Abb. postale i gruppo111 - Cena 60 lir	TRST, nedelja, 29. oktobra 1967	Leto XXIII. - Št. 256 (6840)

v Beneški Sloveniji
S Peter ob Nadiži je majhen hri-Povski kraj z nekaj nad 650 pre-Mvalci, a ima vendar kar tri skednje šole: učiteljišče, obvezno Prfcjo srednjo šolo in državni profesionalni inštitut^ jp gradbene "^Uficirane kadre. Iz samega ma-,®Sa S Petra ni dosti dijakov, pa iprav je velika večina špetrskih j^ok vpisana na te tri srednje °le. Sem prihajajo v šole dijaki J? vseh glavnih Nadiških dolin, ssti pa iz številnih vasi špetrske Podboneške občine.
^o so pred 90 leti ustanovili čiteljišče, so kmalu potem posta-Č7? 46 konvikt, dijaški zavod za “»teljišfinike, da so imeli kje anovati in se hraniti. In tudi za-' j?8 ne bi dijaki vsak dan iz-•“Pljali preveč časa z vožnjo od ma do šole, kar slabo vpliva tn U4enie- Ko je učiteljišče v Spe v zadnjih desetletjih dobilo Plošnejši pomen, ker so se v tiiri^a vPisova!a predvsem dekleta viw *Z druBlh pokrajin, je b’l kon-1 Se bolj potreben.
2arib|Vezna nižJa srednja šola je k |Ja leta spet pritegnila iz o-vasi številne nove dijake. ^Je so vpeljali sicer šolske av-
Va4U?e’ ki z deželno podporo pre-j aj0 dijake. Ko se je pa pri-s P1* na to nižjo srednjo šolo IARD svojim popoldanskim poukom, , začutili določeni krogi potre-zve/tla bi morali ti dijaki ostati
svot f V Spetru' Zat0 s0 Postavib Jo zahtevo po posebnem kon-
^ Vu za ^je srednješolce-iardov-
g' Kad deset let pa obstoji v jj^jru se državni profesionalni
za gradbene tehnike, ki lit., ^skujejo dijaki iz vseh Na-s«ih dolin. Te mlade fante tudi tohv«aj° iz oddaljenejših vasi av-SehUSi’ 1:1 dobivajo prek občin poje,00 ^eželno podporo za šolsko j^stenco. Ta inštitut vodi sedaj -edesco. Ta je seveda tudi
bst?0??' da nls0 najboljši dijaki Iz ’ ki se vsak dan vozijo v šolo zglodal jenih krajev. Zato je po g.°u na druge srednje šole v Ust»rU tUtl1 on sprožil pobudo za dij 5‘0vitev posebnega konvikta za *e Profesionalnega inštituta, ije ,	01:011 30 dijakov iz odda-
kon!,^lh vasi šivi in se hrani v 'še^ 1JC.tu brezplačno. V najkraj-v0rj. ftasn bo posebna svečana ot-b0dr 56 tega konvikta. Prišle dežel razne oblasti, predvsem pa sti 0e' ki imajo največ možno-te Podpreti s finančnimi sredstvi rste konviktov.
Bei
3^eal oblasti za naše kraje v
*°lsk * SloveniJi Je ustanoviti v nj0 p01 središču za vsako sred-tudi 0l°’ v nekaterih primerih pa Jaškiza osnovno šolo, ustrezen di-s konvikt. Ni kaj reči. da se Posuli"''0 odstranijo škodljive ^*ko\r 6 vsakodnevnih voženj di-r»zt ’ ki se utrudijo, postanejo Seni in sploh izgubijo pre-So _ asa z vožnjo do šole. Starši lo g,, 'v°lJnl, ker plačujejo le ma 'dktu ba 014 za vzdrževanje v kon-
konv*!^ ležl Rlavna skrb za te obilo *te na deželi, ki hvalevredno ksist. PotlPlra razne vrste šolske di dr006, med katere spadajo tu-aBe šolske vožnje. Jedro, hrb-Odb0° deiele, pa tudi deželnega diskr & sameka, ki precej po svoji *®v eCl^ deli razne podpore in ^ok * *-udi šolske, sestavljajo de-jl&Vn<ltl''ne stranke, predvsem stranki levega centra: kr-
ščanska demokracija in zedinjena socialistična stranka.
Konvikti, ki jih podpira taka demokratična ustanova, kot je dežela, o čemer priča tudi boj v parlamentu za volilni zakon o deželah, morajo nadomestovati družino, dom v primerih, ko stanujejo družine dijakov zunaj šolskega kraja. Konvikti dajejo hrano in posteljo kot starši, kot njihov dom. Dajejo tudi vzgojo, kot da bi bili gojenci konvikta doma.
Samo nekaj ne dajejo slovenskim dijakom iz slovenskih vasi Nadiških dolin, kar imajo doma od svojih staršev s slovenskim materinim jezikom. Nimajo tiste slovenske konviktarske vzgoje, ki ustvarja pravo individualnost iz mladega slovenskega človeka. Kako so srečni italijanski gojenci, ki uživajo v konviktih pravo družinsko vzgojo v materinem jeziku svojih lastnih italijanskih mater, in kako so zapostavljeni slovenski gojenci! Na žalost je velikanska večina gojencev v špetrskih konviktih iz družin, iz domov, kjer je materini jezik slovensko narečje.
Polpretekla zgodovina Nadiških dolin priča, da je bilo precejšnje število konviktov v Čedadu, še posebno pa v špetru konvikt učiteljišča, zato ustanovljenih, da bi podpirale nedemokratične raznarodovalne tendence takratnih meščanskih strank in nato fašističnega režima. Konvikti so bili za to postavljeni, da bi podprli raznarodovalno akcijo šol, v katerih je bilo strogo prepovedano uporabljati sleherno besedico v materinem slovenskem narečju dijakov.
Tudi sedanjim pobudam niso ku-movale samo humanistične zamisli, kako bi z življenjem v konviktih povečali zbranost in večjo učno prizadevnost dijakov, ki jih ne bi motile več vsakodnevne u-trujajoče vožnje v avtobusih. Ostale so pri nekaterih pobudnikih teh konviktov še stare nedemokratične usedline, ojačiti raznarodovalno akcijo z odstranjevanjem materinega slovenskega narečja.
Dežela se brani teh očitkov, češ da Ji je tuja sleherna raznarodovalna akcija, toda deželni denar, tako plemenito podarjen za dijake iz pasivnih hribovskih krajev Nadiških dolin, pa le vzdržuje kon-vikte, v katerih se ne sme, prav tako kot za časa fašizma, uporabljati materin slovenski jezik. Kako ta denar, zbran prek demokratske ustanove, kot je dežela Furlanija-Julijska krajina, rodi tako nedemokratične plodove! In kar Je najhuje, tudi v tistih novih konviktih, ki so nastali ali pa šele nastajajo v najnovejšem času! Kaj se je sploh spremenilo v tem oziru v primerjavi s dvajsetletnim predvojnim nedemokratičnim režimom? Ali dežela ne nadzoruje uporabe deželnih podpor, ali skrbi, da bi dobili v konviktih, ki jih posredno ali neposredno podpira, tudi gojenci s slovenskim materinem narečjem prav tako pravo družinsko vzgojo v jeziku svojih mater, kot Jo imajo gojenci z italijanskim materinim jezikom. Ali ne more dežela delati na tem, ali pa vsaj priznati, da res obstoji pasivnost, depresija na tem področju, ki ni manj huda od materialne pasivnosti teigi emigrantskega področja.
Zgoraj: Sinoči so člani Društva dramskih umetnikov in člani SG iz Trsta nastopili v Gledališkem muzeju v Ljubljani v okviru proslav stoletnice slovenskega gledališča s čitalniško burko tržaškega avtorja Jake Štoke «Anarhist». S tem delom bodo naši igralci nastopili tudi v Trstu in v Gorici •
Spodaj: Kakor smo že poročali včeraj, je bila v petek na obisku v Trstu skupina 42 študentov pedagoške akademije iz Ljubljane v spremstvu svojih štirih profesorjev. Ogledali so si nekatere slovenske šole na Krasu ter Kulturni dom, kjer so prisostvovali predstavi Brnčičeve drame «Med štirimi stenami*. Slika je posneta pred Dijaškim domom, kjer so imeli kosilo
Kadar so italijanske oblasti skrupulozne
Kadarkoli italijanske oblasti kaj izjavijo o slovenski manjšini, si človek postavi vprašanje: ponevedoma ali zanalašč? So njihove trditve tako daleč od resnice, ker niso dobro informirane ali zato, ker nočejo povedati resnice? Človek, ki so mu privzgojili vero v resnico, pravico in druge moralne vrednote, se dolgo časa prepričuje, da je to le ponevedoma, trudi se, da bi verjel, toda vera peša, peša in se nazadnje zruši. Zruši se pod težo dogodkov. Zruš' se proti človekovi volji.
«11 gruppo etnico sloveno nel Ter-ritorio di Trieste» je ena takih izjav. Ker jo je objavilo predsedstvo vlade v svojem informacijskem glasilu, ni mogoče dvomiti o njeni uradnosti. Oglejmo si in razčlenimo nekatere odstavke te izjave.
I.
Začne se s trditvijo, da številka 25.582, to je rezultat popisa prebivalstva 15.10.1961, odgovarja «con notevole approssimazione* številu pripadnikov slovenske manjšine na Tržaškem. Da je ISTAT (Central-
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiii

................................................
POSLANSKA ZBORNICA RAZPRAVLJA O 22. ČLENU
Tajnik PSU De Martino zagovarja dežele kol bistveni element demokracije
Zelo verjetno bodo danes zakon dokončno odobrili - Neuradno potrjene vesti o odstopu predsednika senata Merzagore
RIM, 28. — V poslanski zbornici se je danes začela razprava o 22. členu zakonskega predloga o volitvah v deželne svete, ki predvideva, da bodo volitve v letu 1969, ko bodo istočasno tudi volitve v pokrajinske in občinske svete. Isti zakonski člen določa, da bodo do takrat sprejeli finančne obveznosti v zvezi z ustanovitvijo dežel.
Razpravo o tem členu Je pričela skrajna desnica in misinski poslanec Almirante je govoril kar štiri ure in pol. Za njim je spregovoril liberalec Badini Confa-lonieri, nakar pa je prevzel besedo tajnik PSI De Martino.
Izvajanja De Martina so zanimiva, saj gre za prvi odgovornejši poseg socialistov v razpravo o zakonu o deželah, katerega so socialisti zahtevali kot osnovni pogoj za sestavo vlade levega centra. De Martino je dejal, da so socialisti mnenja, da je izrednega pomena načelo o ustanovitvi deželne ureditve, ki jo predvideva ustava in ki predstavlja zaključek zgodovinskega boja za demokracijo proti centraliziranemu in birokratskemu sistemu države, ki ga je Italija podedovala od monarhije in od fašizma. Deželna ureditev zato spada v o-kvir potreb moderne države in družbe, ki se naglo spreminja.
Zasluga levega centra je dejstvo, da se je v zadnjem dvajsetletnem razdobju pričela obravnavati reforma javne uprave, ki sovpada z načrti splošne reforme Javne oblasti.
De Martino je polemiziral z o-snovnimi obtožbami, češ da dežele predstavljajo: «razbitje enotnosti Italije«, «komunistično nevarnost« in končno »izredne finančne žrtve«.
De Martino Je ugotovil, da italijanska enotnost prav gotovo ne izhaja iz birokratlčnega centralizma, temveč iz svobodnega raz-
voja in zavesti vseh državljanov. Glede ((komunistične nevarnosti« pa zanj to vprašanje sploh ne obstaja, saj dosledna demokracija ne more izbirati sredstev In ciljev na osnovi interesa te ali one stranke. Tudi finančni razlogi so neutemeljeni. Ko govori Malagodi o 1500 milijardah, navaja povsem demagošfco številko, ki nima nobene zveze s stvarnostjo. Gre za fantazije, saj je znano, da predstavljajo dežele decentralizacijo osrednje uprave in s tem tudi decentralizacijo vedno istih izdatkov. Ko pa desnica v zvezi s temi podatki navaja primerjave o možnostih gradnje novih bolnišnic, v resnici izvaja »pravi politični cinizem«. Prav desnica nima nobene pravice, da se predstavlja kot glasnik potreb širokih ljudskih množic, saj je vedno zagovarjala nizke plače in visoke dobičke. De Martino je poudaril, da se je treba pri ustanavljanju dežel strogo držati načela, da bodo dežele prevzele obveznosti, in s tem tudi osebje državnih uradov, ki jih je imel o-srednji državni aparat, tako da se bodo ohranili izdatki v najnižji možni meri. Glede splošnega političnega vprašanja pa De Martino pravi, da ni mogoče govoriti o novi politični večin! in da je politična razdelitev v Italiji jasno opredeljena: levi center na vladi, komunisti v opoziciji in desnica. V zvezi z deželami, ki jih zahteva ustava, pa gre
večina preko vladnih strank in proti temu so sile, ki zahtevajo, da se ne uresniči ustavno določilo.
Razprava o 22. členu se je nadaljevala tudi danes pozno v noč. Predvideva se, da se bo jutri zaključila in da bo jutri poslanska zbornica odobrila tudi še preostale štiri člene zakonskega predloga, pri čemer se bo končalo dolgotrajno razpravljanje o tem vprašanju.
Vzporedno s to razpravo pa so se pričele ostre polemike o ostavki predsednika senata Merzagore, ki Jo je baje sporočil predsednik vlade Moro na zadnji seji vlade. O tem se je pričela v političnih krogih dokaj živahna razprava in včeraj je skupina senatorjev KPI odločno obsodila izvajanja predsednika senata Merzagore, ki v bistvu pomenijo Podporo skrajni desnici v zvezi s polemiko o deželah. Desničarski tisk danes Izraža upanje, da ostavka ni dokončna in da jo bo senat zavrnil.
V Turin Je včeraj prispela delegacija odporniškega gibanja Nemcev, v kateri je tudi znani pisatelj Kurt Hirsch. člani delegacije so položili venec na spomenik padlim partizanom.
Tudi včeraj
demonstracije v Španiji
MADRID, 28. — V Madridu so se nadaljevale tudi danes demonstracije. Davi je demonstriralo okoli tisoč študentov v notranjosti univerzitetnega mesta. Vzklikali so delavskim komisijam ter
proti Francu in zahtevah izpustitev zaprtih demonstrantov. Policija je zabranila študentom da bi šli v sprevodu po mestu. Policaji so jih napadli in študentje so se zatekli v poslopja univerz. Dve fakulteti so zaprli za nedoločen čas.
V	zadnjih 24 urah je policija aretirala v Madridu nad sto študentov. V »tednu borbe« v Španiji so aretirali nad 600 študentov in delavcev.
Kakor običajno, skuša španski tisk zvaliti odgovornost za demonstracije na komuniste. Toda v političnih krogih poudarjajo, da je to samo poizkus diskreditirati demonstracije, ki so jih organizirali iz protesta proti dviga-nju življenjskih stroškov ter proti političnemu zatiranju. Pri demonstracijah sodelujejo uradna opozicija in krščanski demokrati ter levičarski elementi.
V	nekaterih madridskih tovarnah so delavci danes stavkali iz protesta proti včerajšnjim napadom policije na demonstrante. V ostalih delih Španije, kjer so bile včeraj demonstracije, je danes mimo.
Trinajst voditeljev delavskih komisij, ki so jih aretirali včeraj v Madridu, so prijavili sodišču. V Bilbau so prijavili sodišču tri duhovnike, ki so jih aretirali med sinočnjimi demonstracijami.
NIKOZIJA, 28. — Poveljnik grških sil na Cipru general Grivas je ob proslavi obletnice, ko je grška vlada leta 1940 odbila italijanski ultimat, izjavil, da si bodo «z mečemvi priborili priključitev k Grčiji, če ne bo ta dovoljena.
ni statistični zavod) objavil to številko kot rezultat popisa, je čisto na mestu. Za popis je porabil ogromne vsote denarja in seveda je moral pokazati rezultat tega stroška. Ali je rezultat pozitiven ali negativen, ali odgovarja resnici ali ne, je za ISTAT lahko indiferentno. On je sprožil aparat in aparat je registriral. Pač pa bi morali imeti politični forumi toliko zrelosti, da bi delo svojega orodja kritično presojali. Ker je ISTAT neposredno podrejen predsedniku vlade, bi bilo predsedstvo vlade lahko dobro obveščeno o postopku, po katerem je ISTAT prišel do te številke. In potem bi ne trdilo, če mu je kaj do resnice, tega, kar trdi.
Uspeh popisa prebivalstva, to je točnost rezultata, je odvisen od mnogih dejstev. Prvi pogoj pa je zaupanje popisancev do oblasti. Drugi je jasnost vprašanj oziroma točnost navodil. Potem pride vse ostalo.
O zaupanju, ki ga tržaški Slovenci lahko imajo do italijanskih oblasti, ni da bi govoril. Tudi če bi pred I. 1954 ne bili nikoli pod Italijo, tudi če v Italiji ne bi bilo nikoli fašizma, je bilo ravnanje oblasti v letih 1954-1961 tako prepričljivo, da lahko ostane utvara o njihovi naklonjenosti ali celo samo nepristranosti do slovenske manjšine samo v glavi človeka, ki nima nobenega stika s stvarnostjo.
Predsedstvo vlade sicer trdi, da je vlada do pičice natanko izvedla določbe Posebnega statuta, toda oglejmo si tu, le kako ga je izvajala ob popisu. V 5. členu pravi statut, da bo javnim listinam, ki se nanašajo na pripadnike manjšine, priložen prevod. Zato so res dali prevesti popisnice in tiskati prevode. Toda kako? Ker so se popisnice nanašale na družine, zdrava pamet pravi, da bi bilo treba natisniti vsaj toliko prevodov, kot je slovenskih družin. Poreče morda kdo, kako so mogli vedeti za število slovenskih družin, ko so se pa šele pripravljali, da jih pre-štejejo? Zelo lahko. Italijanska vlada je leta 1954 uradno objavila podatek, da je bilo prejšnje leto na Tržaškem ozemlju 39.145 Slovencev. Ker šteje povprečna družina na Tržaškem malenkost manj kot tri osebe, je račun zelo enostaven: imamo 13.048 slovenskih družin. Tretjega oktobra 1961 pa so oblasti dale tiskati 600 (reci, piši in beri šeststo) izvodov prevoda, ko je bilo samih popisovalcev 429. Dejstvo, da so 9. oktobra oblasti dale tiskati, pod pritiskom slovenskega časopisja, še 12.000 izvodov prevoda družinskega lista je pri tem povsem nebistveno ker so ti izvodi prišli na teren, ko so popisovalci večinoma že razdelili popisnice, in so obležali v skladiščih. Tako so oblasti zapravile zadnjo priliko, da bi si pridobile vsaj senco zaupanja.
Kakšno zaupanje so imeli slovenski popisanci, naj osvetli teh nekaj primerov. V predmestnem popisnem okoiisu so vsi Slovenci napisali, da govore v družini italijansko in šele na prigovarjanje popisovalca Slovenca so nekateri dodali še slovensko. V okoliškem popisnem okolišu je popisovalec Slovenec dosegel resnične odgovore z zagotovilom, da bodo popisnice končale na podstrešju županstva in ne bode šle nikamor naprej. Zopet v okoliškem popisnem okolišu je žena najprej izjavila, da govori v družini slovensko, ko pa je stvar preudarila, je stopila k popisovalcu Slovencu na dom in ga prosila, naj rajši napiše, da govori italijansko, ker je tako boljše: za hčerko dobiva podporo od prefekture. Spet drugje v okolici so žene izjavile, po pravici, da govore slovensko, pa so možje, ko so ob povratku z dela to zvedeli, stopili do popisovalca ali celo na oblino in zahtevali, da se vpričo njih črta slovenščina in napiše na njeno mesto italijanščina: ker nočejo, da bi jim resnična izjava škodila. V begunskem taborišču je popisanec izjavil: »Itak dela ne dobim, kar napišite, da govorim slovensko.*
Koliko je bilo takih ki niso odgovorili po pravici na vprašanje o jeziku, ki ga govorijo v družini, verjetno ne bo mogoče nikoli ugotoviti natančno. Kjer so bili popisovalci Slovenci in v okolici tudi domačini, ki so družine poznali, so to vsaj oni zaznavali. Kjer pa so bile popisovalcem družine tuie, ni prišlo niti do tega.
_ Yprašanje o jeziku, ki ga običajno govorimo v družni, na narodnostno mešanih področjih, kot je naše, ni najbolj jasno. Že v normalnih razmerah je treba določiti kriterij, po katerem se potem enotno opredelijo dojenčki in neme osebe. Italijanske odgovorne oblasti niso izdale nobenih navodil. Inšpektor ISTAT dr. Jacono je sicer na vprašanja časnikarjev razvil nekako kazistiko, ki naj bi dala popisu videz resnosb, toda to je bil le pesek v oči. Načelnik urada za popise dr. Pinto je leti š spomladi
kar najbolj odločno zagotovil, da ISTAT ni dal nonsnvi navodil, razen tistih, ki so bila natisnjena na popisnici, ker je vprašanje popolnoma jasno in nedvoumno. Zato je popolnoma razumljivo, da tokrat popisovalci niso dobili nobenih podrobnejših navodil in je bila domneva PD, da ima kdo interes, da se navodila na poli do popis.j-valcev izgubijo, zgrešena: navodil sploh ni bilo!
Razvoj dogodkov je pjkaznl, da je pomanjkanje navodil v obliki jasne in točne kazistike, povečalo število tistih, ki so namesto slovenskega jezika, ki ga ooičajno govore, navedli italijanski jezik. Na primer v družini, kjer so oce, mati in nči Slovenci, imajo zeta Italijana. Oče in mati sta navedla kot običajni jezik slovenščino, hči pa, ki govori z dvema osebama v družini slovensko in le z eno italijansko ter je poleg tega Slovenka, je napisala, da govori italijansko. Pri natančnem pregledu vseh popisnic, bi takih in podobnih primerov dobili precej. Po drugi strani je pomanjkanje navodil privedlo tudi do prav ab-urdnih rezultatov. V občini Repentabor izkazuje rezultat popisa eno samo osebo, ki v družini ni govorila ne slovensko ne italijansko, ampak drug jezik. Iz različnih razpredelnic je mogoče razbrati, da gre za dečka, ki je bil takrat star ud 10 do 14 let in je še hodil v šolo. S kom je govoril v družini ta drug jezik, če ga nihče drug v občini ni govoril?
Zaradi pomanjkanja točnih in jasnih navodil so tudi številni Slovenci napisali, da govorijo v družini dva jezika. Sicer je tako oo-našanje številnih Slovencev povzročilo predvsem nezaupanje do oblasti, ki se je pozneje izkazalo za popolnoma upravičeno: oblasti so namreč, proti kriterijem res.ie tn poštene statistike, izjave o dven jezikih zlorabile. Letos spomladi dr. Pinto na vprašanje o tej za devi nikakor ni hotel dati jasnega odgovora, rekel pa je, da se mu zdi eden najboljših sistemov sorazmerna razdelitev mase dvojezicne-žev med Slovence in Italijane če je bil to kriterij in so za mero vzeli razmerje v pokrajini, so šteli k Italijanom preko 90% ljudi, ki v družini govore slovensko in italijansko, k Slovencem pa le nekaj nad 8%. Da je ta salomonska rešitev zgrešena, lahko ugotovi in potrdi vsakdo, ki le količkaj pozna razmere.
In rezultat, vloga pomen takega manipuliranja podatkov? Verjetno je najizrazitejsi primer občine Devin Nabrežina Začasni rezultat štetja je izkazoval v vsej občini 6125 prebivalcev, od katerih jih je 2888 (47,1%) 'zjavilo. da govorijo v družini italijansko 2956 (48,2%), da govorijo slovensko in 281 (4,5%), da govorijo oba jezika. Dokončni rezultat štetja kaže, da je bilo vseh prebivalcev 6151, od katerih je govorilo slovensko 2992 (48,6%), italijansko 315? (51,2%) in druge jezike 7 (0,1%)
Iz vsega tega lahko sklepamo, da rimskim statistikom manjka ali resnost ali poštenost ali celo oboje.
V nadaljevanju tega spisa izvemo, da Posebni statu- zagotavlja Slovencem enakost v uživanju političnih in državljanskih pravic, enakost pri vstopanju v javne službe, pravično zastopstvo v upravnih organih, svobodno uporabo materinega iezika v odnosih z oblastmi, pravico do slovenskih napisov povsod, kjer tvorijo 1/4 prebivalstva, svoboden kulturni razvoj itd. In teh pravic nimamo samo na papirju! Kajti «ii Governo italiano, sin da quando ha assunto, il 26 ottobre 1954, 1'amministrazione della pro-vincia di Trieste, ha pošto ogni serupolo nelVattuazione delto Sta-tuto Speciale».
Po več kot desetih letih skrupu-loznega uveljavljanja določb Posebnega statuta imam, možnost navesti tale izbor primerov.
Spomladi leta 1966 je italijanski državljan želel, da bi mu občinski tajnik tržaške občine overovil podpis na slovensko spisani prošnji. Oddal je skupno s številnimi drugimi državljani svojo prošnjo in začel čakati. Vsi so že odpravili in čeprav je prišel med prvimi je on edini ostal na hodniku. Potem se je pojavila uradnica: »Veste, vi morate predložiti tudi prevod tega papirja, sicer ni mogoče overoviti podpisa.* Začuden JVPrašal: »Kako to, ni mogoče potrditi, da sem jaz osebno vpričo občinskega tajnika lastnoročno podpisal prošnjo, ker je ta spisana slovensko?* «Ni mogoče, morate prinesti prevod.* «Zak’aj ie potreben prevod?* »Zato, da vemo za vsebino, ker sicer ne moremo vpisati overovitve v register.* »No potem pa vam kar takoj povem’ da gre za prošnjo za tako in tako službo.* »To nam ne zadošča.* «Jaz vam ne bom pisal prevoda.* Treba je bilo se nekoliko dvigniti
A. Ž.
(Nadaljevanje na 2. straniJ
Kadar s« italijanske oblasti
NADALJUJEJO SE POSVETOVANJA V NEW YORKU
skrupulozne
(Nadaljevanje s 1. strani)
glas in protestirati. »Vrnite se jutri.* Drugi dan so mu predložili bolj skrpucalo kot prevod, naj ga podpiše. »Prvič, je prevod slab, drugič, ga nisem napravil jaz, nimam kaj podpisovati.* «Mi vam ne overovimo podpisa.* «Jaz ne podpišem.* Tedaj se je občinski tajnik začel tresti od razburjenja in globoko sopsti, kar je govoril, je bilo le še jecljanje. To je italijanskega državljana slovenske na rodnosti toliko omehčalo, da je podpisal prevod in nemudoma so mu overovili podpis. Točno po črki in duhu Posebnega statuta.
V zimi 1966-67 se je italijanski državljan vračal iz Jugoslavije nreko Frneč. Ko ga je carinski Inšpektor vprašal, kaj nosi s seooj, mu je slovensko opisal vso prtljago. »Smo v Italiji in vi morate govoriti italijansko, sicer sem primoran preiskati prtljago.* »Ne morem vam pomagati, če ne razumete slovensko, toda povedal sem vam, kaj nosim s seboj.* «Smo v Italiji in morate govoriti italijansko.* Italijanski državljan slovenske narodnosti se je naveličal praznega prerekanja in v italijanščini nadaljeval: «če pogledate belo črto, ki gre na levi in desni Izpod avtobusa, vidite, da sva še na jugoslovanskem ozemlju.* Inšpektor je iiitro dal pognati avtobus naprej in brž ko je bilo vo-*ilo celo preko črte, je slišal: »Zdaj smo na Tržaškem ozemlju in tu velja londonski sporazum, ali govorite slovensko ali si preskrbite tolmača.* Inšpektorja je to pogrelo in s potnikovim potnim listom v roki je začel dvigati glas: »Ste Italijan, ali ne!» »Italijan nisem, pač pa sem italijanski državljan.* Inšpektor je še večkrat ponovil svoje vprašanje in potnik
svoj odgovor, inšpektor se je ravno pripravljal, da si prepiše potnikove osebne podatke, ko se je oglasil mlad jugoslovanski državljan, rekoč v slabi italijanščini: »Vi gospod delate slabo.* Inšpektor je planil nadenj, zahteval dokumente in ga tiral z avtobusa. Na trdnih tleh je imel priliko izvedeti, da ima opravka s preprostim kmetom, sezonskim delavcem, ki pozna poleg svojega materinega jezika še italijanščino, nemščino in srbohrvaščino. Ko sta se vrnila na avtobus, je inšpektor vrnil italijanskemu državljanu slovenske narodnosti potni list in pregledal prtljago. Točno po črki in duhu Posebnega statuta.
V
Člani varnostnega sveta se niso še sporazumeli o skupni resoluciji v zvezi s Srednjim vzhodom
U Tant dvomi, da se bodo sporazumeli - Pogajanja med ZAR in Veliko Britanijo - Tunizijski list o Srednjem vzhodu
KAIRO, 28. — «Al Ahram» piše, da se v OZN «štirje veliki« sedaj tajno posvetujejo, kakšno naj bi bilo poslanstvo o-sebnega predstavnika U Tanta na Srednjem vzhodu, če bi varnostni svet sprejel sk’ep v tem smislu. Zvedelo se je, da predvidevata imenovanje omenjenega predstavnika oba načrta resolucije, o katerih se deset nestalnih članov varnostnega sveta sedaj posvetuje.
Prvo resolucijo sta predložili
Danska in Kanada in ooloca, naj varnostni svet zahteva umik arabskih in izraelskih čet »na varne meje*. Izrael pa bi hotel, naj bi te besede menjali z bese jami »varne in dogovorjene meje*, kar pred postavlja začetek pogajanJ pred začetkom umika. Tudi Egipčani so zahtevali spremembe k temu predlogu.
Drugi načrt resolucije, ki ga je predložila Indija, pa zahteva umik vseh čet na položaje, na katerih so bile pred začetkom sovražnosti, ter zahteva, naj preneha vojno stanje na Srednjem vzhodu in naj se prizna pravica vsake države do politične neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Glavni tajnik OZN U Tant je Izjavil, da če ne bo varnostni svet dosegel sporazum o Srednjem vzho-hu v prihodnjem tednu, bodo morali o zadevi zopet razpravljati
Spomladi leta 1967 je italijanski državljan hotel prijaviti pristojni oolasti spremembo naslova, da bi mu jo vpisala na vozniško dovoljenje. Sel je na prefekturo in predložil slovensko spisano prijavo. «Kaj pa je to?» so mu rekli. »Prijava spremembe naslova.* »Ne moremo sprejeti, ker ne razumemo.* »Si boste že pomagali, sprejeti pa jo morate.* »Počakajte.* Potem so odpravili vse prisotne, pa še tiste, ki so prišli pozneje. Pristopil je uslužbenec in ga peljal k načelniku. Tu je bilo treba vztrajati pri zahtevi, da sprejmejo slovensko pisano prijavo, čakati, da si telefonirajo gor in dol po stavbi, aa poiščejo prevajalca, da se prevajalec, ki ga trenutno ni bilo v hiši, vrne itd. Drugi ljudje so že pred časom odšli, urad je bil že prazen in zaprt, ko je italijanski državljan slovenske narodnosti dobi) nazaj vozniško dovoljenje z vpisanim novim naslovom. Točno po črki in duhu Posebnega statuta.
Sedmega oktobra 1967 ob 19.40 je itilijanski državljan oddal na glavni pošti v Trstu telegram z na-s.ovom Ulica ta in ta. Trst. »Trst?* je vprašal dežurni usluž benec. »Da, saj veste, kje je.» »Ni mogoče pisati Trsi.* »Je mogoče kik predpis, ki to brani?* »Ni mogoče pisati Trst * »Če ni predpisa, vi veste kje je, raznašalec tudi...* »Ni mogoče * Italijanskemu državljanu slovenske narodnosti ni pre o talo nič drugega, kot da je pre črtal Trst in napisal Trieste. Toč n i po črki in duhu Posebnega sta tuta.
III.
		
U Tant o Vietnamu
NEVV YORK, 28. - Glavni tajnik OZN U Tant je izjavil, da jt bil v stiku »z nekaterimi* navzočimi v vietnamskem spopadu, ni pa hotel povedati s kom. Dodal je, da je slišal govoriti o zatrjevani »zaostritvi* severoovietnamskega stališča do morebitnih mirovnih pogovorov, poudaril pa je, da o tem ni nič zvedel neposredno.
Podpredsednik hanojskega občinskega sveta je izjavil, da je bombardiranje ameriških letal na področju Hanoja 24. oktobra povzročilo 20 mrtvih in 125 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Sporočil je tudi, da je bilo zažganih ali uničenih 150 stanovanj.
Sevemovietnamska tiskovna agencija pa je javila, da so Američani med 24. in 27. oktobrom zgubili 30 letal nad Severnim Vietnamom. Samo včeraj jih je bilo sestreljenih 11.
V Baltimore v ZDA A) »tiri osebe polile nekatere dokumente v vojaških arhivih z litrom krvi, da.
Vietnamu. Vse štiri so aretirali.
glavni skupščini. Stanje se bo morda razjasnilo v ponedeljek, ko bi se morali nestalni člani varnostnega sveta privatno sestati, da pregledajo dva načrta resolucije, o katerih se še niso sporazumeli. U Tant pa je izjavil, da dvomi, da bo nestalnim članom uspelo sporazumeti se in združiti dva dokumenta v en sam načrt resolucije, ki bi vseboval formulo, sprejemljivo za vse za konec krize na Srednjem vzhodu.
«A1 Ahramo piše, da sta se Velika Britanija in ZAR sporazumeli, da se število diplomatov v njihovih prestolnicah zviša na osem. Število diplomatov je bilo zmanjšano od 16 na 4 preteklega junija. Britansko poslaništvo v Kairu in egiptovsko poslaništvo v Londonu sta zaprti. Angleški diplomati vodijo svojo dejavnost pri kanadskem poslaništvu, egiptovski pa pri pakistanskem poslaništvu.
Danes je prispela v Aleksandrijo sovjetska pomožna vojna ladja. Zvečer je prispel en rušilec. Že od včeraj so v Aleksandriji nekatere enote sovjetske vojn! mornarice, med katerimi dve podmornici, dru. ge štiri pa so v Port Saidu.
«A1 Ahram» poroča, da bo krivce za poraz 5. junija sodilo vojaško sodišče. Posebna komisija, ki je proučila stanje letalstva pred začetkom sovražnosti ter izvedla preiskavo o pomanjkljivosti in kršitvah, ki so povzročile uničenje egiptovskega letalstva, je pripravila svoje poročilo. List napoveduje tudi važne spremembe v egiptovskih diplomatskih perdstavništvih v tujini, da bodo ZAR zastopali v tujini sposobnejši elementi.
Voditelj organizacije za osvoboditev Palestine šukeri je izjavil a-genciji MEN, da vsi palestinski borci, ki delujejo v Izraelu, delujejo pod vodstvom njegove organizacije.
Glasilo tunizijske socialistične stranke neodestur «L'Action» piše med drugim, da bo mir na Srednjem vzhodu pomenil obsodbo na smrt Izraela. Da bi gnili, ustvarjajo sionisti na tem
no stanje, ki naj ovira gospodarski razvoj arabskih držav in naj zagotovi obstoj sionistov.
List piše, da za zmago v vojni ni dovolj obiskovati veliko vojaško šolo, ali pa imeti vojsko z modernim orožjem. Treba je vse nekaj drugega. ((Tistega dne, dodaja list, ko se bodo Arabci zavedli vpliva, ki ga lahko ima v obstoju Izraela zgraditev industrijske tovarne, zgraditev univerze, zvišanje narodnega dohodka na osebo, ne bodo več kupovali letal, temveč bodo izdelovali traktorje. Samo tako se bodo lahko izognili verižnim porazom, napadom, poniževanjem, razočaranjem.
V Zagrebu umrl nadškof Salis
ZAGREB, 28. — V Zagrebu je sinoči v 95. letu starosti umrl pomožni zagrebški nadškof dr. Franjo Salis-Seewis. Dr. Salis-Seewis je bil 41 let škof, študiral je v Rimu in Innsbrucku. Imel je dva doktorata. Od obsodbe nadškofa dr. Stepinca do imenovanja dr. Se-pera za novega zagrebškega nad-
škofa je bil dr. Salis-Seevvis poglavar zagrebške nadškofije. Pogreb bo v ponedeljek.
Silovit tajfun na Japonskem
TOKIO, 28. — Danes je divjal nad Japonsko tajfun «Dinah», ki je povzročil smrt mnogo ljudi in veliko škodo. Zvečer so javili, da so ugotovili do tedaj 26 mrtvih, 12 ljudi pogrešajo, 30 pa je ranjenih. Okoli dvajset hiš je bilo porušenih, 30 močno poškodovanih. 20.000 pa poplavljenih. Velika škoda je nastala tudi na cestnem in železniškem omrežju. Več ur je bil promet popolnoma prekinjen. Tajfun je divjal skoraj na vsem otoku Han šu, ki je med glavnimi japonskimi otoki.
Tajfun je zajel Hon šu v prvih jutranjih urah. Več zemeljskih u-sadov je prekinilo promet na glavnih železniških in cestnih progah, tako da je bilo okoli 50.000 potnikov blokiranih. V južnih delih Tokijskega zaliva je bila voda v poslopjih 20 cm visoko.
ODGOVORI ODBORNIKOV IN ZUPANA NA VPRAŠANJA SVETOVALCEV
Kupiti mislijo nove stroje za mehanično čiščenje ulic
Tudi zgraditev naprav za uničevanje odpadkov bo prispevala k večji snagi v mestu - Znižali bodo ceno toku za razsvetljavo izložb
Na zadnji seji občinskega sveta so župan in odborniki odgovorili na nekatera važna vprašanja svetovalcev. Tako je župan, na vprašanje komunista Cuffara, ki je predlagal naj bi razpravljali v občinskem svetu o vprašanjih m potrebah tržaške občine, ki pridejo v poštev za vključitev v deželni razvojni gospodarski načrt, odgovoril, da je bila pravkar zaključena razprava v stalnem posvetovalnem odboru o deželnem načrtovanju. Dejal je tudi, da mora deželni odbor o tem načrtu čim prej razpravljati in ga predložiti v razpravo in odobritev deželnemu svetu že na sedanjem zasedanju. Hkrati pa je župan predlagal, naj bi se po možnosti sestali načelniki svetovalskih skupin in o tem razpravljali.
Svetovalec Cuffaro ni bil zadovoljen z odgovorom in je poudaril, da deželni gospodarski načrt premalo upošteva tržaške potrebe.
Odbornik Vascotto je odgovoril na vprašanji, ki sta mu jih postavila liberalec Morpurgo in demokristjan Puppi, ki sta predlagala, naj podjetje Acegat zniža ceno za uporabo električnega toka za razsvetljavo izložb trgovin po delov-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII|||l|llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||mr||||n|i|||m|||V,|||l|||||||mn||m|||||||||V||||||l|||||l||||||||,||„„„|„M„||I1|||t|||||||M||||||||||a
ODBOJKARSKI TURNIR 10. SŠI ZA ČLANICE
s tem protestirajo proti vojni v področju vojna žarišča in paniko.
Z eno besedo, ustvarjajo eksploziv-
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiMiiiiinMiiiiiiiiiiiiiitiNiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
TISKOVNA KONFERENCA V ZUNANJEM MINISTRSTVU SZ
V Moskvi nadaljujejo priprave za proslavo 50-letnice revolucije
Povabljene so bile številne delegacije - Jugoslovansko delegacijo bo vodil maršal Tito - Televizija bo oddajala potek proslav v 61 tujih jezikih in v 66 jezikih Sovjetske zveze
Breg in Škamperle A v finalu
v
Tretje mesto Skamperlu B, ki je premagal šesterko Sokola
Sinočnji odbojkarski večer s polfinalnima tekmama odbojkarskega turnirja 10. SŠI za članice in s finalom za tretje mesto, je z izjemo prve tekme, bolj razočaral kot zadovoljil. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bila polfinalna tekma med obema šester-
kama škamperla vredna finala. Zmaga je pripadla A ekipi, ki se bo v finalu znašla proti Brežan-kam. Te so brez posebnega truda odpravile Nabrežinke, ki se nikakor niso znašle. Bolj ŽWtfhne pa -so biie-preastavni^^rocm-r 'USt-mi za tretje mesto s Skaropsrtom B. Prvi set so celo osvojMO, 4 naslednjih dveh pa so morale kloniti, čeprav so nudile bolj kvotiranim in predvsem izkušenim tekmicam iz-
ker je malo znana, je težko predvidevati, še posebno ker bodo v
vrstah Sovodenj manjkali igralci, ki so trdne opore: Roman Deve-
reden odpor. Posebno v drugem setu so navdušile, ko so odible čez
MOSKVA, 28. — Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Leonid Zamjatin Je danes na tiskovni konferenci poročal tujim dopisnikom o glavnih proslavah ob 50. obletnici oktobrske revolucije ln o zadevnem protokolu. Sporočil Je, da Kitajska m sprejela vabila, naj pošlje svojo delegacijo na proslavo. Albanska ln nizozemska komunistična stranka sta odbili vabilo.
Za ZDA so bili povabljeni samo komunisti, ki bodo navzoči s svojo delegacijo. Kubanci bodo poslali
svojega predsednika Dortloosa. Od
i. ....................
socialističnih držav bodo navzoči
Ko predsedstvo vlade dokazuje st ,iiilo/no izvajanje določb Poseli ega statuta, navaja kot dokaz ureditev šolskega vprašanja. Na svoj način ima prav. Če namreč uooštevamo. da v italijanščini be s"da »scrupolo* pomeni »timore di far cosa non giusta, non buona*, moramo oblastem priznati res ve liko skrupuloznost. Četrti člen Posebnega statuta določa, da bo ita-li lanska vlada nemudoma izdala vse zakone in predpise, ki so po trebni za stalno ureditev sjoven-s ;ih šol. Toda naglica ni nikdar dobra, s skrupuloznostjo pa sta si celo v nasprotju. V strahu, da ne bi škodile manjšini, ali ji storile krivico, so se italijanske oblasti sedem let obotavljale in pomišljale, preden so uzakonile slovenske šole. Pa še je bilo vse premalo preudarjeno in tako so se prena plile: v zakonu stoji črno na belem, da bodo izdale predpise, ki potrebni in ureditev položaja
osebja v šestih mesecih. Potem je In prevladala skrupuloznost. strah, da ne bi v naglici kaj pogrešili. In po šestih letih je bil letos na tečaj za učitelje.
Toda ta preudarjena počasnost ne izhaja le iz skrupuloznosti. Tu di prava pravcata pravica, tista s tehtnico, ima svoje prste vmes. Ona namreč pravi (ker je rimske rodovine, govori latinsko): »Uni cuique suum», medtem ko star pregovor trdi: »Bis dat, qui cito dat*. Italijanske oblasti se tedaj povsem upravičeno sprašujejo. »Mar bomo dali Slovencem hitro in zato v dvojni meri to, kar jim Posebni statut zagotavlja le v enojni?*
Moskvi prvi tajnik KP Kadar (Madžarska), Ulbricht (Zah. Nemčija), Živkov (Bolgarija), Le Duan (Sev. Vietnam), Cedenbal (Mongolija), Gomulka (Poljska), sprem-
ljal ga bo tudi Cyrankijewlcz, Cea-usesco (Romunija)
Novotny (CS SR), Tito (Jugoslavija). Za Severno Korejo bo prišel predsednik prezldija ljudske skupščine Col Jong Kun.
V	Moskvo bosta prišla tudi finski predsednik Kekkonen ln jemenski predsednik Salal. Delegacije bodo začele prihajati v Moskvo 1. novembra. Omenil je da so razne sovjetske organizacije povabile o-koli 850 drugih oseb.
V	Moskvi pričakujejo prihod o-koll sto partijskih delegacij Povabljena je bila tudi Južnovietnam-ska osvobodilna fronta.
Zamjatin le sporočil, da bo sovjetska televizija oddajala vse proslave v 61 tujih jezikih, poleg 66 jezikov Sovjetske zveze (vštevši kitajščino). Vojaška parada bo 7. novembra na Rdečem trgu ln bo trajala približno eno uro. Ob 16. uri 7 novembra bo velik sprejem v Kremlju. Slovesni govor bo Imel prvi tajnik Brežnjev.
Televizijske programe bo s pomočjo sistema »orbita* in satelita »Strela* praktično lahko gledala vsa Sovjetska zveza To še posebno velja za slovesno zasedanje v Kremlju 3. novembra, za začetek proslav v Leningradu, ki se bodo začele 5. novembra, ter za parado v Moskvi 7. novembra.
»Pravda* piše, da sedaj oddajajo vse tri programe sovjetske televizije z antenami na ogromnem stolpu v Ostanldnu blizu Moški e Stolp iz železobetona je visok 533 metrov in velja za najvišjo zgradbo na svetu. V notranjosti stolpa so že nameščene vse aparature, ki so potrebne za oddajanje treh televizijskih programov in treh ra dijakih programov na kratke valove. Prihodnje leto bodo lahke od dajali štiri televizijske programe in šest radijskih programov.
Danes so v Sovjetski zvezi Izstrelili 186. satelit vrste «Kozmos», ki je začel krožiti okoli Zemlje. V satelitu so znanstveni aparati, radijski oddajnik, aparat za merjenje tira in radlotelemetrični sistem za
oddajanje na Zemljo raznih podatkov, ki jih registrirajo aparati.
Opazovalci ugotavljajo, da današnje sporočilo Tassa omenja smotre Kozmosa 186, ki so preizkušanje »posebnih aparatov za izdelavo novih sistemov in novih struktur za kozmična vozila*. Ugotavljajo tudi, da so značilnosti tira Kozmosa 186 zelo podobne tiru vesoljske ladje »Sojuz 1», ki jo je vodil Komarov.
Pozneje so Izstrelili še «Kozmos 187», ki ima nekoliko drugačen tir od Kozmosa 186. V štirih dneh so v Sovjetski zvezi Izstrelili štiri sate'1 te vrste «Kozmos».
Ravnatelj centra za raziskovanje satelitov v astronomskem observatoriju v Bochumu v Zah. Nemčiji Je Izjavil, da po njegovem mnenju Izstrelitev ((Kozmosa 186» lahko predstavlja važnejši poizkus, kakor Jih predstavljajo prejšnji sateliti iste vrste. To domneva na podlagi večjega števila Informacij, ki jih oddajajo aparati satelita.
Ravnatelj angleškega observatorija v Jodrell Banku Bernard Lo-weli je Izjavil, da Je Se vedno pre-
pričan, da bodo v Sovjetski zvezi izstrelili • “
ob 50. obletnici revolucije nov velik satelit
Potres v Tetovu
SKOPJE, 28. — Aparati seizmološkega observatorija v Skopju so danes zjutraj ob 1. uri zabeležili potresni sunek, katerega jakost je bila v središču okrog Tetova pete stopnje. Potres je povzročil preplah med prebivalci Tetova in bližnjih vasi. ni pa prizadejal materialne škode. Potres so čutili tudi v nekaterih drugih mestih Makedonije.
mrežo silovite bombe Zavadlalove, ki jih je s tretjim poskusom konč. no le ukanila.
Izidi
Škamperle A — Škamperle B 2:0
(15:12, 15:12)
ŠKAMPERLE A — Olga Pavletič, Sonja Barej, Ksenja Nibrandt, Pia Hmeljak, Lučka Barej, Milica Kravos, Lidija Kenda, Julka Bezeljak, Rosana Prelc.
ŠKAMPERLE B — Neda Mijot, Nadja Švab, Norči Zavadlal, Anica Hmeljak, Nadja Ivančič, Sonja Ca. stellani.
Sodnik Morpurgo.
Breg — Sokol 2:0
(15:4, 16:6)
BREG — Slavica Bandi, Vilma Borut, Tamara Foraus, Nevenka Slavec, Divna Slavec, Mara Racman, Mira Cuk, Nadja Rapotec. SOKOL - Nadja Filipčič, Lučka
Faletič, Jadranka Gabrovec, Ulija-
~....... “	~	" Ma-
na Battigelli, Tamara Caharija, rina Caharija, Sonja Kosmina, Savina Knez.
Sodnik Dougan.
Finale za tretje mesto Škamperle B — Sokol 2:1 (13:15, 15:4, 15:9)
Sodnik Morpurgo.
GORIŠKI NOGOMET
Sovodenjei danes gostje v Bcljanu
Danes ob 14.30 bodo začeli So-vodenjci svojo serijo prvenstvenih tekem v Beljanu. Na možnost u-speha se ne opirajo, kajti ne mo-
tak bo odsoten zaradi poškodbe, ki jo je dobil na nedeljski tekmi z Bregom. Dužmanova prisotnost je v dvomu, medtem ko Marinič še čuti bolečine v roki. Zato vodstvo vabi vse igralce, ki bi lahko prišli v poštev za nastop, naj se zberejo ob 13.30 »Pri Francetu* in sicer
Sergej Ferfolja, Kuzmin, Pellegrin, Jožko Prinčič, Branko Ferfolja, Černe, Jelko Petejan, Boris Pele-jan, Gulin, Anton Ferfolja, Cijak, Sfiligoj in Malič. Vodstvo nadalje vabi tudi vse navijače naj pridejo bodrit svoje nogometaše.
NOGOMET SŠI
Odbor za ekipne športe 10. SŠI javlja, da bo finale za 3. mesto mladinskega nogometnega turnirja Cankar - Vesna v sredo, 1. novembra, ob 15. uri na stadionu »Pni maj*.
nem urniku. V zadnjih časih je bilo ugotovljeno, da je veliko število izložb, zlasti v središču mesta, brez razsvetljave.
Odbornik Vascotto je povedal, da se je za to zanimala tudi zveza trgovcev. Podjetje Acegat je sporočilo, da je pripravljeno znižati ceno od 32 na 20 lir za kVVh. O tem mora še razpravljati občinski odbor in sklepati občinski svet.
Socialist Pittoni je svoj čas naslovil na župana vprašanje v zvezi z mestno čistočo, v katerem je ugotovil, da je mesto vedno bolj umazano. Predlagal je tudi naj bi v Trstu, kot so to že napravili v Turinu, razpisali kampanjo «za čisto mesto*.
Zupan je odgovoril, da mu je pobuda v Turinu znana, da pa je osnova za čisto mesto predvsem v učinkovitosti ljudi in sredstev, ki se s tem ukvarjajo. Glede podjetja za mestno čistočo je župan poudaril, da občina sestavlja obširen načrt, ki vsebuje, poleg gradnje naprav za uničevanje odpadkov, tudi nakup novih vozil za mehanično čiščenje ulic ter za odvažanje smeti. Pri vsem tem pa ima prednost gradnja naprav za uničevanje smeti, ker je z rešitvijo tega vprašanja najtesneje povezano tudi vprašanje odnašanja smeti. Župan je napovedal, da bo odbor kmalu predložil občinskemu svetu sklep za nakup strojev za mehanično pometanje. Hkrati pa bo treba tudi preurediti in okrepiti število uslužbencev. Župan je tudi dejal, da bodo naslovili na vse hišne lastnike poziv naj prepleskajo hišna pročelja, da bo mesto vsaj prihodnje leto snažno.
Svetovalec Pittoni se je zahvalil županu za odgovor in je poudaril da bi se morali tudi občani bolj zavzeti, da bo naše mesto čisto, kar , jih ne stane nič, razen nekaj do bre volje.
Na vprašanje demokristjana De Luca in liberalca Traunerja je odbornik za socialno skrbstvo in delo Dušan Hreščak pismeno odgovoril, da je bilo do sedaj rešenih 200 prizivov uslužbencev bivše zavezniške vojaške uprave in da so jim izplačali 39.5 milijona lir zaostankov. Odbornik nato poudarja, da je še vedno 1,083 uslužbencev bivše ZVU, ki jim še niso rešili prošnje in katerim bi morala država izplačati 216 milijonov lir. Hreščak je tudi dejal, da se občinska uprava
drugih okužb, zlasti okužb z bakterijami in mineralnimi olji, bodisi kar zadeva strogo občinske pristojnosti, bodoče odgovornosti nastajajoče pristaniške ustanove, ali pa odredb, ki jih izdaja pristaniško poveljstvo.
Odbornik Blasina je tudi obvestil člane komisije o korakih, ki so bili storjeni, da bi imeli v zalivu — mogoče tudi na zadružno pobudo — moderen plovni objekt, opremljen za odstranjevanje oljnatih ali trdih ostankov, kakršne že imajo v drugih pristaniščih. Komisija se j® prav tako obvezala, da bo proučila razna druga vprašanja, med katerimi vprašanje bolnišnic mestne čistoče in higienskega pravilnika.
Predstava na gledališki razstavi v Ljubljani
Presenetljiv uspeh Stokovega «Anarhista*
zanima m’ to vprašsmjeHnda^^že ^ marsikdo dejal, da je delo posredovala pri vladi, naj čint-pifcf	marsičesa se kar aktuar
odobri vložene prizive. , w Župan je pismeno odgovoril sve- M ovaloi Pincherlu CPSIUP) yzyeri, Šipk<± knjigarnar, založnik, orga-; njfegovftri vprašanjferfr oHpafftetjU 'fiizflforuz dramatik. Njegovo
iiiiiiiimiiiiiii
iiniiiiiiHimiiumiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiimmimiiiiiiimmiiiiiiiniiiiitiiiiiii
DANES ZAČETEK PRVENSTVA lil. KATEGORIJE
Vsem srečno pot in obilo uspeha
S prvim kolom se bo danes začelo prvenstvo III. amaterske lige. Naše enajsterice bodo nastopile v skupim «L», kjer bodo imele danes prvi Izpit. Vsaka enajsterica je kaj menjala in vsi se sprašujejo, če «bo naša ekipa boljša	-——----------
od lani» Voditelji društev so na- Piček. Komu bo uspelo?
redili, kar je bilo v njihovih mo-1 Bazoviška Zarja bo igrala na bo-
čeh, seveda v upanju, da bodo za- ljunškem igrišču proti Gretti. Pred
dovoljili navijače, ki bodo še enkrat en! od glavnih protagonistov prvenstva.
stavniki Grette so lansko leto za ključlli prvenstvo na zadnjem mestu, Zarja pa letos prvič nastopa
Vsi si želimo zrmum a če enai 1 na Prvenstvu. Zato mislimo, da bi .	l morda tudi neodločeni izid zado-
bazoviške nogometaše, ki pa
je treba imeti razumevanje in potrpljenje. Ko enajsterica gre sla-
bo, je največ potrebna pomoči publike in tedaj, dragi simpatizerji,
imate glavno vlogo. Moralno mora. te podpreti igralce, ki branijo vaš
(odpret: dres. Tega ležni.
bodo skušali pri nastopu »zaliti* z zmago.
Podlonjerska ekipa Uniona bo igrala na tujih tleh in sicer proti proseški Libertas. Podlonjerci se hočejo po lanskem neuspešnem na
vam bodo gotovo hva- stopi	v nede-
Enajsterica Brega bo v nedeljo | j,£ri3™ sb°Proseka, kT* seMe S
Ikičih ?l1*h	£ zs,a že na Emirju za Šentjernej
mačih tleh. V gosteh bo imela Ala- sjJ nokal kot solidno moštvo z»t bardo B. Brežani so seveda favo- i
skl pokal kot solidno moštvo. Za^o ....	„„ i si lahko čakamo od tekme vsak
riti, pa čeprav Alabarda gotovo no rezultat
bo lahka ovira.
Zanimivo bo seveda med protagonistoma lanskega prvenstva Tecnoferramento in Primorjem. Prosečani bi bili morda
rejo se še orientirati proti mo-1 zadovoljni tudi z eno točko, Tecno-čem in taktiki svojih nasprotnikov, ferramenta pa, ki je znatno oja-
Ker s to ekipo še niso igrali in I čila postavo, upa na celotni lzku
Primorec iz Trebč pa bo moral srečanje j v goste k Roianese. Trebenci so 1 letos ojačili postavo z namenom, da tudi oni povedo svoje na letošnjem prvenstvu. Upamo, da se jim bo posrečilo že danes, pe čeprav vemo, da je Roianese trd oreh za vsako ekipo. R B.

«Lucky Shoe.o Župan pravi, da se to vprašanje sedaj pozitivno rešuje in da je ravnateljstvo na sestanku na uradu za delo sprejelo zahtevo delavskih predstavnikov, da uvrsti v posamezne kategorije svoje uslužbence. Pogajanja se sedaj nadaljujejo med ravnateljstvom in notranjo komisijo.
Novo tajništvo CISL
Včeraj se je na sedežu CISL v Ul. Carducci 35 sestal novi glavni svet pokrajinske sindikalne zveze in izvolil za glavnega tajnika Angela Marinella ter za člana tajništva Ruggera Battellinija in Du-lia Parona. V izvršni odbor pa so bili izvoljeni: Dino Bassanese, Car-lo Battaglia, Paolo Cespa, Grazia-no Comite, Salvatore Curri, Bruno Degrassi, Servilio Fabricci. Dario Pappucia, Ezio Prelli, Carlo Prc-vosti, Ruggero Rovatti in Aldo Stumpo.
Obvestilo cvetličarjem tržaške pokrajine
Znano je, da je v ljubljanskem Narodnem muzeju velika razstavo ob stoletnici slovenskega gledališča. V eni izmed razstavnih dvoran je preprost oder, na katerem posamezna slovenska gledališča nastopajo z nekaterimi nezahtevnimi deli, ki jih je sicer že prekril prah pozabe. V soboto popoldne ob tJ-uri je nastopilo naše tržaško Slovensko gledališče. Za ta nastop si je izbralo burko Tržačana Jako Štoke <s.AnarhisU. Velo je naštudi-ral režiser Jože Babič, v njem po igra ves moški ansambel našega gledališča. Tu ne bomo pisali 0 delu, ker bomo to opravili čez nekaj dni, ko ga bomo (3. nov. ob 21. uri) videli v mali dvorani Kulturnega doma. Le to lahko povemo, da je bilo smeha na pretek skozi obe dejanji. Občinstva je bilo več, kot je v dvorani razpoloi Ijivega prostora. Videli smo ugledne ljubljanske igralce in druge gledališčnike, književnike, študente■ Vsi so se od srca smejali odličnim kreacijam naših igralcev.
Že sedaj lahko rečemo, da je bilo vredno to delo postaviti spet no oder. (Mimogrede lahko omenimo,
no.) Prav letos pa poteka sto ieU odkar je timrl avtor dela Jako
Njegovo
je najtesneje povezano z ustanovitvijo tržaškega Dramatičnega društva. Bil je pred ustanovitvijo poklicnega gledališča (1907) igralec in režiser, pa tudi pisec burk, ki so širile ljubezen do slovenskeSa igranja in vabile občinstvo v dvorane. S to predstavo in s predsto-vami v Kulturnem domu hoče noše gledališče počastiti tudi stoletnico rojstva Jake Štoke.	. i
Pred predstavo v Ljubljani ie predsednik upravnega sveta Slovenskega gledališča Rado Raube’ podal kratek prikaz sedanjega P°’ ložaja našega tržaškega gledališč<*■
Skodelica kave bo stala 60 lir
Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo obvešča krajevne cveti čarje, da bo od 7. novembra dalje, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, sprejemalo prošnje za prejem prispevka za nakup čebulic mlečkov — gladlol nizozemskega izvora sledečih vrst: Sans sonci, Moming kiss, Thomas Mann, Špic and oan in Osear.
Prošnje Je treba oddati na sedežu pokrajinskega kmetijskega nad
zorništva v Ul. Gnega 6/1 vsak dan, razen v soboto, od 9 do 12. u«e.
Ob naročilu mota prosilec plačati na račun vsoto, ki ustreza polovični vrednosti naročenih čebulic Naroči se lahko najmanj 1000 a največ 10.000 čebulic.
KOŠARKARSKI TURNIR 10. SŠI
Nesreča na cesti Beograd-Zagreb
BEOGRAD, 28. — Na avto cesti Beograd-Zagreb se je sinoči okrog 23.30 pri Vinkovcih italijanski tovorni hladilnik iz Reggio Emilie (RE 64678), ki ga Je vozil Dall’An-tonlo Carino, zaletel v tovornjak gradbenega podjetja «Zidar» Iz Be čeja, ki je zaradi okvare (odpadlo mu Je levo zadnje kolo) ostal na cestišču Trčenje Je bilo tako močno, da Je hladilnik potiska) prod seboj tovornjak več ko 60 metrov in ga končno prevrnil. Italijanski šofer in njegov pomočnik sta bila laže ranjena. Materialna škoda Je velika. Ceni se na okrog 35.000 novih dinarjev.
V torek zaključno dejanje: Doberdob-Škamperie za naslov
Barkovlje A in Sokol v borbi za tretjo kolajno
Tudi košarkarski turnir SŠI Je pri koncu. V torek bo namreč fi- i Večina ekip Je v obrambi Igrala nalno srečanje med peterkama Doberdoba in Skamperia, ki sta v pol- cono (2-1-2; 2-3), nobeno moštvo
rsrtrs	«8£i,v st irs I
lani zmagali Svetoivančanl. Letošnji dvoboj pa bo nedvomno bolj iz- grala S stalnlma Plvotoma. Ostale enačen, kajti Doberdobd so v obeh
tekmah res presenetili, saj so dali svojima nasprotnikoma skupno 192 točk. Proti Barkovljanom so poleg tega dosegli tudi rekordno število točk letošnjega turnirja (106). Rekord športnih Iger pa Je Se vedno v rokah Barkovljanov, ki so lani odpravili Cankarja s 115. točkami.
Doberdobcl so bili torej najuspešnejši strelci tega turnirja ln mislimo tudi, da so prikazali najlepšo tekmo, to Je proti Barkovljanom, ko so poleg zavidljive realizatorske sposobnosti prikazali tudi učinkovit protinapad in dobro obrambo Proti Barkovljanom so zadnjih 5 minut celo branili s pressingom po
vsem IgriSču, kar Je seveda nenavaden pojav tega turnirja.
Po splošni sivini prvih tekem so v četrtfinalu atleti pokazali zadovoljivo košarko. Sicer bi po močeh Rojančani le zaslužili kaj več — vstop v polfinale. Elita košarke SSI pa je običajna: Škamperle, Doberdob, Barkovlje, Rojan In Sokol, ki se Je letos znatno ojačil ln bi lahko z večjo Izkušenostjo vstopil tudi v finale. Nabrežlnci pa so precej naivno v polfinalni tekmi prepustili zmago Svetoivančanom.
Kratka oznaka turnirja.
Tehnično. Po začetni splošni sivini smo le opazili solidno igro.
ekipe (tudi Doberdob z Maksom Gergoletom ln Škamperle s Plesničarjem) so spreminjale način napadanja (s pivotom in brez).
Atletsko. Tudi letos so igralci Skamperia glede atletske moči prekosili vse. In prav s to odlično atletsko pripravo so sl tudi priborili pravico vstopa v finale.
Psihološko. Vse ekipe (11) so se resno lotile turnirja, Marsikatero moštvo Je celo treniralo, da bi se člmbolje pripravilo za ta turnir, kar nedvomno kaže neko resnost. Tudi disciplinsko je turnir uspel, le po tekmi Škamperle — Sokol je prišlo do Izgredov, ki so delno osenčili potek turnirja.
Upajmo, da Je bil to le slučaj-nostni primer.
Prvi sestanek občinske zdravstvene komisije
Za skodelico kave bomo od t-novembra dej j e v barih na Trt®' škem morali odšteti po 60 Ur n»' mesto sedanjih 50. V lokalih v središču mesta pa bo kava še dražj*' o tej ceni bodo še razpravljali .* prihodnjih dneh, medtem ko i’ cena 60 lir za kavo v barih trzašš* okolice že zatrdno določena. Odi®' čltev je po dolgi razpravi zaklj®' čila včerajšnje zasedanje predst*''' nikov baristov na sedežu tukajs' njega združenja upravljavcev J»v' nlh lokalov.
Zapora pokrajinske ceslc v Mačkovljc
Pokrajinska uprava je z odlok^J št 213 z dne 27. okt. 1967 odred11® zaporo za promet na odseku pokf*j jinske ceste proti MačkovlJam mfr km 0.473 in 2.700 (Pri Pilu) od ^ okt. dalje za devet mesecev. M®® tem časom se bo promet na tfF, področju odvijal čez križišče red — Mačkovlje — Pri Pilu.
27. t.m. popoldne se je pod predsedstvom odbornika za zdravstvo
dr. Blasine prvič sestala zdravstvena svetovalska komisijo tržaške ob-
čine. Ob njeni umestitvi je dr. Blasina podčrtal prispevek, ki ga lahko komisija da za rešitev številnih specifičnih vprašanj Komisija, v kateri so svetovalci Calegari, Fra-giacomo, Pincherle, Cuffaro, Bada-lotti, Morelli in Taddeo, je prvo svojo pozornost posvetila vprašanju okuževanja voda v Tržaškem zalivu na osnovi sintetičnega poročila odbornika in občinskega zdravnika dr. Fabianija. V tej prvi fazi so posebno pozornost posvetili okuževanju s
Gostje iz ČSR na ogledu pristanišča
Včeraj se Je mudila v našem stu skupina 45 nameščencev dri^[4 nega avto prevozniškega podj®”, iz Prage Gostje so si v sprems^ predstavnikov tukajšnjih poslovh11, krogov ogledali z vlačilca «Cast®r' novo In staro pristanišče ter naftfj, vodov terminal v žaveljskem vu. V večernih urah Je skupina potovala v Benetke, od koder lo v
Benetke, od koder jo nadaljnja pot vodila v Turin.
IJmolnonlnn razstava ustusboncuv Lloyda
------- uiravetu. uimi£cvuiiju S ctY r'lavni dvorani krožka trgoV^
sintetičnimi detergenti, ki se sedaj I „*!;rJI10rJ?nrlce »Nazario Sauro* Jr zelo uporabljajo v gospodinjstvu in | r(lcli] trmast! razstavo ki jo JeJU, v industriji. Pri tem se je pokazala I ci svoi^llS, ob 13° , obl6,> tudi možnost deželnega zakonskega bence. djt za sv°Je uf ukrepa ali pa vsaj odločno stališče
samega občinskega sveta glede mo-
rebitne prepovedi prodaje izdelkov
ki jih m mogoče raztopiti s kemijskim postopkom.
Komisija je nato odložila svoje delo na prihodnji torek z možnostjo, da bo na eno svojih prihodnjih sej povabila ravnatelja inštituta za higieno pri naši univerzi prof. Ma-iorija, kakor tudi, da da pobudo za skupno delo s oodobno svetovalsko komisijo pri pokrajinski upravi. Se
veda5 bodo STdi T^je toL^=	»
f„,Del?®ac«a težaške feder»c$ KRI. v kateri so bili senator Vld»‘ in zastopstvo openske sekcije, {,
ib P ,
S'
k
ti
i
Z(
bi
ki
c«
H
h
oc
ve
ki
Dr,
‘in
til
ve:
P0i
Ul
,p°ložila cvetje na grob - , ka Malalanu ob 10-letnlcl njetP^ smrti.
rnedaeljekJa'30kl
ir,,,. ,-.--.-- t.m. v Krožku
kulturo In umetnost na Trgu
KARIN BOIE
nadarjen človek—
Profesor Umetnostne akademije Evald Jakobson je neobičajno molče po večerji pil kavo.
_ «G cem razmišljaš?* ga je vprašala žena.
«0 Lutingu,* ji je odgovoril so-Prog.
«In kdo je ta Luting?»
«2 Lutingom sva bila nekoč v isti umetniški šoli. Ne verjamem, da ti nikdar ne bi pripovedoval o njem! Morda pa ti res nisem. Že °d dijaških let nisem slišal zanj; najprej sem imel preveč dela, potem pa sem popolnoma pozabil na starega tovariša... Sprašuješ, kakšen je torej ta Luting? Si lahko Predstavljaš vsestransko nadarjenega človeka? Če je tako, stoji Pfed teboj Luting. Lahko bi postal velik umetnik — slikar; govorili Sl>, da je najnadarjenejši učenec v naši šoli. Ko bi vedela, kakšne skulpture je ustvarjal. Boljše kakor slike! Vrhu tega je bil v šoli znan kot violinist in pianist, sam je komponiral prelepo, izvirno in nežno Slasbo. še več, govorili so, da je Luting tudi pesnik, čigar verzi tako vznemirjajo človeka, da je pol pi-ian- Sam jih, žal, nikdar nisem bral ali poslušal.
Kajpak smo bili prepričani, da ko Luting postal najznamenitejša osebnost našega stoletja, nekaj takšnega, kot sta bila nekoč Leonardo da Vinci ali Michelangelo.
In pomisli, nocoj sem se nenadoma spomnil Lutinga ter se začudil. ker o njem ni ne duha ne slu-na. Zazdelo se mi je, da sem vse doslej pričakoval, da bom nenado-zaslišal njegovo ime, pa seru ‘ele danes spoznal, da je za to PrePozno...»
Poslednje besede je profesor izgovoril prav tiho in počasi. Gospa akobson je pogledala soproga, ■tetel je sive zalisce. Sključen je
kakor ni stekel. Sobarica je prine sla pladenj s kolači in gost jih je pohrustal... Zbral je vso voljo, po skušal načeti pogovor — veselo neprisiljeno, po «študentski navadi* — vendar je srečal le sogovorni kovo zadržanost.
»Se spominjaš?* je vprašal pro fesorja, stopil h klavirju in udari! nekaj akordov. «Tvoja skladba! Ii> zdaj povej — mar počenjaš še kaj podobnega?*
»Ne. Načeloma ne komponiram. Naša glasba je plesniva...*
«Kaj praviš?*
»Veš, kaj je osnova današnje glasbe? Ves naš zvočni sistem te melji na dvanajstem korenu iz dveh. Razumeš? Dekadenca! Sice* pa. kako naj bi tudi bilo. Vse je zmešano, razumeš? Nikjer ne najdeš kaj čistega!»
»Mar ne obstaja tudi drugačna glasba?*
«Obstaia, kajpak. Na primer -glasba črncev iz plemena Bantu Zatem stara glasba Inkov. Slišat; ni moral kakšen napev Bantu črncev. Sprva bi, kajpak ne razumel te glasbe, kajti že v otroštvu smo si pokvarili posluh, zastrupili so nam ga z dvanajstim korenom iz dveh. toda če bi dolgo poslušal bi pred seboj nenadoma zagledal nekaj najlepšega in najčistejšega To je resničen užitek. Če pišem takšno glasbo? Ne, dotlej še nisem dospel. Toda, le počakaj, nedolžnost bo lepega dne zmagala.*
«Pa kipariš?*
«Ne. Zakaj neki? Mar naSa doba potrebuje skulpture? Ne. Mi obože valci koristnega — smo tudi arbi-
'Xo:

mm
Sedel na stolu. Morda je ob bese-Qah «ia to prepozno* pomislil tudi nase? Zares, povsod govorijo, da nJen mož mnogo dosegel — pri-si je ime, lep položaj in aSled, kakršnega je v družbi tež-0 doseči. Pa vendar, kaj je vse Mmerjavi z vzvišenimi smotri,
,1 s' jih zastavlja mladenič, ko °maj sluti prihodnost, o kateri n®nJari? Tedaj, to vemo, mladenič sanja o položaju in naslovu, mveč o vplivu svetovnih razmeji' L* ga velja uresničiti. Ta sivi , Jučeni mož, ki sedi v naslanja-’ 16 ustvaril dovolj — pripisujejo a Pomembna dela — toda v trete". ko se vrača k spominom °J° mladosti, se mu vse, kar je asegel, Z(]i — siromašno in Majhno.
*Le kako, da s; se prav danes p°tenil na Lutinga?*
Ijjj* rečal sem človeka, ki mu je st^.P°doben. Blizu železniške poza Je’ sem namršen in jezen .Sfo * Monsonovega članka v zji c,di')lmtidningenu' ko sem opajal U*Jraz moškega, ki mi je priha-naPr°ti. Zdrznil sem se — kdo Se ! ie? Obrnil sem se in videl, da tj) 'd.tUc‘* on °Prn’L Mor(da je ču-setn 3 ga 0Pazujem Šele kasneje t;n Se spomnil, da je podoben Lu-LutU' Kaj vem, morda je bil res Sj.alnjL morda pa me spomin zapu-' Moški, ki sem ga srečal, pa tehlT" zdel sterejši, kot bi bi' t^ ® Luting; oretehtati sem želel čejV 'S ,'n tako sem obstal, pa prižig. r?dunati, koliko let bi imel bi)J *n s*ednjič sem dognal, da bi *terkTkakor Prestar’ če P' hotel * začeti, če že doslej ni ni-pr- doseSel...»
fic . Vratih se je prikazala sobani; 'n dejala, da želi nekdo govo-odt ,s Profesorjem. Jakobson je lz sobe.
vetldJUl)i Pog, Saj ni mogoče... Saj F| n* moS°ee- da bi bil res ti, Vstopi, vstopi vendar!*
Prof ’ bil je on- V temno predsobo ling|0S,!'ia dakobsona je vstopil Lu-r tePPšeenost in alkohol sta ves azPrazdala obraz, plašč je bil Padni °sn°Len, hlače ponošene, v tejoč '1*-*1 Pu so zijale luknje. Sprani) JJJ0 pogledal gospodarja, obr-
, Pogled
k lestencu, ki je visel
'Čoh8 stoPd proti obešalniku, si ^..odošel! V pravem trenutku ga : Sa* — pravkar pijeva kavo!* Lui bradril Jakobson.
P'nšt-'n^ i° mirno prikimal, slekel ie v m ga obesil na kljuko. Ostal sati Rajiču — ni ga mogoče opi ^Ut' ^ S* n* m°r zamisliti. Jalto/6 ie st>snilo srce profesorju tei t 'n v Prsih je zaznal sko-LUd estl° bolečino, da je predstavil soprogi. To 8°vor ob skodelici kave ni
tekturo spremenili v geometrijo-Dovolili smo, da je to lepo, da nam ugaja, toda za skulpturo v takšnem svetu ni prostora. Pravim da ga ni, čeravno bi slednjič lahko nekaj primernih kipcev posta vili po vseh vogalih (Luting je zamahnil z roko proti skulpturi Kaia Nilsena, stoječi v kotu sobe), vendar ne bi bilo organske povezanosti s sodobno kulturo »
«V tvoji presoji je najbrž zrnca resnice,* je utrujeno dejal profesor. «Emi, draga, nama ne boš zaigrala?*
Emi je igrala in moža sta poslušala. Profesor se je veselil odmora, Luting pa je očitno užival, da ne bi pomislil na svoje načelno sovražno stališče do dvanajstega korena iz dveh. Toda kmalu ga j® spet obšlo prepričanje, da gre za njegovega načelnega sovražnika.
»Denimo, da slikaš,* je ljubezni vo in sočasno posmehljivo dejal Luting, ki je menda prešel v napad, «toda barv starih mojstrov n® moreš doseči. Tvoje bodo potemnele ali zbledele že čez dvesto let, to mi smeš verjeti. Mi samo pac kamo, klepetamo, mažemo in se
Prizor iz drame «Med štirimi stenami*. Od leve na desno: Mira Sardočeva,
Stane Starešinič,
Rado Nakrst,
Zlata Rodoškova.
širokoustimo... Slikarstvu sem se odrekel.*
«Ej, prijatelj moj!* je vzkliknil Jakobson. Z naglo, odsekano kret njo je odmaknil stol in — vsi trije so odšli v jedilnico.
Profesor je vznemirjen stopal po sobi, Luting pa zamišljen sedel v naslanjaču. Slednjič je Jakobson komaj izustil s hripavim glasom-
«Tudi verzov ne pišeš, kajpak?*
«Drži. Ne pišem jih. Spoznal sem, da ni besed, s katerimi bi lahko opisal in izrazil svoja najgloblja doživetja. Le poskušaj peklenske muke in velikanski zanos prenesti v besede, v siromašne človeške besede — to je klečeplazništvo. Da bi pa pisal o vremenu in vetru... Hvala lepa, to naj počenjajo dru-gi.»
človek, pred katerim so se nekoč odpirala vrata, je kmalu zatem odšel iz hiše in izginil v megli. Ko je odhajal, je poprosil profesorja Jakobsona, naj mu posod« petdeset kron. Profesor mu jih je dal.
Razgovor z U.Vrabcem
(Po prejemu «nagrade mesta Trst 1967»)
Dubrovniški mestni orkester, ki bo nastopil v torek, 31. t.m. ob 21. uri v Kulturnem domu pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. (Dirigent na sliki je slavni L. Matačič)
Mestni orkester iz Dubrovnika bo izvajal na torkovem koncert-tu tudi dela Jarnoviča in Sorko Ceviča, dubrovniških skladateljev 18. stoletja. Ivan Mane Jamovič (1745-1804) je kot violinski vir tuoz in skladatelj kmalu zaslovel širom po Evropi. Kot skla-
datelj je zapustil dvajset koncertov za violino in orkester, tri godalne kvartete, sonate, violinske duete itd. V svojih delih se stilno zgleduje po Mozartu. — O življenju Luke Sorkočeviča (1734-1789) nam ni dosti znanega. O-hranila pa so se nekatera njego-
va glasbena dela. Njegov glasbeni opus sicer ni obsežen a je pomemben za razvoj hrvatske glasbe. Sorkočevideva dela prav nič ne zaostajajo za stvaritvami drugih skladateljev njegove dobe in odražajo močno ustvarjalno osebnost in izrazit glasbeni talent.
Skladatelja in glasbenega peda goga Ubalda Vrabca ni bilo lahko najti, vsaj ne tako lahko kot navadno. V svoji skromnosti se je verjetno bal, da se o njem ne bi preveliko govorilo in pisalo zdaj, ko je na mednarodnem natečaju za simfonične skladbe v okviru «XIV. nagrade mesta Trstr osvojil med 84 konkurenti iz se demnajstih držav častno tretje mesto. Takoj po svečani razglasitvi izida natečaja in po izvedbi prvih treh nagrajenih del v gledališču «Verdi», je bil zadržan v ožjem krogu prirediteljev in seveda deležen njihove pozornosti, saj so ga nekateri uradni tržaški glasbeniki takorekoč «odkrili» šele sedaj, čeprav je široki glasbeni javnosti znan vsaj že vsa povojna leta, nekaterim pa tudi še od prej. Ko pa sem ga staknil. je bil s svojo običajno vljudnostjo pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj.
— Predvsem, s kakšnimi občutki si sprejel prvo sporočilo, da si med nagrajenci tako uveljavljenega mednarodnega simfoničnega natečaja?
— Seveda z velikim veseljem in zadovoljstvom najprej zase in potem za vso našo slovensko narodno skupnost v zamejstvu. Zase zato, ker je to doslej moj naj-
«Med štirimi stenami»- prva premiera Slovenskega gledališča v sezoni1967-68
Za otvoritev letošnje jubilejne sezone ob stoletnici slovenskega gledališča, je tržaško Slovensko gledališče izbralo dramo Iva Bračiča «Med štirimi stenami*. Delo je bilo prvič in zadnjič uprizorjeno v ljubljanski Drami pred tridesetimi leti in je takrat zbudilo pozornost zaradi kritične obdelave slovenske meščanske oziroma malomeščanske družbe.
V dramaturškem smislu odraža ta «družinska drama* splošne značilnosti meščanske dramatike, ki ostaja v svojih družbeno kritičnih hotenjih, kljub pogumnemu razglabljanju gnilobe, še površinska in se ne spušča v globlje a-naliziranje vzrokov moralne krhkosti družbe in njene osnovne, za meščanske pojme nedotakljive celice — družine. Vendar je Bračič šel dlje od samo naturalističnega prikazovanja moralnega poloma Galetove družine s tem, da je v svoj dramski tekst vnesel po eni strani kot vzmet v vsakem družbenem okolju prisoten razkorak med miselnostjo očetov in sinov, po drugi strani pa sicer še nejasno opredeljeno, a istočasno dovolj nakazano novo etično - idejno miselnost, katere nosilec je predvsem sin Andrej in v drugačnem smislu tudi hči Stana, miselnost, ki prerašča na nekaterih mestih v drami v vznemirljiv protest zoper dvojno moralo: neoporečno navzven in izprijeno na znotraj. Res je tudi v tem nekaj krleževskega, a se mi zdi, da je šel Bračič le še korak dalje, vsaj v hotenju, če že ne z umetniško silovitostjo Krleževega kova.
Čeprav je dramska gradnja ob dokaj zanesljivi strukturi in spretnem dialogu preprosta in se na nekaterih mestih poslužuje za današnja estetska merila kar precej naivnih prijemov, je pa vendarle toliko napeto zasnovana in izpeljana tako v tekstu kot v posameznih osebah, da lahko zaživi dovolj prepričljivo.
Režiser Branko Gombač je zvesto tolmačil smiselno okrajšan tekst in s skrbnim doziranjem dosegel zlasti v konfliktnih situacijah lepe in prepričljive učinke. Kjer se dejanje razpleta zgolj v prehodnih in objasnjevalnih dialogih, mu je tempo sicer nekoliko zastajal, kar pa ni vidneje motilo stilno čiste, skrbno naštudirane in tekoče predstave, kateri je dala scena arh. Svete Jovanoviča primeren okvir meščanskega salona z največjo možnostjo funkcionalne, izrabe. prasko. ..koški,-, mi Alenke Bartlove pa skladnost z ambientom.
Tudi igralske stvaritve so bile v skladu z režiserjevo zasnovo in avtorjevo naturalistično postavitvijo oseb. Rado Nakrst je v vodilni vlogi starega Galeta, tipičnega meščanskega družinskega poglavarja, ustvaril zelo močno odrsko pojavo tako v drži absolutističnega trinoga, kot v strastni zaskrbljenosti za lasten ugled in nazadnje v pretresljivem trenutku, ko mu lastni sin razgali vso moralno gnilobo, ki se krije pod zlagano zunanjostjo te meščanske družine. Zlata Rodoškova je bila ob njem z vidno trpkostjo prežeta in v notranji bolečini vdana žena, brezmočna priča tragičnega razkroja ustaljenih moralnih načel.
V psihološko najbolj komplicirani a v tekstu pomanjkljivo obdelani pojavi sina Pavla, se nam je predstavil novi Silvij Kobal z zanimivo kreacijo, ki kaže na i-gralčevo mnogostransko uporabnost. Presenetljiv v zunanjem oblikovanju svoje človeške zlomlje-nosti in močan v svoji bednosti, je bil odraz psihično šibkega medla, ki v sebi ne najde moči, da bi se uprl očetovemu trinoštvu. Če njegov Pavel ni bil vseskozi psihološko enako utemeljen, potem gre to v skoraj izključni meri na rovaš avtorjeve postavitve tega tragičnega produkta malomeščanskega okolja.
Andrej Staneta Starešiniča je
Prizor iz drame «Med štirimi stenami* v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu. Od leve na desno: Mira Sardočeva, Stane Starešinič, Silvij Kobal in Rado Nakrst
bil izrazito Pavlovo nasprotje. 2e njegov odhod iz družinskega kroga je bil upor, njegov nenaden povratek med domače stene pa je predstavljal dejansko obtožnico moralne bednosti lastne in v posplošenem obsegu takratne družbe. Starešiničev Andrej je bil bolj instinktiven upornik proti nevzdržnim družbenim normam, kot pa zavesten cankarjevski revolucionar, čeprav njegova usodna odločitev, da do kraja razgali očetovo lažno moralo, že meji na revolucionarno dejanje. Prepričljiv v dikciji, je z manjšimi odstopi tudi uspešno krotil svoj spontani igralski zanos.
Mira Sardočeva je bila zadrža-
na Stana, hči, ki dejansko vzdržuje s svojo službo družino, ki sluti moralni polom, ki pa nosi svoj odpor ob občasnih izbruhih tiho v sebi in v svojem intimnem zasebnem, po kanonih meščanske morale vse prej kot zglednem življenju ob poročenem človeku. V njenem liku sta z veliko mero diskretnosti združeni tragična resigniranost in človeški revolt, toda za razliko od Andreja brez jasnejših vizij.
Emi Lele Nakrstove je v drami dodeljena vloga nekoliko romantično skrivnostne pojave, če-sto z nalogo nekakšnega «deus ex machina*. Igralka jo je podala v življenjski verjetnosti, ki
samo še pridobi, ko Andrej razgali njen resnični odnos do očeta. Zelo lep lik je ustvarila Miranda Caharija. Njena služkinja Ančka je bila vseskozi igralsko dognana in sočutja vzbujajoča žrtev nezdravega okolja. Zlasti močan je bil njen boleč a tudi v bolečini vzvišen dialog s Pavlom, manj prepričljivi pa so bili prizori z njo in Stano, kar pa gre tudi na rovaš psihološko nedograjenega teksta.
V manjših vlogah starega Ga-letovega prijatelja Petra in zdravnika sta z iskreno človeško toplino nastopila Edvard Martinuzzi in Jožko Lukeš.
Jože Koren
večji, čeprav tudi ne prvi, glasbeni uspeh v mednarodni konkurenci in kar v isti sajn tudi zato, ker sem imel v zadnjem času, oziroma že nekaj let, utemeljen občutek, da razni izvajalci in ljubljanski radio name pozabljajo in da mojih del ne izvajajo, oziroma, da se sploh za moja dela ne zanimajo kaj prida. Upam, da sem s tem svojim uspehom pokazal, da sem še živ in ustvarjalen. Za vso našo narodno skupnost v Italiji pa zato, ker odkrito menim, da sem s svojim uspehom še enkrat dokazal, te je bilo to sploh potrebno, da smo tržaški Slovenci tudi na glasbenem področju, tako kot smo na likovnem, literarnem in gledališkem, kvalitetni ustvarjalci in kot taki po eni strani živa veja slovenski kulture, po drugi strani pa enakovredni soustvarjalci kulturnih vrednot v našem mestu.
— Kako si bil zadovoljen s krstno izvedbo tvoje «Kratke simfonije))?
— V vseh pogledih zelo. Orkester gledališča «Verdi» je sijajen instrumentalni ansambel in reči moram, da je skladbo skrbno in zelo prizadevno študiral. Prav tako je vložil v študij ves svoj napor tudi mladi dirigent, s katerim sem delno sam sodeloval pri študiju: Moram reči, da so tudi izvajalci sami bili z mojo skladbo zadovoljni in da so mi to povedali v svojih spontanih izjavah. Zanimali so se, če imam napisano še kakšno orkestralno skladbo, naprošen pa sem bil. da bi napisal še kakšno komorno delo.
— Si svojo »Kratko simfonijo* napisal nalašč za ta natečaj?
— Pravzaprav ne! Pisati sem jo začel že pred dobrim letom in jo imel izdelano nekako na pol, ko pa sem zvedel za razpis natečaja, sem se odločil, da jo hitro dokončam in odpošljem. Ker sem imel na razpolago precej kratek rok, sem v zadnjih mesecih kar precej intenzivno delal.
— Kako bi sam označil »Kratko simfonijo*?
— Predvsem to ni programska marveč (ista konstruirana muzika. Prvi stavek je bolj odločen, v drugem prevladuje otožnost, skorajda nekakšna sentimentalna spevnost, tretji pa ritmično razgiban. Fraze so kratke, vendar stilno enotno zasnovane.
— Doslej si se uveljavljal pretežno kot skladatelj vokalnih zborovskih skladb in vsem, ki smo bili na goriškem zborovskem tekmovanju «Seghizzi», je še v spominu Tvoja odlična koncertna priredba narodne «Polka je ukazana«, za katero vemo, da je navdušila tudi dirigenta akademskega zbora »Tone Tomšič* iz Ljubljane. Se bolje počutiš kot vokalni ali orkestralni komponist?
— Po pravici povedano bolje kot orkestralni, ker me komponiranje za orkestralni ansambel manj veže zlasti spričo dejstva, da so izvajalske možnosti v kvalitetnih orkestrih skoraj neomejene. Pri vokalnih skladbah je treba vendarle računati za koga pišeš, za zbor s kakšnimi glasovnimi in interpretacijskimi sposobnostmi itd.
— Prej si omenil občutek, da te nekateri izvajalci zanemarjajo. Ce je res tako, samo upamo, da bo poslej drugače. Mislim pa, da Ti bo tako pomembno priznanje gotovo dalo novega ustvarjalnega elana, čeprav pri Tebi res ni mogoče govoriti o kakšni nedelavnosti.
— Prav gotovo, taka priznanja imajo za vsakogar, ki jih je deležen za svoje delo, velik moralni pomen. Jaz nikakor nisem izjema, ker sem pač človek z vsemi naravnimi človeškimi čutili. Gotovo ne bom zaspal na tej lovoriki, kot nisem še na nobeni, čeprav ponavljam, da je ta največja. Nekaj imam že v delu, toda programov ne delam, ker u-stvarjam po navdihu, navdihi pa skoraj nikoli niso odvisni samo od lastne volje.
j. k.
■llllllllllllll||lll||||||||l||Vlllfffllllllllllllllllllllllllllllllllll«lllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||,|v|||||||||gi||||||||||||||i||||||,||||||||||||a|||||||||||||1„|„„„||„„|,|,||||„|,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a.„„„„„„
Jože Ciuha:
H:::::::::::::::::
POGOVORI S TIŠINO
S knjigo Okamenel: smehljaj je pred leti akademski slikar Jože Ciuha iz Ljubljane izpričal dvojni umetniški talent. Da namreč ni samo slikar, ki se je tudi po svetu uveljavil s svojimi podobami, temveč tudi nadarjen in izviren pisatelj. Njegova potopisna knjiga iz jugovzhodne Azije je bila sicer napisana na hvaležno temo Orienta, ki je za Evropejce še toliko bolj skrivnosten in privlačen in o katerega zanimivostih je morda laže pisati kot pa o krajih, ki so nam bliže in ki jih bolje poznamo. Toda s knjigo o Južni Ameriki, ki jo je pod naslovom POGOVORI S TIŠINO pravkar izdala mariborska založba Obzorja, je Ciuha potrdil sloves odličnega potopisca in dokazal, da uspeh s prvo knjigo ni bil samo slučajen. Morda je njegova knjiga še boljša kot prva. Vsekakor pa jo lah-to označimo kot odlično delo, ki >o pri slovenskih bralcih, željnih Jotopisov, zbudila gotovo dosti za-limanja.
O čem govori Ciuhova knjiga kot potopisno delo, seveda ni treba posebej prikazovati. Pisatelj
se je s slovensko ladjo »Ljubljana* napotil čez Atlantski ocean in obiskal nekatera velika mesta Južne Amerike: Rio de Janeiro, Buenos Aires, Santos, La Paz ter prekoračil kontinent tudi počez. Tako je spoznaval dežele Peruja, Bolivije, čila, Argentine, Brazilije ter se srečaval z velikomestnim vrvežem in odročnimi kraji, visokimi Andi ter nižinskimi divjinami. Tako je ta velika prostranstva od blizu neposredno doživljal in o svojih doživetjih pisal neposredne beležke, ki nam jih v sveži in živahni obliki posreduje s svojo knjigo. Ciuha se v svoji knjigi srečuje predvsem z ljudmi. Zato stopa pred bralca cela vrsta bolj ali manj nenavadnih likov, ki se mu močno vtisnejo v spomin. Pa naj bo to sopotnik na ladji, argentinski prijatelj, malomarni diplomatski predstavnik naše države na ameriškem kontinentu, prijateljica iz mladih dni, dalmatinski izseljenec, nemški konzularni uradnik, slovenski e-migrant-kulturnik ali pa cipa iz argentinskega velemesta. Vsi ti ljudje in še številni drugi so plastično prikazani in tako upodob-
ljeni, da z njimi pisatelj nazorno predstavlja deželo, okolje, razmere, miselnost in navade dežel, skozi katere ga vodi pot. Zdi se nam. da se nam Južna Amerika pokaže v povsem svojevrstni luči, ne samo v standardnem nasprotju revščina-bogastvo, temveč v vsem nenehnem vrenju, primitivnosti, zaostalosti pa tudi nenehnem napredku k daljni prihodnosti, ki bo vsekakor bolj svetla. Ne ganejo nas toliko usode ljudi, ki so bolj ali manj tragične, vsaj večine ljudi, s katerimi se Ciuha srečuje. Bolj nas prepriča pisateljeva pripoved o tem svojevrstnem svetu, v katerem se posamezniki izgubljajo brez sledov in utapljajo v nenehnem vrenju temperamentnega a še močno zaostalega kon-tinenta. Zato nas Ciuhova knjiga resnično obogati z mnogimi spoznanji.
Jasno je pri tem, da za vsako tovrstno knjigo ni brez pomena, kako je napisana. In če se smemo laično izraziti, velja, da piše Ciuha izredno plastično, zanimivo in osebno prizadeto Prav ta prizadetost pa daje njegovemu pisanju neko posebno vrednost. Prav
tako kot tiste drobne misli in svoje meditacije, ki jih pisatelj vstavlja ob srečanjih s tujimi ljudmi in tujimi deželami. In s katerimi še poglablja ter pope-struje svojo sicer že dovolj zanimivo pripovedovanje In če še dodamo, da je Ciuha slikar in pisatelj z veliko kulturo, ki tudi izžareva iz potopisov in obrobnih razmišljanj, potem lahko mirno zapišemo, da smo s to knjigo dobili odlično potopisno knjigo o Južni Ameriki, predvsem o njenih ljudeh in razmerah, ki se kažejo slovenskemu popotniku.
«Pogovori s tišino* bodo torej zanimivi ne samo za tistega, ki si želi prijetnega potopisa, temveč tudi za tistega, ki želi spoznati skozi očala slovenskega popotnika svojevrstni svet Južne Amerike. Posebno še, ker bo nehote prevzel mnoga piščeva sicer bežna, pa vendar poglobljena spoznanja. Več pa od knjige takega žanra že ne moremo zahtevati. Zlasti še, ker je pisatelj v knjigi povrh vsega reproduciral tudi svoje risbe iz potopisne skicirke.
Sl. Ru.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.6, najnižja 12.9, ob 19. uri 16.8, zračni tlak 1010.6 raste, vlaga 75 odst., brez vetra, nebo pooblačeno z meglo, morje mirno, temperatura morja 19.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 29. oktobra
Narcis
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.58. Dolžina dneva 10.18. Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 15.23.
Jutri, PONEDELJEK, 30. oktobra
Sonja
NA DAN MRTVIH
Počastimo spomin padlih za svobodo
.
m
:*K
M iš
7'	1
- 4
.. ....
-4' . ¥	'
«f %
NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA V UL. ZONTA
Sramotno zavlačevanje izplačila odškodnine bivšim deportirancem v nacistična taborišča
6. nov. se bo sestala komisija za preučitev predloženih načrtov za ureditev narodnega spomenika Rižarne ■ Izvoljeni delegati za vsedržavni kongres
Kakor po vseh krajih naše slovenske zemlje bodo tudi v Boljuncu 1. novembra počastili spomin padlih za svobodo.
Letos se na počastitev še bolj vneto pripravljajo, ker bodo hkrati proslavili 20-letnico odkritja vaškega spomenika padlim.
Da bi dostojneje počastili spomin tistih, ki so dali življenje za našo skupno svobodo ter za dostojnejše, pravičnejše življenje na tisti zemlji, ki jo hočejo danes raznaroditi, so vaščani poskrbeli, da bo spomenik zvečer razsvetljen z žarometi in razsvetljava bo odslej stalna. Kupili so tudi nove marmorne vaze za cvetje.
Po svečanosti na pokopališču se bodo ljudje zbrali ob 17. uri pred vaškim spomenikom padlim. Tu bo spregovoril bivši partizan Josip Starc, ki je bil ob odkritju spomenika pred dvajsetimi leti predsednik Zveze partizanov v Boljuncu. Nastopil bo domači pevski zbor in sledile bodo recitacije ter polaganje vencev.
Prav bi bilo, da bi se tudi drugod dostojno oddolžili spominu padlih za našo svobodo, okrasili s cvetjem spomenike in partizanske grobove ter poskrbeli za primerne svečanosti.
HtlllHIlUlIllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllinillllllllHIII
Včeraj je bil na sedežu v Ulici Zonta pokrajinski kongres združenja tržaške sekcije združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Po uvodnem pozdravu predsednika Ernesta Ar-banasa ter poročilih podpredsednika Albina Bubniča ter tajnika Giovan-nija Postogne, se je razvila diskusija s pripombami in predlogi, nato je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo Ernesto Arbanas, Albin Bubnič, Stanislav Babič, Dora Ca-harija, Pina Cattaruzzi, prof. Gio-vanni de Manzini, Luigi Fon, Spar-taco Jaksetic, Francesco Russignan, Anton Skarabot in Nerina Ursini. Za delegate na vsedržavni kongres, ki bo 17., 18. in 19. novembra v Šesto San Giovanni, pa so bili izvoljeni Albin Bubnič, Pina Cattaruzzi, Luigi Fon, inž. Miloš Kodrič, prof. Giovanni de Manzini in Giovanni Postogna. Predsednik je v pozdravnem nagovoru poudaril važnost kongresa spričo važnih problemov, ki se tičejo bivših političnih deportirancev, vsedržavnega kongresa in mednarodnega položaja. Podpredsednik Albin Bubnič je v začetku svojega poročila poudaril, da prijetne občutke v srečanju s sotrpini greni zaskrbljenost zaradi nevarnosti nove vojne in razvoja ter zaostritve vojaških akcij v Vietnamu. Glede združenja je dejal, da ima veliko moralno moč in častno nalogo, da čuva svetinje in pridobitve narodnoosvobodilne borbe, ohrani spomin na žrtve in nadaljuje z borbo, da bodo ideali odporniškega gibanja, iz katerega se je porodila italijanska republika, bili kvas vsega njenega življenja in podlaga za kulturni, socialni in gospodarski napredek. Poudaril je, da so Slovenci v Italiji doprinesli velik delež v skupni borbi proti na-cifašizmu, toda kljub temu in kljub obljubam se še godijo nekatere krivice, katerih korenine segajo v dobo fašističnega režima. Med drugim je najbolj očitna krivica, ker nas še vedno delijo v tri različne kategorije, v Beneški Sloveniji pa nimajo Slovenci nič več pravic kot so jih imeli pred sto leti.
Glede delovanja organizacije je pripomnil, da je tržaška sekcija zbrala prvo gradivo in dala pobu-do, da se Rižarna proglasi za nacionalni spomenik. Za uresničitev te pobude pa ima največje zasluge vsedržavni predsednik združenja in
podtajnik ministrstva za vzgojo sen. Piero Caleffi.
javno
Sporočil je, da se bo 6. novembra prvič sestala ocenjevalna komisija, da prouči načrte, ki jih je poslalo dvanajst arhitektov v okviru natečaja za ureditev Rižarne, ki ga je razpisala tržaška občina, priporočil pa je, naj se nadaljuje z zbiranjem zgodovinskega gradiva o Rižarni. Ob koncu svojega poročila pa je opozoril na 25. obletnico množičnih deportacij v nacistična taborišča in nujnost, da se ob tej obletnici priredijo predavanja, razstave in izleti v taborišča.
Tajnik Postogna je obširno poročal o delovanju organizacije, o sti-
kih z drugimi sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji in Avstriji, o organizacijskih problemih ter o vprašanju izplačila odškodnine. Sporočil je, da osrednje vodstvo združenja meni, da bodo z izplačili začeli prihodnjo pomlad, ožigosal pa je sramotno zavlačevanje in ovire, ki nastajajo za rešitev tega vprašanja.
V diskusiji so predvsem pouda rili potrebo, da se okrepi in razširi dejavnost organizacije s sodelovanjem vseh članov in drugih od porniških organizacij, ter ostro oh sodil zavlačevanje za reševanje zadeve o izplačilu odškodnine ter težave in ovire glede priznanja invalidnin.
GLASBENA MATICA
priredi v torek, 31. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu

koncert mestnega orkestra iz Dubrovnika

Sorkočevič: SIMFONIJA št. 6 v D-duru
Mozart:
Jamovič:
Škerl:
Haydn:
KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v D-duru KONCERTANTNI KVARTET v A-duru
5 SKLADB ZA KLARINET IN GODALA SIMFONIJA št. 49 «LA PASSIONE« v f-molu
Dirigent ANTON NANUT
Solista ALBERT KOCSIS (violinist iz Budimpešte) in PIETRO CAVALIERO (klarinet)
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
NA SKUPNEM SESTANKU V PETEK ZVEČER
i .	3
Priprave za združitev openskih prosvetnih društev
V četrtek, 7. dec. bodo imeli skupni občni zbor p. d. «Andrej Čok», p. d. € Opčine» in Mladinski krožek
V petek zvečer so se sestali v Prosvetnem domu na Opčinah predstavniki p.d. Andrej čok, p.d. Opčine in Mladinskega krožka ter razpravljali o načinu in obliki združitve v eno samo prosvetno društvo. Na zadnjem obenem zboru Slovenske prosvetne zveze je bilo i/.raže-no priporočilo, da se v krajih, kjer obstajata dve ali več prosvetnih skupin, spojijo po zgledu osrednjih zvez.
Na seji so pripravili predloge za skupni občni zbor ki ga bodo vsa tri društva sklicala za četrtek, 7. decembra. Sprejeta so bila bodoča društvena pravila, sedanja društva se ne bodo razpustila, ampak združila v eno, ki naj bi prevzelo Ime TABOR. Do občnega zbora bo omenjeni pripravljalni, oziroma koordinacijski odbor sestavil še predlog kandidatne liste za nov odbor, pripravil poročila za preteklo dobo, predloge za bodoče delo ter združil članske, blagajniške ln inventarne knjige.
Zaradi enostavnosti bodo vabili na občni zbor sedanje člane omenjenih treh društev, po občnem zboru pa bo okrepljeno društvo nabiralo nove člane
Seji Je prisostvoval tajnik SPZ Edvin Švab.
Stališče CGIL do stavke lekarnarjev
V zvezi s stavko lekarnarjev in klepi, ki so jih v prejšnjih dneh prejeli lastniki zasebnih lekarn v ržaški pokrajini in z izjavami
predstavnikov združenja lekarnarjev, ki poudarjajo zahteve lastnikov lekarn proti prodaji zdravil svojim zavarovancem v lekarnah zavoda INAM, je tajništvo Nove delavske zbornice CGIL poslalo ministroma za delo in zdravstvo ter tajništvu osrednjega vodstva CGIL brzojavko, v kateri poudarja nasprotovanje tržaških delavcev proti kakršnemu koli popustu pred zahtevami zasebnih lekarnarjev, ki nimajo nobene moralne in pravne osnove.
Nova delavska zbornica nasprotuje v imenu velike večine zavarovancev INAM, da bi prišlo do liberalizacije dobave zdravil, ki so jih doslej dobivali v lekarnah zavoda. Nova delavska zbornica zagovarja in brani pravico INAM, da se poslužuje svojih lekarn. Nova delavska zbornica ponovno obsoja stališče in neupravičene zahteve predsedstva združenja lekarnarjev. ki hoče odpraviti sedanje učinkovito in bolj ugodno dobavo zdravil delavcem v lekarnah INAM.
Hkrati pa Nova delavska zbornica ugotavlja, da bi bilo treba čimprej preurediti celoten zdravstveni sistem in proizvodnjo ter razdeljevanje zdravil, da se zagotovi delavcem in vsemu prebivalstvu boljša zdravstvena oskrba. Nova delavska zbornica pravi, da ni res, kar trdijo zasebni lekarnarji, da so njihove zahteve samo v korist delavcev. Tajništvo Nove delavske zbornice zatrjuje, da sindikalne organizacije ščitijo koristi delavcev tudi na zavarovalnem področju.
....................mm..........m...mm.mmm.nmmm..imm.mmmm.m.mm.l
SESTANEK NA ŽUPANSTVU ZA DOLOČITEV SMERNIC
Program gradenj za potrebe kulturnega življenja mesta
Gledališče Verdi bo poslej imelo na razpolago tudi «ridotto» . Preureditev galerij Gradnja novega dramskega gledališča in ^kongresne dvorane>
NATEČAJ Zfl NAČRT KOPALIŠČA NA MIRAMARSKI OBALI
POKRAJINSKA TURISTIČNA USTANOVA TER AVTONOMNA LETOVISCARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA V TRSTU
razpis ujeta
natečaj, rezerviran za arhitekte in inženirje dežele Furlanije— Julijske krajine, za načrt javnega kopališča, ki se bo zgradilo na miramarski obali.
Stroški za izvedbo vseh del ne bodo smeli presegati
700.000.	000 lir.
Predvidene so nagrade za načrtovalce v skupnem znesku
8.000.	000.
Razglas o natečaju se lahko dobi od torka, 31. t. m. pri ustanovah razpisovalkah in pri strokovnih zbornioah arhitektov in inženirjev dežele.
Pod predsedstvom inž. Spaccinija je bil na njegovo pobudo na županstvu sestanek za. določitev smernic enotne akcije na področju kulturnih gradenj v okviru načrtovanih posegov v prihodnjem petletnem razdobju. Poleg občinskih odbornikov Ceschie, Faragune in Mocchija so se sestanka udeležili voditelji zainteresiranih občinskih oddelkov, ravnatelj Verdija Zafred, predsednik in direktor konservatorija Tartini Antonicelli in Fiume, predsednik Teatra Stabile Botteri, direktor občinske knjižnice dr. Pe-sante in kustos muzeja Revolteila Montenero.
Po obsežni in poglobljeni razpravi na osnovi sintetičnih poročil predstavnikov posameznih področij je župan orisal bistvene cilje, ki jih občinska uprava neposredno ali posredno, pač glede na svoje možnosti intervencij, nakazuje za prihodnje petletje kot prednostne potrebe za ..kulturne usluge« tržašai mestni skupnosti.
Na področju gledališč je bilo do-, ločeno, da se gledališču Verdi, kot stalnemu sedežu glasbenih, o-pernih in simfoničnih dejavnosti, povrne celotna zgradba, kije bila zgrajena leta 1801, s stransko dvorano (ridotto) in s povezanimi pritiklinami. Na sedežu, ki ji bo popolnoma na razpolago, bo lahko gledališka ustanova tudi v zvezi s perspektivami deželnih dejavnosti, nakazanih v novem zakonu, računala z dvoranami za vaje, za scenografijo itd. Poleg tega bo lahko tudi pripravljala samostojne operne nastope v raznih središčih naše dežele. Dela za dokončno u-reditev opernega gledališča, ki razpolaga s 1800 do 2000 sedeži, predvidevajo preureditev sedanje zgornje galerije in namestitev klimati-zaciiskih naprav.
Dramski nastopi in razne predstave bodo osredotočili v novih prostorih, ki jih bodo sezidali v Ul. Giustiniano, pri čemer bodo ta dela povezana z deli za palačo deželnega sveta. Novo gledališče, katerega projekti so že narejeni, tudi kar se tiče odrskih naprav, bo imelo tisoč sedežev, pri čemer se bo lahko parter skrčil za dramske nastope na okrog 500 do 600 sedežev. Občina bo poverila upravljanje gledališča Teatru Stabile z obveznostjo, da ga bo dajal na razpolago za razne druge manifestacije, vštev-ši tiste, ki bodo povezane s programi ((kongresne palače«, ki bo imela svoj sedež nad gledališčem. Gradnjo novega stalnega gledališča bodo financirali iz sklada, zajamčenega po posebnem zakonu za ((petdesetletnico osvoboditve«. V ta namen so določili poldrugo milijardo lir.
»Palačo kongresov«, ki jo bodo tudi finansirali s posebnim zakonom in s posebnimi deželnimi prispevki, bodo uporabljali predvsem za predstave tržaških kulturnih u-stanov ter za glavne kongrese, za katere pogostoma izbirajo razne ustanove iz Italiji Trst Možno je. da bo občina poverila ((kongresno palačo« Kultumoumetniškemu krožku, ki bo odšel iz Verdija, ker bodo tamkajšnjo malo dvorano u-porabili za operne dejavnosti. V ok-viru kulturnih struktur je na glasbenem sektorju v pripravi zgraditev dvorane v konservatoriju Tartini, ki bo služila za orkestralne vaje in v kateri bo tudi prostora za nekaj sto poslušalcev. Ta načrt je že delno financiran in bi ga morali v celoti financirati z novim zakonom o šolskih gradnjah. Na vsak način pa je vključen tudi ta načrt v krajevno kulturno načrtovanje. Načrt so poverili arhitektoma Nordiu in Zerialu ter inž. Costi.
Na področju muzejev, o katerem Je inž. Spaccini obširno govoril, ima prednost kompleks «Revoltel-la». povezan s starim matičnim u-radom in ki se bo spopolnil z muzejem Sartorio, v katerem je
ena izmed najbolj popolnih zbirk risb Tiepola. Načrt je pripravil inž. Scarpa in denar za to je že na razpolago iz «sklada za Trst«, iz katerega so nameravali graditi gledališče.
Kar se tiče knjižnic, pride nai-prej na vrsto mestna knjižnica. V zvezi z ureditvijo zgodovinskega središča so sklenili, da bo imela tudi knjižnica sedež v mestnem središču. Ker se računa, da ne bo na razpolago velike površine, bo imela knjižnica več nadstropij. Rav-, natelju knjižnice prof. Pesanteju so \ poverili nalogo, da da svoje predloge v zvezi z načrti. Nova zgradba bo stala okrog pol milijarde iir in denar bi morala prispevati tudi dežela. Zgraditev novega sedeža za mestno knjižnico bo omogočila tudi ureditev naravoslovnega muzeja, ki bi se lahko razširil v palači na Trgu Hortis.
kasneje, ali na kak drug sedež, ne bodo veljale. Lestvico za dodelitev stanovanj bo določila pokrajinska komisija za dodeljevanje stanovanj pri tržaškem tehničnem uradu in bo sestavljena na podlagi točkovanja. Prošnje, ki so bile vložene prej, ne veljajo za ta natečaj, vendar ni treba tem prosilcem ponovno priložiti prošnji dokumentacije, za katero se bodo, če bo treba, obrnili neposredno na pristojni u-rari.
Razglas natečaja za dodelitev hiš IACP
Predsednik zavoda za ljudske hiše (IACP) v tržaški pokrajini odv. Senigaglia sporoča, da je bil objavljen razglas natečaja za dodelitev 289 ljudskih stanovanj. Ta stanovanja zidajo v tržaški občini pri Sv. Ani (Piani S. Anna), v Ul. Ko-štalunga, v Ul. Bonomea, v Ul. Vi-gneti in v Ul. delLEremo. Sestavljena so iz ene, dveh in treh sob, dnevne sobe, kuhinje m pritiklin s stanarino, ki gre od 11.500 do 32 tisoč lir na mesec. Vsa stanovanja razpolagajo s centralnim ogrevanjem, stanovanja v Ul. Costalunga in delno pri Sv. Ani tudi z dviga lom. V teh stanarinah niso zapo-padena dodatna bremena. Za stanovanja zaprosijo lahko vsi italijanski državljani bivajoči v tržaški občini, ki so v pogojih, katere določa razglas. Po zakonskih predpisih je 43 od teh stanovanj pridržanih za begunce, tri pa za uslužbence IACP. Prošnje je treba vložiti na posebnih vzorcih, ki se dobe po 5. novembru na tajništvu za ljudska stanovanja v Ul. sv. Katarine 7 ter jih je treba poslati temu uradu priporočeno s povratnim potrdilom do 31. januarja 1968. Prošnje, ki bodo dospele prej ali
Vprašanje odv. Škerka o priznanju pravic Slovencem
Deželni svetovalec odv. Škerk je naslovil na predsednika Berzantija vprašanje, v katerem pravi, da je predsednik 19. t.m. izjavil, da bo odbor spoštoval ln ' zaščitil interese in pravice slovenske narodne manjšine. Ta izjava je naletela na posebno zanimanje slovenskega prebivalstva, ki pričakuje, da pomeni tudi začetek bolj odprtega in širokosrčnega obravnavanja slovenskih vprašanj.
Škerk ugotavlja, da je treba mnoga ta vprašanja začeti reševati in je v zvezi s tem nakazal nekatere potrebe in zahteve. Na koncu vprašuje predsednika, kakšne ukrepe namerava storiti odbor, da se tem zahtevam ugodi. K vprašanju se bomo povrnili, ko bo na dnevnem redu.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
JUBILEJNA SEZONA 1967 68
DANES, 29. oktobra ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) v petek, 3. novembra ob 16. uri
Ivo Brnčič
(Drama v treh dejanjih)
AVTOBUSI ZA OKOLIŠKI ABONMA
štev. 1
ob 14.30 uri Repentabor ob 14.35 » Veliki Repen ob 14.40 » Briščiki ob 14.50 » Salež ob 15.00 » šempolaj ob 15.15 » Kontovel štev. 2
ob 15.10 uri Nabrežina ob 15.20 « Sv. Križ
Gledaljšča
V	torek v Boljuncu zborovanje PSI-PSDI
V	torek, 31. t.m. ob 20. uri bo v občinski hiši v Boljuncu javno zborovanje združenih PSI-PSDI, na katerem bosta govorila tajnik tržaške federacije Arnaldo Pittoni in član pokrajinskega vodstva Josip Pečenko o »stališču socialistov v zvezi z gradnjo tovarne »Grandi Motori» in razširitvijo področja Industrijskega pristanišča«. Govoroma bo sledila razprava.
V mali dvorani Kulturnega doma ZA PROSLAVO STOLETNICE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN JAKE ŠTOKE Jaka Štoka
<ANARHIST>
(Burka v dveh dejanjih)
V petek, 3. novembra ob 21. uri
Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure.
iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiii
POBUDE TRŽAŠKE HRANILNICE OB cTEDNU VARČEVANJA
Srednješolcem bodo razdelili za 12 milijonov lir štipendij
Osrednja slovesnost bo v torek v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo
V okviru proslav letošnjega ((tedna varčevanja« (od 25. do 31. oktobra) so italijanske hranilnice pripravile vrsto prireditev in spominskih svečanosti, s katerimi želilo poudariti pomen varčevanja na najrazličnejših področjih človeškega u-dejstvovanja. predvsem pa njegovo socialno in vzgojno vlogo.
Tudi tržaške banke in hranilnice se bodo primerno pridružile tem slovesnostim. Tržaška hranilnica bo ob tej priložnosti razdelila med srednješolce za 12 milijonov lir študijskih štipendij po 400.000 lir, pripravila vrsto koristnih pobud v prid tukajšnjih Sol ter podelHa knjižice z začetno vlogo 5.000 lir vsem otrokom, ki bodo prišli na svet 31. oktobra.
štipendije po 400.000 lir bodo prejeli na našem področju Drago Bogateč od Briščikov, Serglo Lor s
STARŠI!	
Najnovejše otroške knjige, pravljice In slikanice	
dobite:	
na PROSEKU:	tobakarna BUKOVEC
v KRIŽU:	tobakarna ŠVAB
v NABREŽINI:	trgovina MIKA
v SESLJANU:	papirnica TAGLIAFERRO
na OPČINAH:	papirnica BERNARDI
v BAZOVICI:	tobakarna KRIŽMANČIČ
v DOLINI:	trgovina KOS
TRŽAŠKA KNJIGARNA	
Trst	— Ul. sv. Frančiška 20
tel.	61-792
Padrič, Patrizia Seplch iz Trsta Fausto Bocoolini Iz Trsta, Darlo Martini iz Tržiča, Tiziana Bertucci iz Trsta, Aldo Gregor! Iz Trsta, Ne-rino Nesladek lz Milj, Elio Giurge-vlch iz Trsta, Pletro Franza iz Trsta, Franco Brussa iz štarancana Eva Širok iz Tržiča. GiorgJo Juris-sevlch Jz Trsta ter Silva Salvi iz Trsta.
Poleg tega bo hranilnica na tukajšnjih šolah razdelila 10.000 malih in 1.000 stenskih zemljevidov, 1 250 didaktičnih tabel. 1.000 reliefnih zemljevidov ter 9.000 Izvodov mladinskega lista «La vla mlgllore«. Na šolah bodo zavrteli otrokom nekaj filmov, osrednja slovesnost pa bo v torek ob 11. url v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Niool6, kjer bodo predstavniki hranilnice porazdelili šolam, učiteljem, profesorjem In razredom, ki so se posebno Izkazali pri utrjevanju varčevalne vzgoje ln ki so zasedli prva mesta v tekmovanju, povezanem z ((referendumom o varčevanju 1967» nagrade In kolajne. Podobne slovesnosti bodo hkrati tudi v Miljah, Tržiču ln Gradežu, kjer bodo prav tako razdelili med dijake študijske štipendije ln nagrade ter Jim pripravili filmske predstave. V Trstu bodo med slovesnostjo v kongresni dvorani trgovinske zbornice Izročili tudi nagrado 100 tisoč Ur in zlato kolajno profesorici B. Osvaldelll, ki si Je po sklepu žirije Italijanskega združenja hranilnic nabrala največ zaslug pri vcepljanju smisla za varčevanje pri mladih ljudeh. Isti dan pa bodo v Trstu odprli tudi dve knjižnici za mlade varčevalce, prvo pri filialkl Casse dl Rlsparmlo pri Sv. Soboti, drugo pa v njeni barkovljanski filialkl.
Slovenska skupnost vabi na počastitev spomina padlih, ki bo 1. novembra od 10. do 12. ure v Ul. Ghe-ga, na pokopališču pri Sv. Ani ob spomeniku bazoviških žrtev ter na Opčinah na pokopališču.
SPDT organizira 3., 4. In 5. novembra za člane in prijatelje tridnevni izlet v Dalmacijo z ogledom Zadra, obiskom čudovitih slapov Krke ln starodavnega Šibenika. Informacije In vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago in da morajo vsi poravnati vozarino do ponedeljka 30. t.m.
Verdi
Abonenti za red A, B m C za prihodnjo operno sezono, lahko z današnjim dnem prevzamejo pri blagajni gledališča Verdi abonmajske bloke, a-bonenti za red D pa jih bodo lahko dobili od jutri dalje. Blagajna je na razpolago vsem tistim, ki bi še želeli imeti abonmaje za sezono, ki se do začela 9. nov. z gala predstavo Verdijeve opere «Falstaff».
Teatro Stabile
Danes ob 16.30 za red D in ob 20.30 izven abonmaja predstavi Goldonijeve komedije ((Lažnivec«. Jutri ob 20.30 ((Lažnivec« za red B, v torek ob 20,30 za red C, v sredo ob 16.30 predstave izven abonmaja.
V	četrtek zaprto, v petek ob 20.30 predstava za red E.
V	galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic.
Nazionale 14.00 17.45 21.30 (dl dottor Zivago« Omar Shariff, Rod Steiger, Julle Christin.
Excelsior 15.30 «C’era una volta« — Technicolor. Franscope. Sophia Loren, Omar Sharif, George Wilson, Dolores Del Rio. Režija Carlo Pon-ti
Fenice 13.30 »Agente 007 si vive solo due volte« Technicolor. Panavision Sean Connery.
Eden 14.00 «Due per la strada« Panavision color de iux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen.
Grattacielo 14.00 «Un italiano in A-menca« Technicolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica.
Hit/ (Ulica ban Kraiceaco štev 10) 14.00 «Lo scatenato« Technicolor. Vittorio Gassman, Martha Hyer, GL la Golan; režija Franco Indovina.
Alabarda 14.30 «La grande sfida a Scotiand Yard» Technicolor, Stevvart Granger, Brigitte Horney. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Filodrammatico 14.30 «E divenne il piu spietato bandito del sud» We-stern, Technicolorscope. Peter Lee, Lavvrence, Gloria Midland.
Moderno )4.00 «Matt Helm... non per-dena« Technicolor. Dean Martine. Alm Margareth.
Cristallo 14.45 «La ragazza e il generale« Technicolor. Virna Lisi, Rod Steiger.
Capitol 14.00 ((Bella di giorno« Technicolor. Catherine Deneuve, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 14.30 «Irma la dolce« Tecn-nicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «Eldorado» Technicolor.
Impero 15.00 «La bisbetica domala« Technicolor. E. Taylor, Robert Burton.
Astoria 14.30 «Arabesque» Technicolor. Sophia Loren, Gregory Pečk.
Astra 15 30 «My fair lady» Technicolor.
Vittorio Veneto 14.00 «Alfie» Technicolorscope. Michael Caine, Julla Fo-ster, Shelly VVinter. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 14.00 «1 cinque della vendetta« Tpchnicolor. Guy Madispn, Monic(i Vandai.
Abbazia 14.30 «Non faccio la guerra, faccio 1’amore« Čudovit romantičen technicolor. Catherine Spaak, Filip Leroy.
m

Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar in se bo vršil novembra In decembra.
Vpisovanje od 23. oktobra dalje od 18. do 19. ure v Tržaški knjigarni.
Darovi in prispevki
Jernej Kristan pošilja iz Opere (Milan) 3500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Pieri-ne Gregorič darujeta Ivo in P. Do-les 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. moža m očeta Justa Kocmana daruje družina 5000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina sestrične Ljudmile Godina darujejo Nada in Vida 5000 lir, Elvira in Mirko Godina 3000 lir, Danilo Godina 1000 lir, Milči iti Pepi Škabar 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Pierl-ne Gregorič darujeta Alma in Stojan Pertot 1000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev 10. obletnice smrti Marija Sile daruje Centralsped 10.000. lir za Dijaško matico
Ob deseti obletnici smrti tov. Riko-ta Malalana daruje zveza demokratičnih žena na Opčinah 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V	spomin dragega tov. Rikota Malalana daruje Katra 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.

Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož tn oče
Alojz Štolfa
Pogreb pokojnega bo danes, nedelja 29. t. m., ob uri 15.30 iz cerkve v Nabrežini na domače pokopališče.
Žalujoči: žena, sin Rihard in drugo sorodstvo
Nabrežina, 29. oktobra 1967
ITF Ul. Zonta 3, tel. 38-006
Mali oglasi
MLADENIČA veščega trgovine z Jestvinami in vajenca ali vajenko sprejmemo takoj v službo. Anclch, Via Ghega 10.
VELIKA prodaja cvetja, prvovrstnih krizantem, najnižje cene ob dnevu vseh mrtvih Mlllo Luciano, Via Roma 1, Milje.
PROFESOR v Rimu sam. Išče po. Steno žensko v starosti od 40 do 48 let za gospodinjstvo — Primerna plača — Popolna zagotovljena dosmrtna preskrbljenost. Ponudbe pisati na u-pravo Usta Ul. S. Francesco 20 pod «RESNO».
ZAH VALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem-ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše nepozabne
Fiorine Sancin
Posebna zahvala pevskemu zboru Valentin Vodnik, darovalcem cvetja ter. vsem, ki so na kateri koli. način počastili spomin pokojnice ib jo spremili na zadnji poti.
žalujoči mož, mati, oče, tašča, tast, brat z družine in drugi sorodniki
Dolina, 29. 10. 1967
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta in deda
Mirka Semoliča
se najiskreneje zahvaljujemo. P & sebna zahvala godbi Iz Nabrežine, č. g. Mazori, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sin, snaha, vnukinja in drugo sorodstva Nabrežina, 29. oktobra 1967
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
28. oktobra 1967 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 87-letna Glsella Bloetz, 804etna Giovanna Obreza por. Creni, 72-letni Luigi de Comelli, 51-letni Giu-lio Visintin, 60-letni Luigi Štolfa, 67-letni Germano Veronese, 61-letna Da-ria Bonifacio por. Petronio, 79-letna 1 Maria Pobega vd. Valentich, 34-letni Giuseppe lzzo, 46-letna Eugenia Čerini vd. Bona, 77-letni Alflo Gallo, 81-letni Giovanni Giraldi, 84-letna Pa-squa Norbedo vd. Deponte, 77-letni Giuseppe Balbl, Cristina Zorzin, stara en dan.
OKLICI: Inženir Georglos Stamatis in prodajalka Alma Prasel, Tulilo Bressani in Gabriella Liguori, delavec Antonio Sferco in gospodinja Bruna Maddalen, težak Saverio Castella-no ln gospodinja Filomena Narcisa Codognotto, pleskar Evaristo Sacchi in gospodinja Čarobna Reia, prodajalec Fabio Bisca in prodajalka Alida Perossa, skladiščnik Giorglo Abrami p. . -.'Ica Evelina Mariani, hidravlik d.re.ro Fonio in prodajalka Albina Creglla, trgovec Attilio Gondolo in gospodinja Maria Fragiacomo, zastopnik Serglo Dagrl In zastopnica Patrizia Chittaro, zidar Mario Sam in gospodinja Branka Muskovlc, študent Marino Stormi in študentka Da-ria Marlgonda, univ. študent Ferme-cio Mazzon In frizerka Maria Grazia Puzzer, univ. asistent Romano Isler ln uradnica Laura Brazzanl, ladijski komisar Santo Cultrara In študentka Domenica D’Angelo, častnik Giuseppe Ctpriani in gospodinja Maria Matrone, upokojenec Filiberto Tasslnl In uradnica Concetta Satrlano, mehanik Serglo Saln in frizerka Marina Božic, gasilec Glanfranco Bertottl in u-radnlca Clara Antoni, delavec Arman-do Donat in gospodinja Lucia Vlttor. elektromehanlk Euro Malandi in bolničarka Nevia Rolcl, uradnik Stello Codri In uradnica Serena Scala, inženir Giovanni Albertini In uradnica Florenza B Idoli, strojnik Lorenzo Pe-drueci ln Maria Gabriella Sorrentlno
27. t. m. je preminila naša draga
MARIJA VALENTIČ (VATOVAC)
Pogreb bo danes, 29. t, m. ob 16. uri iz stanovanja na Proseku št. 13.
Žalostno vest sporočajo mož Nazar, otroci Jolanda. Želko, Leopold in Oskar, snahe, zet, vnuki in drugi sorodniki.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1§.3« do 1.30)
Busollni, ul. P. Revolteila 41: Piz-zul-CIgnola, Korzo Italla 14; Prendl-nl. Ul. T. VeceUlo 24; Serravabo, Trg Cavana 1.
ZAHVALA
Ganjeni spričo tolikega sočustvovanja ob izgubi našega dragega
NATALEJA
se zahvaljujemo čast. g. S. Zorku, čast. g. V. Žerjalu, zdravnikom in bolničarkam IV. zdravniškega oddelka ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala msgr. L. Salvadoriju.
Trst, 29. oktobra 1967
DRUŽINA GERDOL
ZAHVAL A
Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji poti našega predragega moža in očeta
JUSTA KOCMANA
se Iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ln vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin.
žalujoči družini KOCMAN in LORENZUTTI
Trst, 29. oktobra 1967
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvoval1 z nami ob težki izgubi naše drage
PIERINE
in ki so na kateri koli način počastili njen spomin se najtopleje zahvaljujemo.
DRUŽINA GREGORIČ
Barkovlje, 29. oktobra 1967
OB ZGOVORNIH URADNIH PODATKIH
Jugoslovanski turizem predstavlja močno postavko v tržaški trgovini
Občuten dvig kupne moči Jugoslovunov po uvedbi gospodarske reforme in izboljšanje kvalitete jugoslovanskega turizma
Na italijansko-jugoslovanski meji. tukajšnje trgovine, in v nekoliko na). Tržaškem so pripadniki mejne manjši meri tudi tukajšnjega go-ftthaje, ki vodijo tudi statistično stinstva. V prvih devetih mesecih
evidenco o osebnem prometu, v razdobju januar-september letošnjega leta zabeležili skoraj 12 milijo-nov prehodov v mednarodnem prometu s potnimi Usti. Točno število prehodov v obe smeri je namreč znašalo 11,827.674, ter je bilo za Pet milijonov višje od števila prehodov v ustrezne, n razdobju lan-?kega leta, ko je prekoračilo mejo 7,150.584 ljudi. Najvišji promet so letos zabeležili v avgustu, ko je * polnim listom prekoračilo mejo Mr 3,031.839 ljudi, zelo živahen pa Je bil promet tudi v juliju in septembru, ko je dosegel 2,632.696, od-hosno 2,012.441 prehodov.
Med tujimi turisti so bili daleč na prvern mestu jugoslovanski državljani, kj so jaij v prvih deve-
mesecih letošnjega leta skup-
ho kar 5,506.282 prehodov, medtem ko je znašal njihov promet v u-^ fozncm razdobju lanskega leta z,500.680 prehodov. Lansko leto so obmejni organi zabeležili v juliju, fvgustu m septembru povprečno P0 pol milijona prehodov jugoslovanskih državljanov na mesec, !e-tesnji promet pa je bil v mesecih visoke turistične sezone še znatno ''jSP.t saj je znašal v juliju skoraj milijon prehodov (965.366), v avgustu 875.036, v septembru pa 715 tisoč 784 prehodov.
Turisti iz Jugoslavije postajajo P? vsem čedalje bolj pomemben ci-rntelj za razvoj tukajšnjega l’J-nzma, in sicer po tni strani, ker njihovo število iz leta v leto veva, po drugi pa zaradi tega, ker se ta turizem hkrati postopoma kvalitetno dviga, kakor so začeli v zadnjem času priznavati tudi naj-?plj nerazpoloženi krogi na Trza-pem. Jugoslovanski turizem zagotavlja tržaškemu in deželnemu gospodarstvu čedalje večji dohodek J,11 krepkejšo podlago za nadaljnji *oj, zato bi bilo treba temu turizmu priznati važnost, ki mu Fe. med drugim tudi s tem, da 9* Pristojne turistične organizacije postavile po mestu in v okolici .?.aJ primerne kažipote v sloven-se*m in srbohrvaščini, in sicer po možnosti v lepem jeziku brez na-f.ak. (in ne na primer v taki prislov111 slovenščini, v kakršni je na Primer sestavljeno «obvestilo», ki .Požarja jugoslovanske avtomobi-uste na red vožnje ob začetku avto este pri Moščenicah.
.turisti iz sosedne Jugoslavije se pbalje bolj pogosto ustavljajo v tukajšnjih hotelih višje kategorije " Preživljajo svoje počitnice ob "sin plažah, predvsem v Gradežu, pred povratkom v domovino pa na ujtevm področju tudi marsikaj na-upijo. Struktura jugoslovanskega .urizina se v zadnjem času izbolj-
letos je čez obmejne prehode na Tržaškem prišlo s prepustnico _ z jugoslovanskih obmejnih področij 3,111.630 ljudi, medtem ko so jih v ustreznem razdobju lanskega leta našteli 1,953.201. (Za primerjavo naj navedemo, da je v istem času stopilo s prepustnico na jugoslovanska tla 5,897.320, lansko leto pa 4,529.173 italijanskih državljanov). Po neki anketi, ki so jo marca letos opravili na jugoslovanski strani meje, nakupi vsaka jugoslovanska družina s prepustnico v Italiji povprečno za 15.000 starih dinarjev — ali 7.500 lir raznega blaga na mesec.
Zanimivo je, da se je nakupovanje na tej strani meje občutno povečalo po uvedbi reforme, kakor je razvidno iz podatkov, ki se nanašajo na vrednost izdelkov, ki jih jugoslovanski državljani — s prepustnico ali s potnim listom — uvažajo neposredno iz tujine, ali pa prek konsignacijskih skladišč. Podatki, ki so nam na voljo, veljajo za vso državo in ne razločujejo izdelkov po državah, iz katerih prihajajo, vendar je znano, da od
tromotorjev, strojev za pranje posode, strojev za izdelavo sladoleda, strojev za pletenje žice, stiskalnic za grozdje, strojev za obdelavo usnja, avtomatov za napajanje živine, itd.
Sestanek v Nabrežini o avtobusnih zvezah
Zaradi večjih del na pokrajinski cesti med Nabrežino - postaja in žempolajem je pokrajinska uprava začasno ukinila promet po omenjeni cesti. S tem je prekinjena najkrajša zveza med vasmi šempolaj, Prečnik, Praprot in Nabrežino. Ker so te vasi že nekaj dni brez avtobusnih zvez z Nabrežino, je občinska uprava sklicala za ponedeljek, 30. t.m„ na županstvu poseben sestanek, na katerem bodo predstavniki avtobusnega podjetja in občinski izvedene: proučili način, kako vzpostaviti avtobusno zvezo med omenjenimi vasmi in središčem občine. Pri tem bodo upoštevali predvsem potrebe delavcev in dijakov.
Ko je v sredo pozno zvečer pri Angelu Grgiču na Padričah gorelo na podstrešju, so poleg poklicnih gasilcev pomagali pri gašenju in reševanju imetja tudi domačini. S podstrešja je bilo treba spraviti goreče seno in ga, kar ga je še ostalo uporabnega, spraviti, iz stanovanja pa je bilo treba za vsak primer znositi pohištvo in razno opremo. Vsem, ki so nudili svojo pomoč, se Grgičeva družina prav lepo zahvaljuje
RIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllUlllllllllllllimillllllllllUIIMIIIIIIIIItllllllllllMIIIIIIIIIIlIlllIllllllllllllllllllllMllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllll
pade pri tem prometu največji delež na Italijo (razen pri avtomobi- j
V ZVEZI Z ODPRAVO BLOKIRANIH NAJEMNIN
lih in nekaterih drugih industrijskih izdelkih, pri katerih prednjači Zahodna Nemčija). Zato ne bo odveč, če bomo tu navedli nekaj takih podatkov. V zadnjem letu pred reformo (1964/65) so jugoslovanski državljani uvozili okoli 100 tisoč raznib strojev, industrijskih izdelkov in vozil, v skupni vrednosti 43 milijard starih dinarjev; v prvem letu po reformi (1965/66) pa so uvozili 118.000 takšnih izdelkov v skupni vrednosti 60 milijard starih dinarjev; v drugem letu po reformi (1966/67) je uvoz znašal ze 160.000 izdelkov v skupni vrednosti nad 81 milijard starih dinarjev. V prvem letu po reformi se je _ torej ta uvoz povečal za 37 odst; če pa primerjamo vrednost uvoza v drugem letu po reformi in vrednost uvoza v letu pred uvedbo reforme, pridemo do zaključka, da se je vrednost uvoza v tem razdobju povečala kar za 141 odst. .
Kaj uvažajo jugoslovanski državljani iz tujine? Na razpolago imamo nekaj zanimivih podatkov za leto 1966/67; Uvozili so med drugim 28.000 avtomobilov, 7000 tovornih vozil in 40.000 pralnih strojev ter je vrednost samih pralnih stro-
jev presegla 11,5 milijarde starih dinarjev. V dveh letih po uvedbi
Nedopustno z najemnimi
izsiljevanje
pogodbami
Z odpravo blokiranih najemnin bodo prizadeti izključno upokojenci, delavci in nižji uradniki
Ob 10-letnici smrti Rika Malalana z Opčin
njegove prerane smrti, je spomin nanj živ.	Mirko Kapelj
Včeraj, 28. oktobra je preteklo let od smrti Rika Malalana z Opčin, znanega javnega delavca, politika, sindikalista in kulturniku, enega izmed najbolj vnetih organizatorjev prekomorskih brigad m kasnejšega občinskega svetovalca v Trstu, človeka, ki je, lahko rečemo, vse svoje življenje posvetil stvari delavskega razreda in boju za pravice Slovencev v Italiji.
reforme so zasebni kmetijski proizvajalci uvozili kar 35.000 raznih
k^S^ŽOoTtoktontv^i^O22^' niki možnost, da do 30. septembra tivatorj^v, 100 mlatilnic, itd V tej obvestijo.c.novih zakonskih pred-
preteklega junija je bil sprejet zakon, s katerim se z 31. decembrom letos odpravi zapora nad najemninami. Zakonski odlok predvideva, da so najemninske pogodbe, ki so blokirane od leta 1947, podaljšane samo do konca tega leta za stanovanja z več kot tremi stanovanjskimi prostori in do 30. Junija 1969 za vsa ostala manjša stanovanja. Zakon predvideva seveda tudi razne ugodnosti za upokojence in reveže ter za številne družine z nizkimi dohodki. Toda kljub temu bodo vse blokirane najemnine odpravljene s 30. junijem 1969.
Prav tako zapadejo z 31. decembrom letos odnosno s 30. junijem 1969 leta najemnine, ki so bile blokirane novembra 1963 in pozneje. Tudi v tem pogledu pridejo v poštev določene ugodnosti.
Po zakonu so imeli vsi hišni last-
šni ?a se v zadnjem času izdoij-6u . • zato, ter se vrste gostov Jtelj oddaljenih republik pošto-
tVivvN » vuutujcuni	“
paria redčijo, medtem ko se na-
Iftetno število gostov iz sosedne “Avenije iz leta v leto krepi. To ,1 'tea tudi svoje gospodarske po-vivH-e; saJ Je med drugim po-JJteeni dohodek na prebivalca v teovenijj višji kakor v drugih jugoslovanskih republikah in so za-‘9 turisti iz lovenije vsaj poten; . am° »boljši* turisti kakor turisti
* drugih republik.
Jugoslovanski turisti so povsod niik ete’ in to je v vseh tukajš-TO večjih središčih, predvsem pa V.testu in Gorici, razvidno na vsa so koraku. Gostinci in trgovci pa ne zanimajo samo za turiste,
D^P.^hajajo k nam iz sosedne re-ten/dte v mednarodnem prometu, j^.jovec tudi za državljane z obmej-st" .Področij, ki prav tako predajajo široko osnovo za razvoj
tetrive' -V ■ ""^narodnem prometu,
tivatorjev, 100 mlatilnic, zvezi je zanimivo tudi dejstvo, da se v tem uvozu pojavljajo čedalje bolj pogosto stroji in tehnične naprave za zasebne obrtne delavnice. Tako so v letu 1966/67 zasebni obrtniki uvozih nad 1200 raznih strojev v skupni vrednosti nad 1,3 milijarde starih dinarjev. Cariniki so namreč v tem času zabeležili uvoz 350 stružnic raznih velikosti, 160 vrtalnih strojev, 70 varilnih aparatov, 60 strojev za obdelovanje lesa, 38 strojev za proizvodnjo plastičnih mas, 15 strojev za kemično čiščenje, 30 hidravličnih stiskalnic, itd. Poleg teh izdelkov pa so jugoslovanski državljani v omenjenem razdobju uvozih še večje število mešalcev za beton, strojev za izdelovanje betonskih elementov, motornih koles, mlatilnic, strojev za vezanje snopov, slamoreznic, sejalnih strojev, obračalnikov za seno, motornih škropilnic, motornih črpalk za vodo, motornih žag, elek-
KlNO PROSEK-KONTOV EL
Predvaja danes, 29. t.m. ob 16. url barvni Scope film:
LE SEDICENNI
^rajo;
(ŠESTNAJSTLETNICE)
dino, a. m. ceochi, b. valori, s. rozin
Kino trn
ju: < r
gr fj
7/77377777/1-
predvaja danes, 29. t.m. ob 15. uri Technicolor Panavision film:
IL RIT0RN0
DEI MAGNIFICI
SETTE
(POVRATEK
SEDMERICE VELIČASTNIH)
Igrajo: YUL BRYNNER
ROBERT FULLER JULIAN MATEOS in drugi
5*1*0 «1K1S» PBOSEK
lH‘e,lvaja danes, 29. t.m. ob 16. uri Cinemaacope Technicolor we-film:
UN FI11ME Dl D0LLAR1
K
(REKA DOLARJEV)
^Oajo; THOMAS HUNTER, HENRY SILVA in DAN DURYEA
piših glede najemninskih pogodb vse prizadete najemnike, se pravi vse tiste stanovalce, ki se jih zakon tiče.
V Trstu pa hišni lastniki niso tako ravnali. Na pobudo združenja lastnikov so zasebni lastniki in u-stanove INPS, INAIL, Italsider, itd. poslale vsem svojim najemnikom, tudi tistim, ki imajo manj kot tri stanovanjske prostore, ter tistim, ki jim najemniška pogodba zapade v raznih mesecih do 30. junija prihodnjega leta, obvestilo, da bodo morali s 1. januarjem prihodnjega leta podpisati novo najemniško pogodbo z novo višjo najemnino. S tem sporočilom so val hišni lastniki hkrati tudi odpovedali vse najemninske pogodbe z 31. decembrom letos.
Razumljivo je, da to ravnanje zasebnih lastnikov in javnih ustanov ni v skladu z zakonskimi predpisi, ki določajo, da hišni lastniki lahko odpovedo najemninsko pogodbo z 31. decembrom letos za vse tiste najemninske pogodbe, ki zapadejo do 31. decembra. Za vse druge pogodbe pa bi morali upoštevati zapadlost dneva najemninske pogod-De do 30. junija 1968, ko se v tržaški pokrajini običajno obnavljajo najemninske pogodbe.
Popolnoma proti zakonu pa so odpovedi najemninskih pogodb s koncem tega leta stanovalcem, ki stanujejo v malih stanovanjih, se pravi v stanovanjih z manj kot tremi stanovanjskimi prostori.
Zato naj se prizadeti najemniki, ki so jim ali jim bodo hišni lastniki poslali odpoved najemninske pogodbe ob koncu tega leta, obrnejo na Združenje stanovanjskih u-pravičencev v Ul. S. Lazzaro štev. 17, kjer bodo dobili vsa pojasnila v tem pogledu.
Javna cestna dela na Proseku-Kontovclu
ta del nove kanalizacije v vasi povezali z osrednjo kanalizacijo na spodnji cesti. Poleg tega pa bodo po končanih delih na novo uredili in asfaltirali cesto.
Na Proseku prav tako gradijo nov del kanalizacije od hišne št. 100 v dolžini 130 metrov na cesti, ki pelje proti Devinščini. Tudi tu gradijo nov kanalizacijski zbiralnik, priključke s stanovanjskimi hišami ter cestne odtočne kanale za deževnico. Ko bodo vsa ta dela končana, bodo cesto na novo asfaltirali.
Z denarjem, ki so ga dobili iz prodaje jusarskih zemljišč, so v teku tudi nekatera dela v Konko-nelski ulici na Opčinah. Tu gradijo nove odtočne kanale, ki jih bodo speljali v bližnjo dolino. Ob cestnem robu bodo zgradili nove požiralnike, da se voda ne bo več ustavljala na cesti;- Hkrati bodo ra vili in uredili cesto.
popi
Vsa ta dela, ki bodo stala 11 milijonov 855.500 lir, opravlja podjetje Mazzaroli iz Trsta
Nujno potrebna javna dela v Lonjerju
praviti. O teh vprašanjih je delegacija Lonjercev že spomladi razpravljala z odbornikom za predmestna vprašanja Viginijem, ki jim je zagotovil, da bo njihove zahteve pre-dočil ostalim pristojnim odbornikom.
Od tedaj je občina le razširila cesto pr: železniškem podvozu. Lo-njerci so na sestanku ponovno predlagali svetovalcu Crevatinu, naj posreduje neposredno pri odborniku za javna dela vsaj za popravilo 200 metrov ceste v vasi med hišnima številkama 344 in 374, ki je skoraj neprehodna. Prav tako je treb.-popraviti cesto, ki pelje iz Lonjer-ja na Katinaro, kamor hodijo otroci v šolo in ljudje k maši. Nič boljša pa ni cesta, ki pelje do otroškega vrtca pri Lovcu.
Resno vprašanje, ki skrbi Lonjer-ce, je tudi odlaganje smeti. Občina doslej n; pp§kfbela. niti za posta-yitev večjih zbiralnikov,, ki naj bi
Riko Malalan je bil rojen 14. julija 1893 na Opčinah. Med prvo svetovno vojno je bil poslan na rusko fronto, že 10. septembra 1914 so ga zajeli Rusi ter prepeljali kot ujetnika v Krasnojarsk v Sibirijo. Kasneje je prišel v Ukrajino in se je v Odesi priključil Jugoslovan skim dobrovoljcem. Boril se je v Dobrudži in na solunski fronti. Pridružil se je revolucionarjem, bolj-ševikom. Po končani vojni se je nekaj časa ustavil v Zagrebu, kjer je aktivno sodeloval v delavskem gibanju. Takratna kraljevska policija ga je zasledovala. Vrnil se je v svoj rodni kraj in se takoj vključil v takratno socialistično gibanje, po zgodovinskem kongresu v Livornu pa se je pridružil komunistični partiji. Ze leta 1920 so mu fašisti stregli po življenju. Njegov dom so delno opustošili. Ob političnih volitvah leta 1924 so mu hišo ponovno opustošili. Leta 1925 je bil zaradi svoje politične in sindikalne dejavnosti odpuščen z dela v tržaških Delavskih zadrugah. Kasneje je bil zaposlen na raznih krajih in končno pri openskem tramvaju. A tudi tu je bil odpuščen, ker je leta 1929 glasoval proti fašističnemu «plebiscitu». Leta 1930 je bil aretiran in zloglasno posebno fašistično sodišče ga je obsodilo na 8 let ječe. Po vrnitvi iz ječe (zaprt je bil 3 leta), je bil pod policijskim nadzorstvom. Leta 1940 je bil ponovno aretiran in naslednje leto odpeljan v konfinacijo na otok Tremiti. Po 8. septembru 1943 je bil v Tarantu in Carbonari med prvimi organizatorji 1. prekomorske partizanske brigade. Kasneje je postal komisar v raznih partizanskih enotah. Leta 1945 se je vrnil na Opčine, kjer se je takoj vključil v politično dejavnost. Izvoljen je bil za predsednika krajevnega Osvobodilnega sveta na Opčinah. Leta 1949 je bil na komunistični listi izvoljen v tržaški občinski svet.
Tudi kot tržaški občinski svetovalec je bil zelo aktiven. Ni štedil energij, čeravno je bilo njegovo zdravje zaradi ječe, konfinacije, zaradi partizanskih bojev v Dalmaci ji pa vse do Trsta, zelo omajano
Riko Malalan je pokopan v skup ni partizanski grobnici na Opčinah, čeravno mineva že deset let od
od^časa, <jo a izpraznili, čeprav
V Lonjerju je bil svoj čas še en sestanek domačinov, katerega se je udeležil tudi občinski svetovalec
KPI Crevatin, na katerem so raz- _ ______________________________
pravljali o nekaterih nujnih delih, i podvzelo ustrezne ukrepe in na-ki bi Jih morala občina čimprej na- | mestilo posode za pobiranje smeti,
Lonjerju, kot drugod posode za odpadke, saj je vas v neposredni bližini mesta.
Vsa ta vprašanja je svetovalec Crevatin posredoval zlasti odborniku za javna dela Mocchiju, ki je nedavno bil v Lonjerju In se prepričal, da so zahteve Lonjercev popolnoma upravičene. Odbornik sedaj proučuje, kako bi našli način za čimprejšnje popravilo slabih cest.
Prav tako Lonjerci želijo, da bi tudi podjetje za mestno čistočo
Nenadoma smo izgubili
Pieriao Gregoričevo
Tržaška občina opravlja nekatera nujna iavna dela v okoliških vaseh z denarjem iz sklada za prodajo jusarskih zemljišč.
Na Kontovelu (pri cerkvi), gradijo od hišne št. 65 pri Regentu 165 metrov nove kanalizacije, kanalizacijski zbiralnik, priključke do stanovanjskih hiš ter odtočne kanale za deževnico. Hkrati pa bodo
Kdor je prišel v torek v zgodnjih popoldanskih urah po Mira-marski cesti v Barkovlje, iv je krenil pri pokopališču v Boved-sko cesto, se je znašel pred o-gromno množico ljudi, ki so čakali na pogreb. Pokopavali smo Pieri-no iz dobro znane Gregoričeve družine v Franklovem.
Ko je šest njenih krepkih prija-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiimiminiiiiiiMiiiimiiiiriiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiii
Urnik trgovin za praznike
Deželno odbomištvo za industrijo In trgovino, v katerega pristojnost spada zdaj to področje, je sestavilo umik trgovin za čas od 30. oktobra do 6. novembra, ko je na koledarju več krajevnih in splošnih praznikov.
PONEDELJEK, 30. oktobra — Vse trgovine bodo odprte ves dan. Tudi tiste, ki Imajo po navadi ob ponedeljkih dopoldne tedenski počitek
TOREK, 31. oktobra — Navaden
delavnik.
SREDA, 1. novembra — (Vsi sveti) Vse trgovine se bodo zaprle ob 13. uri; slaščičarne In trgovine s pečenimi specialitetami bodo delovale do 21.30.
ČETRTEK, '4. novembra — Vse
trgovine, razen tistih s prehrambenim blagom, bodo lahko ostale odprte do 21.30
PETEK. 3. novembra (sv. Just: — Trgovine bodo zaprte z izjemo pekam (ki bodo delovale od 7.30 do 12. ure), trgovin z jestvinam: (od 8. do 13 ure), mlekarn (od 8. do 12. ure), cvetličarn (od 8. do
13. ure) ln slaščičarn ter trgovin s pečenimi specialitetami (od 8. do 21.30).
SOBOTA, 4. novembra (državni praznik) — Trgovine bodo zaprte, razen pekarn (ki bodo delovale od 6.30 do 12. ure), mlekarn (od 7. do 12. ure), cvetličarn (od 8. do 13. ure), slaščičarn in trgovin s pečenimi specialitetami (od 8. do 21.30) NEDELJA, 5. novembra — Trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (ki bodo delovale od 7. do 12. ure), slaščičarn In trgovin s pečenimi specialitetami (od 8. do 21.30) PONEDELJEK, 6. novembra -vse trgovine bodo poslovale dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki bi sicer Imele tedenski počitek.
Sindikalne organizacije v tej zvezi naglašajo, da pripada delodajal
FRANKO
Zastrupitev z gobami?
Na tretji medicinski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli na zdravljenje 32-letnega mehanika Carla Furlana s Korza Italia 19, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi zastrupitve s hrano Ob sprejemu je Furlan izjavil, da je predvčerajšnjim za kosilo zaužil jed, ki je bila pripravljena s svežimi gobami. Gobe je namreč kupil v neki trgovini s sadjem in zelenjavo v Ul. F. Ve nezian 15.
TRGOVINA POHIŠTVA
PUPIS
SESLJAN - tel. 20269
VELIKA
IZBIRA
SODOBNEGA
POHIŠTVA
Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji.
Odprto tudi ob nedeljah!
IŠČE SE
DRUŽABNIK
S KAPITALOM IN MOREBITNO DEJAVNOSTJO ZA ODPRTJE
ZLATARNE IN URARNE
V STROGEM SREDIŠČU TRSTA
NAJVEČJA RESNOST
PODROBNE PONUDBE
Poslati na oglasni oddelek «Primorskega dnevnika*
PAHOR
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
.)L. IJUBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE 183
teljev prineslo krsto iz mrtvašnice na cesto, se je razvil proti Ta-bru dolg pogrebni sprevod in ko je ta krenil na levo proti šoli, so bili prvi pogrebci že tam, zadnji pa so bili še na Tabru kljub temu, da je bilo v vrstah tudi po pet osep. Pred krsto so nosili moški in ženske ogromne vence, majhnih vencev in šopov pa nisi mogel prešteti.
Po končanem cerkvenem obredu se je vračal pogreb po isti poti in je končal na pokopališču. Ko je začela padati zemlja na krsto pokojnice, je bilo malokatero žensko oko, ki se ne bi solzilo.
Taki pogrebi se vršijo v Bar-kovljah vsakih deset let in jasno kažejo, da stavimo v grob prijatelja ali prijateljico, ki jo bo težko nadomestiti.
Vsaka smrt v družini pomeni veliko žalost, posebno žalost pa pomeni Pieririna smrt; saj se je pokojnica še v soboto sprehajala med lepimi zelenimi gredami, a drugi dan ji je nehalo biti njeno dobro srce. Zadela jo je možganska kap. Pokojna Pierina je zaradi svoje velike ljubezni do dela, izredne prijaznosti, poštenosti in nepopisnega gostoljubja uživala med starimi in mladimi Barkovljani poseben u-gled.
Od velike družbe prijateljev in prijateljic je imela pokojnica vsak večer v obiskih večjo ali manjšo skupino, ki je dosegla pomembno število, ko je šlo po prenehanju intenzivnega delovanja barkovljan-skega prosvetnega društva za martinovanje, silvestrovanje, pustovanje kakor tudi za praznovanje rojstev in godov prijateljev in prijateljic.
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zunančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi:	341-23 ;	341-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477


Pokojna Pierina je bila od ustanovitve pevskega zbora barkovljan-
skega prosvetnega društva njegova delovna članica in ni manjkala pri nobeni pevski vaji kljub celodnevnemu napornemu delu in večerni utrojenosti.
Globoko užaloščeni družini in sorodnikom pokojnice, ki naj jim bo v uteho, da jo bomo prosvetni delavci in drugi prijatelji in prijateljice obranih v trajnem spominu.
cem v trgovinski stroki, ki bodo de- i izražamo svoje globoko čuteno so lali tudi oba ponedeljka dopoldne, zalje, kateremu se priaruzujeta tu-
čeprav bi morali veljat! zanje poldnevni tedenski počitek, doklada za te delovne ure, odnosno enako število ur prostega ob drugem delavniku, ali pa še ustrežen dodaljšek letnih počitnic.
di uredništvo in uprava Primorske go dnevnika.
Pierinini prijatelji in prijateljice bodo prav gotovo skrbeli, da bo njen grob v Kunčevi njivi stalno okrašen z rožami.	R. P.
SKBOFLKX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53 l el 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščelo II

PORTOROŽ
PORTOROSE
ROVLETTE CHEMIN DE FER BACCARA
tPr priljubljena igra TRENTE ET (JUA RA N TE
NIGHT CLUB • CABARET • STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU <PALACE> PORTOROŽ
ODPRTO VSE LETO
AVTOMOBILISTI
■ ■ ■ ■ ■
pazite na svoj avtomobil ili
Čas je, da pravočasno poskrbite za:
ZAŠČITNO MASKO ZA HLADILNIK
ANTIFRIZ
VERIGE ZA SNEG
NOSILCE ZA SMUČI
MEGLENKE
PRIKLJUČKE PROTI ZAMEGLITVI STEKLA NA ZADNJEM OKNU
VSA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE DELOV, KI SO IZPOSTAVLJENI VREMENSKIM NEPRILIKAM VELIKA IZBIRA ZA VSE EVROPSKE AVTOMOBILE
V vašem interesu je, da nas obiščete
AUTOFORHITURE ZANCHI
TRST, Ul. Coroneo 4 Vse informacije v slovenščini in hrvaščini
TRGOVINA ŽE LE Z N IN
Sergio
TRST
UL. SETTEFONIANE 36 - TELEFON 732212
Pri nas dobite v veliki izbiri:
orodje, obešalnike, opremo ln po-
trebščine za kopalnico, okvire za zavese, pipe, ogrodje za švedsko po
hištvo, kuhinjske predmete, ročaje ključavnice m železnine na splošno
ZA FINO GOSPO,
ZA ZAHTEVNEGA GOSPODA, ZA VSAKOGAR,
IN ZA VSAKRŠNO PRILOŽNOST\ pri:
NEDELJA, 29. OKTOBRA PONEDELJEK, 30. OKTOBRA
Radio Trst A
8.15, 13.15, M. 15, 20.15 Poročila
8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Liszt: jveti Frančišek Asiški - 10.00 Am-jrosov orkester - 10.15 Poslušali ooste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 «Beli očnjak», 5. nadaljevanje - 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Popevke - 15.30 «Ros-mersholm*. drama 17.40 Revija orkestrov - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Trio «Los Paraguayos» . 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Praizvedba «Kratke simfonije* U-balda Vrabca . 20.00 Šport - 20.30 «Pratika za prvo polovico novembra* - 21.00 Moderni ritmi - 21.30 Vaški ansambli - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba -22.25 Vokalni ansambli
9.15 Tržaški motivi - 9.30 Kmetijska oddaja - 11.10 Nabožne pesmi - 11.30 Za prijatelje cvetja -12.15 Športni pregled - 14.00 I ri-cordi del nono Giovanin.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutra nja glasba - 11.35 Šopek sloven skih - 12.00 Harmonikar L. Bon-zaghi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj -13.30 Melodije - 17.00 Klavirski duo Russo-Safred - 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Zabavali vas bodo - 18.00 Zbor «Cantori Laria-ni» - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Iz opusa Čajkovskega, Si beliusa in Blacherja - 19.30 Kako in zakaj - 19.40 Glasovi in slogi
20.00	Šport - 20.35 Vokalni trii in kvarteti - 20.50 O. Ramous: «Ka-vino zrno* - 21.05 Tamburaški an sambli - 21.30 Orkestri v jazzu -
22.00	Pol ure popevk - 22.30 Pianist Leon Engelman
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tre tja stran - 13.15 Orkester Casa-massima - 13 50 G. Stuparich: »Cose e ombre* - 14.30 Jazz.
Koper
Koper
7.30, 12.30. 15.00, 19.15 Poročila -
7.10	Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje - 9.45 Zabavni orkester - 10.00 Prenos RL - 10.30 Plošče - 10.45 Glasbeni zmenek -
11.00	Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50, 13.00 in
14.00	Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 13.40 Sosedni kraji in ljudje - 15.20 Prenos RL - 18.20 in 19.00 Na športnih igriščih - 19.30 Prenos RL
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila -8.30 Kmetijska oddaja - 9.50 Godala - 10.00 Naoožna oddaja - 11.10 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.15 Glasbene tekmovanje «Tisočak» - 14 30 Lahka glasba -
15.10	Neapeljske pesmi 15.30 Nogomet od minute do minute - 16.30 Popoldan z Mino - 18.00 Simfonični koncert - 20.25 Glasbeni variete - 21.15 ŠpA”tne vest:
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 19 30 Poročila -
8.45	Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12.00 Športna prognoza - 13.00 Radijski quiz -
13.45	Nedeljski ansambel - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Glasbeni sprehod - 16.30 šoortna nedelja -18.00 C. Villa - 20.00 Cilea' Adriana Lecouvreur - 21.00 Zgodovina pošte 22 00 Glasb.-govorni spored.
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutra nja glasba - 10.15 Valčki - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glas beni zmenek - 12.00 in 13.00 Glas ba po željah - 13.40 Za oddih in razvedrilo - 14.00 Zvoki in barve 14.45 Popevke - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.40 Pianist G. Devetak 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19 00 Orkester
Nacionalni program
7.00, 3.00, 13.00, 15.00, 20 00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 in 11.00 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 13.20 Zlate pesmi -14.40 Ital. popevke 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Simf glasba 17.20 Roman - i7.35 Operetna glas ba - 18.15 Glasba za mladino -19.35 Luna park - 17.35 Sestanek petih - 21.05 Koncert - 22.10 Nea peljske pesmi 22.30 Poljska lah ka glasba
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glas beni album - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni spored - 11 42 Pesmi de setletja - 13.00 Športni pregled -14.04 Juke box - 15.00 Izbrane plošče - 15.15 Pianist Backhaus -16.38 Popoldanski spored 18.35 Enotni razred - 20.00 Pregled opernih prireditev - 20.50 New York 67
III. program
III. program
10.00 Pergolesijev koncertino št. 2 - 10.50 Skladbe za orgle - 11.10 Operni koncert 12.20 Smetana in Copland - 13.00 Velike interpretacije - 15.30 J. Vanbrugh: «La ri-caduta», drama - 17.30 Sličice iz Francije - 17.45 Baritonist G. Sou-zay - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.30 Preteklost in sedanjost - 21.00 Skladbe S. Busottija - 23.10 Revija revij.
10.00 Di Lassove skladbe - 11.15 Straussovi poemi - 12.20 Telema-nove fantazije - 12.45 Rimski-Kor-sakov, koncert opus 30	12.55 Ve-
like interpretacije - 14.30 Tri Mozartove simfonije - 15.30 Debussy, sonata za flavto, violo in harfo -
15.50	Hindemith in Casella - 17.20 Francoščina - 17.45 Pizzettijeve skladbe - 18.15 Gospodarstvo -18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert 20.00 Sodobni franc skladatelji -
20.50	Lao Pavoni: «Amalassunta» - 22.30 Glasba danes.
Slovenija
Slovenija
7.00, 8.00, 13.00, iy.30 Poročila -8.30 Informativna oddaja - 7.30 Za Kmetijske proizvajalce - 8.05 «Ve-seli tobogan* 10.00 Še pomnite, tovariši..	10.45 Lepe melodije -
11.00	Turistični napotki - 12.00 Na današnji dan - 13.15 Velik.' zabavni orkestri - 13.40 Nedeljska reportaža 14.00 Lahka glasba - 14.30 J.
Sever: Smolek, humorerka - 15.05 Športno popoldne 17.05 Znamenite arije in monologi 17.30 N. Mi-chalevski: Trije mušketirji 18.25 Solistična glasba slov. skladateljev
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Žaba vno-glasbena oddaja - 22.15 Serenade 23.05 .iterarni nokturno.
Ital. televizija
9.55 Naoožna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 15.00 Športno popoldne - 17.00 Program za najmlajše - 18.00 Settevoci - 19.00 Dnevnik
19.10 Polčas nogometne tekme -19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Barbato-Perilli:
Caravaggio - 22.15 Športna nedelja - 23.00 Napoved programa - 23.10 Dnevnik.
II. kanal	II. kanal
21.00 Dnevnik 21.15 41. vzpored- 21.00 Dnevnik - 21.15 športni ted nik - 22 15 Film «11 drago blu*. nik - 22.00 četrti festival vrtnic.
JU«. TELEVIZIJA OD 29.-X. DO 4.-XI. 1967
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 Informativna od daja 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jug. studiov - 9.45 Dva mladin ska zbora - 10 15 Pr' vas doma
11.00	Turistični napotKi - 11.15 Coctail melodij 12 00 Na današnji dan 12.10 španske popevke 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Oktet - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Razpoloženjska glasba -15.40 Zbor srednje tehnične šole - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Sopranist ka Calids in tenorist Di Stefano
18.00	Aktualnosti - 18.15 «Signali»
-	18.35 Mladinska oddaja - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simf. orkester iz Los Angelesa - 22.10 Pevci lahke glasbe - 23.05 F. Zagornič-nik: Pesmi.
Ital. televizija
16.15 Zaključek predolimpijskih tekmovanj v Mehiki - 17.00 Gioca gi6 - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti - 19.15 Sokotra, čudežen otok - 19.45 Šport in ital. kronike
-	20.30 Dnevnik - 21.00 Film »Sod ni dan* - 23.00 Dnevnik.
NEDELJA, 29. oktobra
9.25, 20.00 in /1.50 Poročila - 9.30 »Dežela ptic*, film 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 T Egner: Razbojniki iz Kardemomme - 13.50 in
15.00	Leipzig: Nogomet NDR-Ma-džarska - 14.45 TV prospekt - 15.45 šahovski komentar 16.15 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki -
17.10	»Obraz vojne*, švedski film
18.40	Mednarodni festival pihalnih godb - 19.10 «Kriva obtožba*, film - 20.50 Zabava vas M. Aleksič.
PONEDELJEK, 30. oktobra 16.55, 20.00 m 22.30 Poročila -9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 m 15.45 Ruščina 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.00 Mali svet - 17.25 Risanke - 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik -18.20 Slogovna rast slov. jezika -
18.40	Če je otrok ljubosumen -19.00 Znanost in tehnika - 19.15 Športni pregled - 19.40 Lojze Adamle-Piro-vec - 20.40 Višnjevski: »Optimistična tragedija*, TV igra - 22.00 Glasbena oddaja - 22.50 Predolimpijska tekmovania v Mehiki.
TOREK, 31. oktobra
9.40	in 14.50 TV v šoli - 10.30 in
15.40	Angleščina 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 18.35 Galerija Jaki v Nazarjih - 18.50 Oktobrska revolucija in interna-cionalizem v naši politiki - 19.30 Obzornik 20.10 »Potnica*, film -
21.10	Kulturna panorama -SREDA, 1. novembra
17.00, 20 00, 22.15 Poročila -13.00 Polagan.e temeljnega kamna za spomenik oktobrski revoluciji
16.00	Dan življenja na zemlji, od-
daja iz Moskve 17.05 Oddaja za otroke - 17.25 »Popotovanje po A ziji», film - 17.55 Obzornik - 18.15 Ne črno, ne belo 19.00 20 milijo nov. reportaža - 19.30 Spomenik ob cesti - 19.50 Rezerviran čas - 20.40 Ekran na ekranu - 21.40 Beetho ven: Koncert za klavir in orkester.
ČETRTEK, 2. novembra 17.05, 20.00, 23.05 Poročila - 9.40, 14.50, 16.10 TV v šoli 10.35, 11.00, 15.45 Angleščina - 13.00 Odkritje spomenika V. I. Leninu — prenos iz Moskve - 17.10 Tiktak: Mala lupinica - 17.25 Slike sveta - 17.55 Obzornik - 18.15 Reportaža - 18.35 Glasba za Erno 19.00 Dežurna ulica, humor, oddaja 20.30 Ak tualni razgovori - 21 10 Rezerviran čas - 21.20 Musorgski: Soročinski sejem — ljubljanska Opera.
PETEK, 3. novembra 20.00 in 22.40 Poročila - 7.50 Za sedanje CK Komunistične partije ZSSR v Kremlju 9.40, 14.50 TV v šoli - 11.00, 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.00 Rezerviran čas 18.30 Prenos slovesnega koncerta iz Kremlja - 21.00 Devet dni ene ga leta, sov, film - 22.45 Medna rodno prvenstvo Jugoslavije v na miznem tenisu.
SOBOTA, 4. novembra 20.00, 23.10 Poročila 9.40 TV v šoli - 14.30 Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu - 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik 18.15 Od daja za otroke 19.15 V besedi in sliki - 21.00 Ljubezen, oh ljubezen, humor oddaja 21.50 »Junaki cir kuške arene*, film - 22 20 »Gideon iz Scotland Yarda», film.
Corišbo‘beneški dnevnik
V SKLADU S SKLEPOM NEDELJSKEGA ZBOROVANJA V VIDMU
V Rim odpotuje delegacija, občin ki jih bremenijo vojaške služnosti
Sprejeli jo bodo podpredsednik vlade Nenni, ministra Tremelloni in Andreotti ter predsednika zbornice in senata * V delegaciji sta tudi župan Doberdoba in podžupan Zgonika
Pod vodstvom oglejskega župana Gastona Andriana bo odpotovala v ponedeljek v Rim delegacija predstavnikov občin na območju dežele Furlanija-Juli j ska krajina, kjer so vojaške služnosti še prav posebno občutne ter hromijo kakršnokoli možnost gospodarskega napredka, stanovanjske in industnj-
za denarni prispevek, bodo uredili poti.
Medtem se nadaljujejo dela pri urejevanju občinske hiše in osnovne šole. Sodijo, da bodo prepleskano in z novim pohištvom opremljeno županstvo odprli v polovici
DELOVANJE OBČINSKE UPIIAVE V GORICI
Na jutrišnji seji občinskega sveta bodo preučili program šolskih gradenj
Na zadnji seji odbora so sklenili pospešiti postopek za poobčinjenje avtobusnega prometa - Podpore dijakom za potnine
mestnega
kraškem pobočju, na pristojnih ri se je včeraj sestal s podpred-mestih pa doseči odobritev prošenj . sednikom deželne skupščine odv.
katerim | Devetagom, ki je glede protesta j štaf" podi vodstvom ~ podžupana' Can-lekarnarjev zastavil vprašanje de-, dussija. Župan Martina se seje ni
Goriški občinski svet se sestane banističnemu načrtu. Odbornik Ro-v ponedeljek ob 18.30; tako je na via je poročal o potrebah Zelene-svoji zadnji seji v petek zvečer ' ga križa, odbornik Fantini pa o
sklenil občinski odbor, ki se je se-
ske izgradnje. Izbrali so jo na ne- novembra, osnovno šolo pa proti
deljskem sestanku občinskih upra viteljev v Vidmu, sklicanem z namenom, da se po eni strani seznani široka javnost za hudimi posledicami vojaških služnosti v naši deželi, obenem pa se koordinira učinkovita akcija na najbolj pristojnih mestih, da se zmanjša obseg vojaških služnosti, obenem pa zahteva od osrednjih oblasti povračilo materialne škode, ki Jo omejitve povzročajo, ter sprejem novega zakona o tem vprašanju.
Delegacijo, ki bo odpotovala v ponedeljek zjutraj z vlakom v Rim, bo ob 17.30 sprejel podpredsednik vlade Pietro Nenni, pozneje pa še minister za vojsko Tremelloni in minister za industrijo Andreotti. Poleg oglejskega župana Andriana, ki je na čelu delegacije, so še podžupan iz Zgonika dr. Ivan Godnič, župan iz Doberdoba Andrej Jarc, župan Ville Vicentine Dante tDe Brumati, župan iz Rude Paolo Troncon, župan občine Terzo di Aquileia Ivo Colus, župan Fiumicella Firmino Pozzar, župan iz Milj Gastone Mil-lo, podpredsednik karnijske skup-
koncu meseca, vsaj tako je bilo sporočeno na zadnji seji občinskega sveta.
Zaključek protesta lekarnarjev v Gorici
želnemu predsedniku. Kakor smo poročali, so lekarne tudi včeraj poslovale s spuščenimi navojnicanii tar so dajale kupcem zdravila skozi okenca.
Cenitev zavarovane živine v Sovodnjah
Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča vsem svoiim članom, ki imajo zavarovano živino, da bodo hodili cenilci po spešiti postopek hlevih ocenjevat živino v - J ,J---*——-	—-
5. novembra. Priporočajo, naj bo Predsednik farmacevtske zborni-! kdo od družine doma, da bodo lah ce v Gorici dr. Adalberto Fumane- ko opravili svo^e delo.
mogel udeležiti, ker je v Trstu prisostvoval delu posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje. Občinski svet bo obravnaval še neobdelane točke dnevnega reda, h katerim so pristavili še program šolskih gradenj, ki so ga odobrili na predzadnji seji občinskega odbora.
Na prvem delu seje, ki je skupno trajala štiri ure, so sklenili poza poobčinjenje nedeljo mestnega avtobusnega prometa, proučili so upravo trošarinskega u-rada ter sklenili na občinski seji proučiti pripombe k splošnemu ur-
IIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIItlllllMIlTlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Odvetnika je krivil nepoštenja pa ga bodo poslali v umobolnico
Ker mu ženska ni plačala za delo, je prodal pečko - Gospodinji in stanovalcem je kradla
Na zadnjem zasedanju goriškega neuravnovešena oseba. Branil ga je okrožnega sodišča se je moral za- dr. Sorrentino, ki je proti raz-nosti dr. Aldo Di Marco ter župan govarjati 59-letni Santo Marocco iz sodbi vložil priziv.
iz Romansa Marco Delphi.
Delegacijo bosta spremljala deželni tajnik PSU odv. Fortuna ter poslanec KPI Mario Lizzero; prisostvovala bosta vsem pogovorom, ki jih bo delegacija imela tudi s predsednikoma poslanske zbornice in senata.
Delegacija se bo vrnila v sredo dopoldne.
Vesti iz Doberdoba
Doberdobski župan Jarc, ki je član delegacije tistih občin naše dežele, ki najbolj trpijo zavoljo vojaških služnosti, bo svoj rimski obisk izkoristil za posredovanja na nekaterih ministrstvih, kjer že več časa stojijo prošnje občinskega sveta za najem posojil. Tako bo pri CONI skušal pospešiti postopek za izplačilo denarja, potrebnega za izgradnjo nogometnega igrišča na
Gradeža, Ul. Scaramuzza 6 pod obtožbo, da je po krivem in vedoč
Zaradi krivične prilastitve petro-
_____________ ________ _____________ lejske pečke se je moral zagovar-
da je nedolžen, obtožil odv. Vini- i Ja^i 73-letm Matteo Scaramuzza »z cia Scaramuzzo češ, da si je kri-' Gorice Ui. Codelli 14, ki ima svo-
vično prisvojil stvari, ki niso bile njegove ter da ga je nepošteno zastopal.
Prvo razpravo v zadevi, ki se nanaša na vrsto zadev, v katerih je ta odvetnik zastopal obtoženca in njegove sorodnike, je bila že 17. februarja lani, pa so jo odložili ker so sklenili, da mora obtoženca pregledati zdravnik za umobolne, da bi ugotovil njegovo stanje. Pri zadnji razpravi je bilo priloženo poročilo prof. Tesija o zdravstvenem stanju obtoženca, iz katerega izhaja, da je umsko neuravnovešen m družbi nevaren. Zato je sodišče ustavilo sodni postopek proti njemu ter odredilo, da mora najmanj za dve leti v sodno umobolnico kot socialno nevarna in
iiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii,mn,111111,111
PRED SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA
Pomoč Kmečke banke našim potrebnim učencem
Zvezki, knjige in učila za Pomoč tildi za slovenske
slovenske šole šolske zavode
V torek 31. t.m. bo svetovni dan varčevanja in vsi denarni zavodi, zlasti razne hranilnice in posojilnice, se pripravljajo na njegovo proslavo.
Tudi Kmečka banka, edini denarni zavod, ki ga imamo Slovenci v Gorici, se pripravlja na njegovo proslavo. Njen upravni odbor je na eni svojih zadnjih sej odobril primemo vsoto za pomoč naši učeči se mladini. Tako bodo dali za revnejše dijake na osnovnih šolah večjo količino zvezkov in zemljevidov; za nižjo srednjo šolo v Ul. Randaccio v Gorici so namenili prav tako določeno količino zvezkov, poleg tega pa bodo dali tej šoli posebno napravo za pouk o sončnem sistemu in njegovem kroženju. Potrebnim dijakom višjih slovenskih srednjih šol pa so namenili poleg zvezkov tudi nekaj izvodov Slovenskega pravopisa, ki jim bo zelo prav prišel. Vse te prispevke bodo izročili ravnateljstvom prizadetih šol, da Jih razdeli po svoji uvidevnosti.
Ce bo pristojna šolska oblast dala za to dovoljenje, bo Kmečka banka razpisala tudi poseben natečaj za najboljše naloge učencev nižje srednje šole o pomenu dneva varčevanja. Najboljšim bodo razdelili hranilne knjižice s primernimi začetnimi vlogami, da bi jih tako navajali k varčevanju. Banka bo dala primemo pomoč tudi šolskim zavodom za našo mladino.
Ob tej priliki opozarjamo vse varčevalce na hranilni oddelek Kmečke banke. NJPiovi prihranki so popolnoma vam' v tem domačem podjetju in poleg tega nudijo najboljšo obrestno mero, ki gre od 1.5 od sto do 4 od sto, sorazmerno če gre za vinkulacijo ali ne. Zlasti opozarjamo mladino na posebne vloge zanjo, ki so nevezane in jih obrestuje banka po 3 od sto.
Odpovedali so svečanost ob izgradnji jeza na Soči
zorcij za namakanje tega območja odpovedal uradno svečanost, ki jo bo priredil, ko bo imel minister čas. in bo lahko prišel v Gorico.
Avtobusni izlet iz Doberdoba na košarkarsko tekmo v lrst
Na košarkarsko tekmo Doberdob-Škamperle, ki bo v torek zvečer v Trstu, prirejajo doberdobski športniki avtobusni izlet navijačev, ki bodo spremljali svoje zastopnike. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 19. uri; povratek takoj po tekmi. Voznina 500 lir.
jo delavnico v Ul. Rabatta 19. V to delavnico je prinesla Berta Križnič v popravilo dve pečki, od katerih ji je Scaramuzza vrnil samo eno, drugo f*i je prodal za 600 lir. Obtoženec je povedal, da mu je bila ženska dolžna 600 lir in je prodal pečko, da bi prišel do svojega denarja. Križničeva je to potrdila in dodala, da je hotela plačati svoj dolg, pa moža ni mogla dobiti, kadar ga je iskala.
Sodišče je obtoženca oprostilo ker njegovo dejanje ni kaznivo. Branil ga je dr. Portelli.
Pod obtožbo, da je kradla denar v stanovanju gospodinje, pri kateri je bila za gospodinjsko pomočnico, se je morala zagovarjati 39-letna L.R. iz Gorice. Obtožnica navaja, da je odnesla svoji gospodinji dne 10. maja iz predala 2000 lir ter po 10 tisoč lir podnajemnikoma Giorgiu Melizzi in France-scu Pulpitu v prejšnjih dneh. Gospodinja je prijavila tatvino policiji, ki je osumila služkinjo in ta je v resnici priznala svojo krivdo ter pozneje povrnila ukradeni denar.
Sodišče jo je obsodilo na 50 dni zapora in 30 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil jo je dr. Sorrentino.
Sovodenjska Hranilnica bo odprta v četrtek
Ker bosta v naslednjem tednu kar dva praznika, je Hranilnica iz Sovodenj spremenila svoje poslova-| nje. Zaprta bo v sredo in v soboto, odprta pa v četrtek med 9. in 12. uro.
prometnih težavah, nastajajočih na prehodu Rdeča hiša, in božični javni razsvetljavi.
Odbornik Tomassich je opisal sporazum o delovanju dispanzerja za zatiranje spolnih bolezni, ki ga bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Odbornik za finance De Simone je poročal o izplačilu vsot za kritje stroškov Tominčeve slikarske razstave. Odbornik Lu-pieri je predlagal nakup zložljive tribune iz brezšivnih cevi (strošek 2.1 milijona lir); družba Calcison-zo bo za 1.7 milijona lir asfaltirala ceste v begunskem naselju. Za nadaljnjo izgradnjo mestnega vodovoda so potrošili 12.8 milijona lir.
Ob koncu je odbornik Agati predlagal odobritev lestvice prosilcev potnih stroškov. Prek občinske u-prave je deželo zaprosilo za potne stroške 61 študentov poklicnih šol (59 prošenj so sprejeli in bodo prosilcem izplačali po 25.000 lir), izmed 332 prošenj študentov višjih j srednjih šol so jih ugodno rešili 323 ter bodo vsakemu izplačali pc 30.000 lir.
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Od 22. do 28. oktobra se je v občini Gorica rodilo 19 otrok, umrlo je 12 oseb, poroke so bile 4,
zadostiti določenim predpisom zakona, ki pravi, da je ime vina namenjeno samo tistemu proizvodu oklicev pa ravno toliko, delne ali popolne alkoholne fer- j ROJSTVA: Andrea Visintin, Ste-mentacije, ki ima vsaj tri petine fano Contino, Danijel Cej, Massirm-alkoholne gradacije, značilne za ti- . liano Chiatti, Alessio Pelicon, Clau-
sto vrsto vina.
Če kaže torej letošnje vino te značilnosti, ga gostilničar lahko prodaja, vendar naj ga ne imenuje več «rebula», ampak samo novo vino.
Danes v Čedadu nastop «Posočja»
Danes ob 11. uri nastopa v gledališki dvorani Ristori v Čedadu folklorna skupina »Posočje* iz Tol-mina z bogatim programom narod, nih pesmi in plesov. Prireditev, ki je namenjena beneškim Slovencem in ljubiteljem foklornega bogastva med furlanskim življem v Čedadu
im ...............mm
Martinovanje SPD bo v Kobaridu v hotelu «Zvezda» v nedeljo 12. novembra popoldne. Na razpolago je še nekaj prostorov za udeležence z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SPD v Ul. Ascoli 1-1. v Gorici.
dio Scarel, Luca Mastrototaro, Di-mitri Roner, Mara Papa, Roberto Komjanc, Luciana Piciulin, Stefa-nia Rosso, Luca Visintin, Sabrina Marusig, Sartori Omella, Andrea Damiani, Riccardo Boscarol, Marco Braida, Michela Tuni.
SMRTI: 75-letni Giorgio Filla; 83-letni zobozdravnik Ruggero Franzc-ni de Donnersfeld, 72-letni Siro Boem, 80-letni Andrea Zorz, 73-let-ni Michele Viduz, 75-letna' Maria Pavan, vd. Missi, poprej vdova Der. novescek, 76-letni Andrea Vouch, 81-letna Francesca Costantini, vd. Zuppa, 48-letni Silvio Troian, 77-letni Luigi Zavadlav, 69-letni Erme-negildo Peressutti, 94-letna Lucia Braida, vd. Braida.
POROKE:	študent Roberto De
in njegovi okolici, prireja prosvet- March in uradnica Ivana Stabile, no društvo Ivan Trinko iz Čedada. | mehanik Luciano Dornik in Ga-
briella Canali, mesar Giorgio Volk in Lucia Bergamasco, mesar Fabio Tinunin in učiteljica Edda Boemo.
OKLICI: natakar Giuseppe Bizaj in Verena Schramm, trgovski zastopnik Michele Pistrilli in Evelina Tomaselli, uradnik Renzo Gobbo in uradnica Rossana La Micela, poštni uradnik Tulilo Drigo in tekstilna delavka Eligia Nocker.
(Zorica
VERDI. 15.00: «La ragazza ed U generalen, Vima Lisi in Rod Štet ger. italijanski barvni film.
CORSO. 15.00: «E1 Doradon, J. Way. ne, R. Mitchum in A. Kolt. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 14.15:	«11 sa-
pore della pelle», Lefteris Vour* nas in Floretta Žana, francoski črno-beli film, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 15.15: «Little Rita n®l West», Rita Pavone in Teddy R®-no. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 15.15:	«11 coionelH
von Ryan», Frank Sinatra in T-Howard. Ameriški barvni film-
Tržič
AZZURRO. 14—22: «Da uomo a notno«, Lee Van Cleef, v barvah.
EXCELSIOR. 14—22: «11 massacro del giomo del San Valentino#-George Segal, v barvah.
PRINCIPE. 14—22:	«E1 Dorado#,
John Wayne, v barvah.
S. MICHELE. 19—22: «Rancho Bravo«, J. St,ewart, v barvah.
MARCELLIANA. 14.30-21.30: »O0* sto pazzo, pazzo, pazzo mondo»> v kinemaskopu in barvah.
/tanke
EXCELSIOR. 15—22: «3 sul diavo-lo», Jerry Lewis.
RIO. 15-22: «Tobruk», Rock Hu* son, G. Peppard m G Steckwell-Kinemaskope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči ie odprta lekarna AL CORSO, Marzini’ na Korzu Italija 10 — tel. 24 43.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S NICOLO’ dr. Giorgio Olivetti — Ul. I. Mafr gio 94 — tel. 733-28
V	RONK.AH
Danes ves dan m ponoči ]e prta v Ronkah lekarna «Alla st* zione«, Vermeljan, Ul. Garibaldi " tel. 75046.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 29. oktobra bo v Gori® odprta cvetličarna MICHELI F®®’ DINANDO, Ul. XXIV maggio 22 " tel. 23-39.
Darovi io prispevki
Za krvno banko v Gorici so zbra li uradniki pokrajinskega sed®* INAM v Gorici v počastitev sF mina umrlega kolege Savina P® zicarija 18.750 lir.
Nesreča Doberdobca v Italcantierl
Na ortopedskem oddelku tržiške bolnišnice so pridržali na zdravljenju 34-letnega Karla Frandoliča iz Ul. Lago 47 v Doberdobu. Ob 13. uri si je pri delu v Italcantieri tako hudo zvil desno ramo, da se bo moral zdraviti 40 dni.
Gostilničarji k lahko prodajajo novo vino
Med goriškimi ljubitelji novega vina se je udomačil izraz »rebula*; beseda pa ni pravilna, ker je rebula posebna vinska sorta. Pravilnejši je izraz novo vino, ki še ni do kraja fermentiralo ter vsebuje manjši odstotek sladkorja.
Goriški župan je vse doslej vsako leto ob tem času izdal odredbo o prodaji »rebule*, letos pa tega ne bo napravil ter daje gostilničarju na voljo, kdaj bo začel prodajati novo vino. Le-to mora
IIIIIIIIMIMimilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllimilMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIII
VČERAJ OPOLDNE V M0ŠČEN1CI
En mrtev in 4 ranjeni pri direktnem trčenju vozil
Osebni voz je zavil na levo stezo v nasproti vozeči tovornjak - Tragična smrt namesto lova v Jugoslaviji
Zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek minister za kmetijstvo prof.
Restivo v torek ne bo prišel na svečanost ob izgradnji novega jeza na Soči, ki je med poglavitnimi poklicu mehanik,
Šofer osebnega avtomobila mrtev, ter štirje ranjeni, takšen je obračun hude prometne nesreče, ki se je včeraj nekaj po 14. uri pripetila na križišču cest v Moščeni-ci. Nesrečo je zakrivil šofer osebnega avtomobila, ki je po prevoženi avtomobilski cesti, že izven postaje, kdo ve zakaj zavil na levi cestni pas, po katerem je v nasprotni smeri pripeljal tovornjak.
Lastnik osebnega vozila 43-letni Giancarlo Salmini iz Pesara, je bil namenjen na lov v Jugoslavijo s prijateljema 28-letnim Carlom Cec-colinom in 43-letnim Oscarjem Pen-sarinijem iz Pesara; prvi je po drugi trgovec.
objekti v namakalnem sistemu kr-1 Salmini pa ima v Pesaru svoj ki-minsko gradiških polj. Zato je kon-1 nematograf. Ko je Salmini zapu-
stil avtomobilsko cesto, bi moral — tako vsaj sodijo — nadaljevati pot v ravni smeri proti Trstu. Kdo ve, zakaj je zavil v zanj zaprto enosmerno cesto, po kateri je z vso naglico pripeljal tovorni avtomobil, ki prevaža nove fiate. V direktnem trčenju je bil Salmini na mestu mrtev, njegova prijatelja so pripeljali v bolnišnico, kjer se bosta zdravila 15 dni, nekaj dni pa bosta v bolnišnici tudi šoferja tovornjaka brata Maugeri, stara 34, odnosno 45 let, oba doma iz Turina.
Na kraj nesreče so poklicali go-riške gasilce, da so s svojim močnim žerjavom odstranili razbiti vozili, ki sta docela ustavili promet. Osebni voz je uničen, občutno škodo pa je utrpel tudi tovornjak.
Vittadello
NADALJUJE SE KRATKOTRAJNA
IZREDNA PRODAJA
s POPUSTOM od 20 do 50'
zaradi preselitve skladišča
Vittadello
nudi OBLEKE, SUKNJIČE, DEŽNE PLAŠČE in druga oblačila po ugodnih cenah od 1.000 lir navzgor
IZKORISTITE kratkotrajno priložnost


Vittadello
GORICA - CORSO ITALIA 82 - TEL. 87072
ZANIMIVO ODKRITJE LJUBITELJA PODVODNEGA ŠPORTA
- - .. .. — ■ "■ '	' -■■■'- ■ ' ' ' ■■■"'
Na dnu ameriškega jezera Titicaca ostanki zelo starega inkovskega mesta
Zidovi v dolžini enega kilometra in ohranjena tlakovana cesta - Ali gre za templje, ali za veliko nekropolo? - Arheologi in strokovnjaki so še negotovi
sliki vidimo argentinskega diplomata, ki plava med podrtinami inkovskega mesta
Ramon Avellaneda, mlad argentinski diplomat, ki so ga nedavno od tega poslali na novo službeno mesto v Pariz, Se ne ukvarja le z diplomacijo. marveč je tudi navdušen Podvodni ribič in športnik aploh. Ko je bil pred zadnjim nienovanjem v službi v Riu e Janeiru, je tam srečal ne-ega ruskega profesorja, ki je Potoval po Južni Ameriki in skal zgodovinske ostanke iz Predkolumbove dobe. Povedal nu je, <ja se je pred kakimi ' Jeti srečal z nekim mladim nieričanom, ki je spadal med adnjo vojno med potapljače, ,° je tako imenovane človeške ,e- Profesorju je pripovedo-ai. da je iskal v jezeru Titi-^aca zaklade, ki naj bi ležali dfHflnu Jezera, kakor pripove-ojejo legende. Zakladov da našel, pač pa da je naletel do “^n^JJeno mesto. Nad zi-aii?Vi 111 skozi okna so plavale in vse skupaj naj bi bilo 'kam grozljivo.	- ■-
jj. 0 ljudskih izročilih naj bi ko« sknito v jezeru zlato In-slpv jn vseh tistih, ki so ga do-, j hoteli odnesti, se je držaji Prekletstvo. Na jezeru Ti-naj bi bila nekoč dva to i SonCnl In Lunin otok, So i ot°ka dveh božanstev, ki 0u j*1 Inki zelo častili. Na (/T1 otokih so bili sijajni Roa m' ICo so v°1ak' Pranci-lo \jzarra dospeli v Cuzco, zahtevali od Inka Atahual-je v^romne količine zlata. Ta Pro °tel ohraniti življenje in Potrlo ter je Poslal sla k t0vsa]avarju v Copocabani. Sve-yaJ mu je, naj zapleni vse re . in srebrn« malike, bise-daruuVS® dragulje ter naj jih t0U J,e Spancem. Poglavar, ki le bilo ime Tota Yupan-’ Pa je ogorčeno zavrnil
ta predlog ter dal drugačna navodila duhovnikom in vestalkam.
Ko so se pojavili na bližnjih poteh španski vojščaki v oklepih, so Lunine vestalke tesno objele malike in se zagnale na dno svetega jezera. Tako niso Španci dobili v roke niti zlata niti devic.
Drugo izročilo pa pripoveduje, da so moški na planoti opazili, kako se bližajo španski osvajalci ter so zato raztopili vse zlato v ogromno zlato verigo, zbrali vse svoje čolne iz trsa ter odpeljali dragoceni tovor na sredo jezera. Skupno s čolni so se nato potopili med San Pablom in San Pedrom de Tiquina, «ča-kajoč na ooljše dni».
Mladi argentinski diplomat seveda ni verjel govoricam o zlatu, pač pa o ostankih mesta. Obrnil se je na argentinsko -združenje za podvodni šport, ki ga je podprlo. Poleg tega Je podprl ekspedicijo neki časopis. Bolivijska vlada pa se je obvezala, da bo dala na razpolago diplomatu in njegovim spremljevalcem potrebna vozila in čolne. Jezero leži namreč na meji med Bolivijo in Perujem. Sicer pa ni bil u-radni smoter te naprave niti iskanje potopljenega mesta. Rekli so, da bodo proučevali učinke potapljanja v vode visokogorskega jezera, ki leži v višini nad 4.000 m. To proučevanje so tudi res opravili, hkrati pa so iskali tudi mesto. Poleg drugih so se udeležili odprave neki zdravnik, specialist za podvodno psihologijo, filmski režiser, ki je snemal film o odpravi, ter tehnik, ki mu je bil poverjen ves potapljaški material.
Prva dva dni po prihodu v
glavno mesto Bolivije La Paz so se potapljači spustili v jezero pri polotoku Capocabana, kjer naj bi bil po pripovedi ruskega profesorja ameriški potapljač pred leti naletel na ostanke izgubljenega mesta. Tu znaša srednja globina jezera 45 metrov. Člani odprave so jasno obrazložili Bolivijcem svoje smotre, toda člani posadke bolivijske ladjice so bili prepričani, da gredo iskat zlato Inkov. Zato so gledali nekam posmehljivo nanje.
Mladi argentinski diplomat se je prvi potopil v vodo, ki je bila precej hladna, saj je imela samo 10 stopinj, bila pa je kristalno čista. Ko pa je dospel na dno jezera, je videl tam samo pesek, a začelo mu je že primanjkovati kisika, saj je dosegel 90 m globine. Na dnu so bile tudi ogromne bele krastače, ki se nikoli ne dvignejo na površino in ki imajo ploske oči kot ribe ter tudi slušne organe. Bilo je tudi mnogo velikih postrvi, ki so bežale na vse strani. Nikjer pa ni bilo sledu potopljenega mesta. Naslednji dan so se trije člani odprave zopet potopili v globino. Pri tem so bili razni znanstveni izsledki zelo pozitivni, a z arheološkega stališča je bila prava polomija. Argentinec je poizvedoval v Capocabani po a-meriškem potapljaču, a nihče ni nič vede) o njem. Obrnil se je še na kapitana ladjice, ki jih je peljala na kraj, in ga prosil, naj povpraša mornarje, če kaj vedo.
In res. Oglasil se je neki pomorščak. Indijanec, Placido Jucumano po imenu. Povedal je, da je iz Puerto Acosta, kraja ob jezeru ter da se je kopal v njem, ko je bil še deček. Na nekem kraju so bile «stare hiše», ki-so se-kazale z dna. člani odprave niso verjeli njegovi phpev&di, toda veljalo je kljub temu poskusiti. Bilo je ob petih popoldne. Ob pol šestih je ladjica odplula proti Puerto Acosta, člani odprave pa so se, da bi prišli prej na kraj, odpeljali z avtom po poti med močvirji. Toda ko so prišli na kraj, so bili zelo razočarani. Šlo je le za ostanke starih bajt, ki niso imeli nobene arheološke vrednosti. Toda Jucumano, ki ni znal špansko, je nekam čudno strmel v potapljače in kazal proti sredini jezera. Toda takrat se je že nočilo. Kljub temu pa so člani odprave sklenili, da se nemudoma spustijo v globino. Voda je bila še bolj hladna. Vanjo so se spustili po 20 metrov vsaksebi: prvi 200 m od obrežja, drugi 220 metrov, tretji pa 240 metrov.
Kmalu so vsi navdušeni pripluli na dan. V globini 8 metrov so odkrili ostanke starega mesta, pokritega z algami. Na dnu so se raztezali zidovi, ki so bili že skoraj vsi podrti, vendar pa redno razmeščeni. Ogromni kamni, razporejeni z veliko veščino, so pričali, da gre brez vsakega dvoma za stare spomenike iz dobe pred odkritjem Amerike.
Zatem so se ponovno potopili. Za zidovi so odkrili tlakovano cesto, na koncu te ceste pa zopet nove zidove, ki so bili še bolj redno razporejeni kot prvi. Bili so visoki poldrugi meter, razdalja med njimi pa je znašala po pet metrov. Med seboj pa so bili povezani s polkrožnim tlakom. Skupno so našteli kakih 30 zidov in vse to zidovje se je raz-
tezalo v dolžino enega dobrega kilometra. Naslednji dan so se spustili še 15-krat pod vodo in posneli mnogo slik.
Ko so pozneje seznanili z odkritjem arheologe, so ti ugotovili, da gre za ostanke stare civilizacije Inkov. Ti ostanki pod vodo so namreč enaki kot ogromne podrtine, ki so jih odkrili kakih 25 km južno od jezera Titicaca. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za eno naj starejših mest na svetu, saj spominjajo na Levja vrata v Mikenah ali na stare egiptovske ostanke. Neki strokovnjak meni, da gre za zidove ogromnega starega templja ali skupine templjev.
Seveda bodo jezero še podrobneje raziskali. Ta prva odprava je le nekak uvod, ki pa i je rodil bogate sadove.
Slika nam kaže francosko filmsko igralko Catherine Daneuve na njenem domu v Parizu. K njenemu slovesu je pripomogel predvsem režiser Bunuel s filmom «Belle de jour», ki je prejel na beneškem festivalu prvo nagrado. Sedaj nastopa igralka v novem filmu v vlogi Manon, seveda modernizirani
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiin
ZANIMIVE UGOTOVITVE NA KONGRESU V CANNESU
Vonj in voh važna dejavnika v spolnem življenju živali
Ali veljajo ugotovitve znanstvenikov tudi za človeka? - Ravnanje Napoleona naj bi potrjevalo, da je nagonsko čutil, kar šele sedaj odkrivajo specialisti
Ko se je Napoleon vračal s svojih vojnih pohodov, je vedno pošiljal svoji prvi ženi Jožefini tole pošto: «Prihajam, ne umij se!» To je bilo dokaz, da je imel cesar gotov biološki nagon. Vsaj tako pravijo modemi specialisti, ki se ukvarjajo z vprašanji voha.
Ti specialisti so se zbrali v Cannesu na petem evropskem študijskem zasedanju, ki se je ukvarjalo s čutom voha. Vsi so se strinjali z ugotovitvijo, da so polagoma z razvojem civilizacije pridobili prva mesta določeni čuti, to je vid, tipni čut in sluh. Toda če lahko verjamemo izkušnjam z živalmi, je resnični ((motor« spolnosti in čutnosti veh.
že dolgo časa je to znano glede žuželk. Vonj metuljskih damic privablja samce na več kilometrov daljave. Neki nemški biolog je umetno, to je sintetično, ustvaril ta vonj ter je s tem uresničil prave pasti, v katere so se lovili metulji, ki so bili s tem vonjem prevarani in so naravnost drčali v jetništvo. Za druge vrste je vonj, ki zvablja, privilegij samcev. Tako se na primer čmrlji drgnejo s svojimi čeljustmi zjutraj ob skor-
4
tt
G
O
IV
4
V
T
t
PROTI JUTRU 3« SN€C NEHAL PAOATt VE.NPAR CjA 8110 ll
~~f PRIPRAVLJENI SMO. JAZON !
- 340
jo dreves, da pustijo na njej nekaka odišavljena sporočila samicam. In zvečer hite samice na sestanek k drevesu.
Jasno se je pokazala povezava med vohom in vonjem ter spolnostjo pri sesalcih Samci poclgan šgdz^o Že_jo_ vonju podgano, iste vrste ter se namerijo proti njej med mnogimi drugimi. Toda če se med temi podganami kakšna goni, takoj zapustijo prejšnjo ter se obrnejo k tej, saj njen vonj mnogo bolj ščegeta samčeve nosnice.
če položimo brejo miš v kletko, v kateri je bila podgana ali miš druge vrste, ta mis splavi zarod, česar je kriv vonj. če pa je bil prej v kletki samec njene vrste, tedaj se brejost nadaljuje do donositve.
Se bolj značilne so raziskave, ki jih je opravil na goeteborški univerzi švedski znanstvenik Knut Larrsson. Ta navdušeni mali moški, ki je vedno nemiren in ki je zaradi svoje preče in kari-rane srajce bolj podoben slikarju z Montparnassa kakor fiziologu, je prikazal na zasedanju v Cannesu izredno serijo poskusov.
Vzel je nekaj odraslih podgan (starih sedem ali osem mesecev), ki so spolno zelo aktivne. S posebnim posegom je skoraj popolnoma uničil vohalne resice dela teh podgan, medtem ko je pustil druge za primerjavo. Po operaciji so postale prve podgane skoraj popolnoma spolno impotentne. Do samic niso kazali ti samci skoraj nobenega zanimanja, medtem ko so jih prej strastno oblegali, če pa pride med temi samci in samicami do spolne združitve, se vse to razvija težko, hladno in počasi. Medtem pa živijo ostale podgane z normalnimi vohalnimi organi redno spolno življenje. Prav tako se nič ne spremeni v njihovem spolnem življenju, če jih oslepijo, a jim ne uničijo čuta voha.
Kako pa je z moškimi? Jasno je, da niso z njimi nikoli delali poskusov. Upravičeno pa menijo, da tudi z njimi ni drugače. Obstaja namreč neka bolezen z zelo zapletenim in nič kaj bla-gozvenečim imenom, to je olfacto-genitalna displazija. Moški, ki bolujejo za to boleznijo, ne zaznavajo nobenega vonja, a njihovi spolni organi so tako atrofira-ni, da jim več ne služijo. To je najlepši dokaz, da je pri njih povezan vohalni sistem z gene-talnim. Zdi se, da uspeh, ki so ga dosegli pri zdravljenju določenih vrst impotence z draženjem živcev, ki vodijo v nos, potrjuje to povezavo med nosom in spolnimi organi.
Na zasedanju je specialist dr. Raoul Azemar iz Avignona dejal, da se zdravniki žal le poredko spomnijo na to povezavo, če trpi bolnik za impotenco, gre po navadi k urologu ali bolj poredkoma k psihiatru in ne k specialistu za nos' in grlo. če pa opazi, da postajajo njegove zaznave vonja bolj šibke, gre k specialistu za nos.
Morda se bodo specialisti obeh kategorij po izkustvih na tem
kongresu začeli medsebojno zanimati za torišče druge kategorije. To bo potem v korist vsem njihovim pacientom. Nerednosti v delovanju hormonov, ki jih je moč z zdravniškimi posegi popraviti, izvirajo včasih iz pomanjkljivosti obeh omenjenih povezanih funkcij, katerih: niso ' doslej specialisti povezovali med seboj. Vsekakor zanimivo torišče, saj je zlasti v Ameriki vedno slišati več pritožb pripadnic nežnega spola, češ da so nesrečne v zakonu, ker jih možje ne zadovoljijo. Doslej so često pri-
pisovali to spolni nezmožnosti, ki naj bi imela psihične vzroke. Sedaj se lahko vsaka ženska prepriča, ali ni morda iskati te pomanjkljivosti drugod: dovolj bo, če začini možu solato s česnom in pobere nato vse stroke česna ; iz hje. Oe mož ne zazna vonja po česnu, se lahko najde vzrok lin -družinski -mir je rešen in v hišo se zopet naseli sreča... Seveda velja to predvsem za Ameriko, kjer je pretiravanje vsega spolnega in čutnega doseglo višek. Vsaj tako sodi človek po njihovih revijah in pismih bralk.
liiilllliliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriininniiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiB
KRIŽANKA
)	2	3	k	5	L	r	7	8	9	rn	11	L	
fiT"												IH	L
"ir-					a						k	T~	TŠ~1
r~				L		f					«	21		
ŠT			S	:25					e	F			
25“		gl	%					R	37 "				
I							R	29					
30	31				\ u		32			Z		C	
33“					a							35	ŠTl
!r~				a	36 '					R	39 "		
W~			gg	Im						'ki			
		a	M, ''					K	*i5				'
1	sr	n						i(8					
	1		_____	~~~	.				_____				
VODORAVNO: 1. eksploatacija, 12. vodja, načelnik, 13. Beethovnova 3. simfonija, 15. majhen ročaj, 16. klic k pripravljenosti, 17. začetnici obeh imen pisatelja Tolstoja, 19. prvi predsednik alžirske ljudske skupščine (Ferhat), 20. največji pritok Save, 21. tuje žensko ime, 22. skala v morju, 23. ime ameriške filmske igralke Claire, 24. telo, 25. kemični znale za aktinij, 26. znameniti francoski impresionist (Edouard), 27. velik otok v Sredozemskem morju, 28. najstarejše cerkveno petje, 29. sol cianove kisline, 30. tunel, 32. reden dohodek od naložene glavnice, 33. večji kraj na Primorskem, 34. slavni genovski admiral, po katerem je dobila ime luksuzna italijanska potniška ladja, ki se je pred leti potopila (Andrea), 35. okrajšava za decibel, 37. levi pritok Fulde v Zvezni republiki Nemčiji, 38. ajd, 39. dvojica, 40. maček, 41. obrtnik lesne stroke, 42. glavno mesto Toka, 43. medmet, 44. mesto na zahodni istrski obali, 45. plemenita perjad, 46. grški bog pesništva, 48. zgodba, 49. nazadnja-kinja.
NAVPIČNO: 1. predmet za otroško zabavo, 2. sodobni slovenski pesnik in prevajalec (Ciril), 3. lovec na kače, 4. vrsta žita, 5. vodna žival s kleščami, 6. kemični znak za iridij, 7. igralec na godalni glasbeni instrument, 8. pomemben madžarski pesnik
(Janos, «Toldi»), 9. Ibsenova socialna drama, 10. ameriško moško ime, 11. latinska okrajšava za «na primer«, 14. otočje, ki loči Beringovo morje od Tihega oceana, 16. vaška zadruga v stari Rusiji, 18. naskok, ataka, 20. plačilno sredstvo, 21. opna, 23. umetniški slog iz razkroja renesanse. 24. livada, travnik, 26. sodobni slovenski pisatelj in prevajalec (Janko), 27. zdravilo proti malariji, 28. slovenski mladinski film, ki ga je režiral Jože Gale, 29 najbolj slovenski telovadec (Miro), 30. prednji del voza, 31. večji kraj pri Ljubnem, 32. žuželka z ostrimi kleščami, 34. slovenski pravnik in strokovni pisec, strokovnjak za slovensko pravno zgodovino (Metod), 35. glavno mesto Sirije, 36. vinogradniška posoda, 38. garant, 39. slikarski ali kiparski model, 41. pust sovjetski polotok, 42. izmeček ognjenika, 44. pomemben a-meriški književnik (Edgar Allan), 45. merska enota za glasnost, 47. okrajšava za «primer», 48. italijanski veletok.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. premier — doklada, 2. lepenka — Emerson, 3. agon — Lasker — mrk, 4. SAS — kobalt — race, 5. Tl — Mege-ra — kurir, 6. kapa — d — dama, 7. trasa — Helena — p. p., 8. list — relikt — Kir, 9. ave — kumara — pola, 10. kationi — ideolog, 11. Alarcon — kantata.
HORO
SKOP
Veljaven od 29. oktobra do 4. novembra
OVEN (od 21. 3. do f20. 4.) Za ljubezen-f	1 ske zadeve bo teden
J zelo težak. Samo z V y veliko obzirnostjo se boste izognili prepiru. Bodite pozorni na neko pismo. Kljub težkočam se bo na delu vse dobro končalo. Bodite vztrajni pri uresničevanju svojih načrtov. Za kožo uporabljajte primerne vitamine.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V čustvenih f	odnosih bodite vlju-
dni, toda ponosni in 7	odločni. Prejeli bo-
ste zelo razveseljive novice po	pismu ali telefonu.
Na delu glejte, da boste zaščitili svoje interese. Morate biti bolj odločni. Močno vas bo bolela glava zaradi sprememb podnebja. Počivajte.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah se ne smete vdajati raznim predsodkom in vedite, da ste sami svoje sreče kovač. Zato se ne zmenite za to, kar pravijo drugi. Na delu bo nekaj narobe, toda proti koncu tedna se bo vse popravilo. Pozdravite si živce.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) čas je primeren za sentimentalna potovanja. Prejeli boste mal dar, ki pa vas bo zelo osrečil. Ne bodite ljubosumni. Na delu boste rešili neko zelo važno vprašanje. Tudi kupčije bodo kazale dobro za tiste, ki se z njimi ukvarjajo. Odpo-čijte se.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Neki vaš pri-i jatelj se bo z dobrimi nameni vmešaval v vaše čustvene zadeve, a jo bo zelo polomil in vam povzročil le nevšečnosti. Ne zaupajte svojih težav drugim. Na delu bodite bolj mož beseda. Boste zelo trudni in tudi skmina vas bo mučila. Bodite zelo mirni.
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) če ste v ljubezenskih zadevah zašli na stranpota, imejte vsaj toliko poguma, da prevarani osebi to priznate. Na delu se morate čimprej rešiti neke ovire, sicer ne boste prav nič napredovali. Imate zelo slabe živce, zato pojdite k zdravniku.
TEHTNICA (od 23
9.	do 23. 10.) V ču stvenih zadevah bo teden negotov. Bodite bolj dosledni in zaupljivi. Prišlo bo
do zelo zanimivega srečanja. Na delu utegnete imeti zelo hude posledice zaradi svoje nemarnosti. Zato bi bilo prav, da se pravočasno zaveste svojih napak. Vzemite okrepčilna sredstva.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) čustvene zadeve preveč pritegujejo vaše misli. Vedite, da ((živi človek tudi od
kruha«. Skušajte biti bolj svobodni in ne ponižujte se brez potrebe. Na delu vam bo skušala dajati nasvete neka zelo neizkušena oseba. To je nevarno. Pojdite zgodaj spat.
STRELEC (od 22
11.	do 20. 12.) V ljubezenskih zadevah se morate znati obvladati in čakati. Družite se z osebami, rojenimi pod znamenji ovna, leva in dvojčkov. Na delu boste morali biti bolj hitri. Pa-metno bi bilo, če bi se družili s poslovnimi ljudmi. Vzemite zdravila za jetra.
KOZOROG (od 21.
\	12. do 20. 1.) V ču-
k ) stvenih zadevah bo J vladalo nekakšno
K/ mrtvilo, vendar bo-ste imeli mnogo zvestih in vdanih prijateljev. Vračajte naklonjena vam čustva. Na delu pojde vse v redu in ne bo za sedaj prav nič novega. Pazite na krvni pritisk. Ne vežite se preveč na nikogar.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) V čustvenih zadevah bo prišlo do nekaterih manjših nesporazumov, ki pa jih boste lahko z nekoliko takta ugla-dili. Na delu boste napredovali in imeli tudi za bodočnost dobre perspektive. Ne obtežujte in utrujajte preveč srca. Ta teden vam ne svetujemo nakupov.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V srčnih zadevah se bo vse ne-/ kam hudo zapletlo. NBodite zelo oprezni in pazite na vsak korak. Primeren dar ne more škoditi. Na delu boste imeli srečo in podprli vas bodo številni prijatelji. Ni izključeno da vam bo pomagala celo neka ženska. Hodite na dolge sprehode.
1
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Danes na stadionu
«Prvi ma j» (Sv. Ivan)
Dopoldne
Med dvema ognjema
Danes zjutraj bo na stadionu »Prvi maj» tekmovanje v igri «med dvema ognjema«. Za mladince se bo tekmovanje začelo ob 9. uri, za mladinke pa ob 10.30.
Popoldne
otroška telovadba
Danes, 39. oktobra, bo na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu tekmovanje 10. slovenskih športnih iger v otroški telovadbi.
DISCIPLINSKI UKREPI KOŠARKARSKEGA TURNIRJA 10. SŠI
MARUŠIČ Edvin (Doberdob) — opomin zaradi nešportnega ugovarjanja sodniku med tekmo Dom Rojan - Doberdob.
PERTOT Boris (Sokol) - izločen s turnirja zaradi nepravilne dokumentacije pri vpisu.
KANTE Robert (Sokol) — izključen s turnirja zaradi nešportnega izgreda proti sodniku
PERTOT Damjan (Sokol) — opomin zaradi nešportnega vedenja in namernih kršitev med tekmo Škamperle - Sokol.
RADOVIČ Sergij (Sokol) — opomin zaradi nešportnega vedenja in namernih kršitev med tekmo Škamperle - Sokol.
SOKOL — celotna ekipa dobi strog opomin zaradi nešportnega obnašanja po tekmi Škamperle - Sokol.
•iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
DANES POPOLDNE ZANIMIV DERDY
ODBOJKA MOŠKI
Sreda, 1. novembra: stadion «Prvi maj»:
20.30: BREG A — KRAS
Sodnika Dougan in Šušteršič
21.00: ŠKAMPERLE A — BAR-KOVLJE B
Sodnika Morpurgo in Lovriha 21.30: Einale za tretje mesto Sobota, 4. novembra ob 15. uri 15.00: Finale za prvo mesto
ODBOJKA MLADINKE
Sobota, 4. novembra: stadion «Prvi maj«
9.00: Finale za prvo mesto: CANKAR A - OPČINE
ODBOJKA MLADINCI
Sobota, 4. novembra ob 10. uri Finale za prvo mesto:
SOKOL — KRAS
ODBOJKA ČLANICE
Sobota, 4. novembra stadion «Prvi maj«
14.00: finale za prvo mesto
* • •
Prireditelj si pridrži pravico menjati urnik po potrebi.
DOMAČI ŠPORT
Umiki in razpored tekem danes, 29. t.m.
II. kategorija Ob 14.30 v Nabrežini
VESNA . EDERA Ob 14,30 v S. Pier dTsonzo S. PIER DTSONZOROSANDRA Ob 14.30 v štandrežu JUVENTINA — PORPETO
III. kategorija Ob 10.30 v Boljuncu
ZARJA - GRETTA Ob 10.30 v Nabrežini
LIB. PROSEK - UNION Ob 12.45 v S. Sergiu
ROIANESE PRIMOREC Ob 14.30 v Boljuncu
BREG - ALABARDA Ob 14.30 na stadionu «Prvi maju
TECNOFERRAMEN1A-PRIMORJE
Triestina v gosteh tržiške enajsterice
Radio je potrdil zaupanje v Morettija
Danes popoldne bo na igrišču C lige. Domača tržiška enajsterica postaja iz dneva v dan vedno bolj krat ne bo mogel poslužiti Brusa-dellija in je zaradi tega potrdil zaupanje v Morettija, ki ga je v prejšnji tekmi v celoti zadovoljil. Triestina bo verjetno nastopila s postavo: Colovatti, Da Rold, Martinelli, Capitanio, D Eri, Pestrin, Ridolfi, Scala, Pedroni, Morett' in Ive.
•tCosulich« drugi derby A skupine bo imela v gosteh Triestino, ki nevarna. Trener Radio se tudi to-
A SKUPINA
c:
(7. kolo)
ALESSANDRIA — PRO PATRIA Ghetti
BIELLESE — RAPALLO Chiapponi
BOLZANO — MARZOTTO Caselli
ENTELLA — SAVONA Trono
LEGNANO — SOLBIATESE
r* ntp1'1i
MESTRINA — TREVIGLIESE Cali
MONFALCONE — TRIESTINA
Fuschl
PAVIA — COMO Bencetti
UDINESE — TREVISO Beccaria
VERBANIA — PIACENZA Lazzaroni
(6. kolo)
BOLOGNA — FIORENTINA Gonella
BRESCIA — SAMPDORIA De Robbio
MANTOVA — CAGLIARI Sbardella
MILAN — JUVENTUS Lo Bello
NAPOLI — L.R. VICENZA Piantoni
ROMA — ATALANTA Angonese TORINO — SPAL Genel
VARESE — INTER Monti
B
(8. kolo)
CATANIA — VENEZIA FOGGIA — PADOVA GENOA — BARI LECCO — REGGIANA LIVORNO — CATANZARO MESSINA — MONZA NOVARA — POTENZA PALERMO — REGGINA PIŠA — PERUGIA VERONA — MODENA
OD TORKA 31. OKTOBRA DALJE BO
posloval
VELIKI DVORANI
HOTELA .PALAČE"
ROULETTE - BACCARA RESTAVRACIJA - NIGHT CLUB STRIP-TEASE MEDNARODNE ATRAKCIJE
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi urami je naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAr Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ProtlaJa na veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija —
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
TRIESTE - TRST, UL. UMBEItTO SABA 5 (ex C.so Garibaldi) ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia
URE SVETOVNO ZNANIH ZNAMK OD 5.000 LIR DALJE Z ZLATI IN SREBRNI OKRASKI ZA VSAKO PRILOŽNOST Z ZLATO 18-KARATNO PO KONKURENČNI CENI Z ZLATO 22-KARATNO V PLOŠČICAH ZA ZOBE Z JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE
Govorimo vse jugoslovanske jezike
_	_	— Mi/piBp Turisti, izletniki ■ naj večjo
I izbi™ blaga za vaše izlete

KOPRU
imajo P - MARKETI v
SEŽANI • NOVI GORICI

PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO II. URE
REHRANA
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiimiimiiiiiiii
II. kolo za italijanski pokal
Mladinsko prvenstvo Ob 10. uri v štandrežu JUVENTINA — AUDAX Ob 12.30 v Boljuncu
BREG — FORTITUDO
KOŠAKU
Naraščajniško prvenstvo Ob 15.30 v Ul. della Valle
BOR — ITALSIDFR
OBVESTILA
ŠZ BOR
sporoča, da bo trening prve moške odbojkarske ekipe Bora jutri, v ponedeljek, 30. t.m., ob 19. uri.
Ekipa Bora bo danes gostovala v Pescari
Danes bo Bor odigral II. kolo letošnjega turnirja za italijanski pokal in sicer v Pescari proti tamkajšnji ekipi GS Antoniana. Prvo kolo je Bor premostil v Trstu proti Aurora Rovereto brez večjih težav (8:1). Tudi v drugem kolu je Bor favorit za zmago V Pescaro so včeraj odpotoval) Edi Bole, Adrijan Tavčar, Edi Košuta in Sergij Tavčar. če bo Boru uspelo premagati nasprotnike iz Pescare bodo igrali v III. kolu proti ekipi CSI Taranto. V primeru zmage bi se Bor uvrstil med prve štiri in si tako pridobil pravico nastopiti v zaključni fazi italijanskega pokala, ki bo meseca aprila v Trstu.
Pri tvrdki
UNIVERSALTECNICA
TRET, CORSO UMBERTO SABA 18 (PREJ CORSO GARIBALDI 4)
SE NADALJUJE IZREDNA PRODAJA PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ
M
veleblagovnica
umuhimi
LJUBLJANA
OBIŠČITE NAJVEČJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
LJUBLJANA _
TRGOVSKA HIŠA - «N A M A» V LJUBLJANI
NASPROTI HOTELA «S L O N» — VAM NUDI:
V	pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove.
V	II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, pl* šči, telovniki) - žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, jopice, krila). - Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije «KONFEKCIJA ELITA« V ČOPOVI ULICI ŠTEV. 1 LETOŠNJI MODELI — MODNI VZORCI, LEPE BARVE-IZBIRA ZA VSAK OKUS — SAMOIZBIRA — V PRITLIČJE LASTNA MENJALNICA.
10% popust pri nakupu za tuja plačilna sredstva!
SUPERAVTOMATIČNI SUPERAVTOMATICNl SUPERAVTOMATIČNI SUPERAVTOMATIČNI SUPERAVTOMATIČNI SUPERAVTOMATIČNI SUPER AVTOM ATIČNI in ZADNJI MODEL CANDY «MISURA»
PRALNI
PRALNI
PRALNI
PRALNI
PRALNI
PRALNI
PRALNI
STROJ
STROJ
STROJ
STROJ
STROJ
STROJ
STROJ
REX T 4 REX G 53 CASTOR 505 CASTOR 510 ZOPPAS 570 CANDY SA 50 CANDY SA 75
55.000	I
69.000	I
55.000	I
61.000	I
72.000	I
59.000	I
65.000	I
ter druge znamke od 50*000 lir dalje
PEČI NA PLINSKO OLJE OD 25.000 Ur da]je HLADILNIKI OD 29.000 lir dalJe
PLETILNI IN ŠIVALNI STROJI «SINGER» AVTORADIO:
AUTOVOX PHILIPS
BLAUPUNKT GRUNDIG 4A AAA , CONDOR NATIONAL od IT.UUU hl dalje
VOXON
hotel Fif/Vnr/ Citoceev
Otočec ob KrKi - Telefoni: 068 - 21-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Hotel «Kro» Tolmin
Modernizirani hotel B katego rije. 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno last" ni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabid prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitet® na žaru Soške postrvi Kavaf na Aperitiv bar Atraktivna-stilno opremljena grajska a1®1 iz 17 stoletja Lepo urejen vrt Ob torkih bar z mednarodnih1 artističnim programom
ILJA ERENBLRG
mam-- m..........
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki is knjige <rLjudje, leta, življenjem)
Marina Ivanovna Cvetajeva
v tridesetih letih, čeprav se je že zdavnaj ohladila za rusko Vendeejo, se Marina nikakor ni mogla pomiriti z aovim koledarjem. (Spominjam se zgodb o prvem letu sovjetske oblasti. V Petrogradu je na nekem posvetovanju Aleksander Blok strastno zagovarjal stari pravopis — vse je sprejema , toda, glej «gozd» brez jata zanj ni bil gozd.)
Med prvo svetovno vojno je Cvetajeva napisala: ((Nemčija je moja norost! Nemčija, ljubezen moja!« (Ni bila sama, tudi Blok je prav tako govoril o svoji privrženosti nemški kulturi ) Četrt stoletja kasneje so nemške divizije vkorakale v izdano Prago in Marina Cvetajeva jih je preklela: «0, blaznost! O, mumija veličine! Zgorela boš, Germanija. Brezumje, brezumje počenjaš!«
Najina srečanja v tridestih letih so bila redka, slučajna in prazna. Nisem vedel niti kako živi niti od česa živi. Nisem poznal niti njenih novih pesmi. Za Cvetajevo pa so bila to leta velikih preizkušenj in velikega deia: šele zdaj vidim, kako je bila rastla kot pesnik, se osvobajala poslednjih «ten-čic« in našla preproste besede, ki ranijo dušo.
Živela je zelo slano: «Mož je bolan in ne more delati. Hčerkica s pletenjem čepic zasluži pet frankov na dan in s temi petimi Iranki mi štirje (imam sina Georgija, ki je star
osem let) živimo, to je, preprosto povedano, počasi umiramo od lakote.«
S. J. Efron je postal eden izmed organizatorjev «Zveze za vrnitev v domovino«. Izkazal se je pogumnega. Ko se je Marina Cvetajeva obračala na svojega sina in vse fante, ki so se rodili v emigraciji, je pisala: ((Prenehajte pripravljati zadušnico raju, ki ga niste imeli...« Alja je odpotovala v Moskvo, kmalu za njo pa je prišel tudi S. J. Efron.
Toda tudi sama Cvetajeva ni imela sfantaziranega raja. Stari svet se ji ni nikoli zdel — izgubljeni raj. «Jaz sem tudi sama preveč ljubila, da se smejem takrat, kadar to ni potrebno.« Marsikaj je ljubila prav zato, ker je bilo prepovedano, in ni ploskala takrat, kadar so ploskali njeni sosedje iz parterja med predstavo in je jokala v mračnem in pustem hodniku.
Kot dekletce se je Marina navduševala nad ((Orličem«, konvencionalno Rostandovo romantiko. V teku let so njene simpatije postajale globlje: Goethe, Hamlet in Fedra. Cvetajeva je včasih pisala pesmi v francoščini in nemščini. Vendar pa se je izven Rusije povsod čutila kot tujka. Vse v njej je bilo povezano z rodno pokrajino — od ((Ognjene oskoruše« mladosti do poslednje krvave zarje. Temeljne teme njene poezije so bile — ljubezen, smrt, umetnost in reševala jih je na ruski način. Ljubezen je bila zanjo tisti «usodni dvoboj«, o katerem je pel Tjutčev. Cvetajeva je pisala o Puškinovi Tatjani: «Kateri narod ima takšno junakinjo ljubezni: pogumna in dostojanstvena, zaljubljena in neizprosna, daljnovidna in ljubljena?« Marina je najbolj sovražila surogate ljubezni: ((Koliko jih je, koliko jih je iz belih in sinjih rok. Celotna cesarstva ščebetajo okrog tvojih usten, Nizkost!« Sama pa je bila ((zaljubljena in neizprosna«.
Cvetajeva se je vrnila v domovino 1939. leta s štirinajstletnim sinom. Zdi se mi, da je bila ena zadnjih njenih pesmi napisana po fašistični zmagi v Španiji in fašističnem vdoru na Češkoslovaško: ((Zanikam, da obstajam. V Bedlamu neljudi
se odrekam življenju. Odrekam se, da bi z volkovi zavijala po trgih...« S. J. Efron je poginil. Alja je bila daleč. In Marina je bila tudi v Moskvi osamljena.
Obiskala me je avgusta 1941. leta. Srečala sva se po mnogo letih in srečanje ni potekalo tako kot bi moralo, bila je moja krivda. To je bilo zjutraj in zvočnik nam je že povedal «Naše enote so zapustile...« Moje misli so bile daleč. Marina je to takoj začutila in dala razgovoru strogo poslovnost. prišla se je posvetovat o svojem delu — o prevodih. Ko je odhajala, sem rekel: «Marina, morala bi se še videti in pogovoriti se...» Toda nisva se srečala več: Cvetajeva je naredila samomor v Jelabugu, kjer se je znašla med evakuacijo.
Marinin sin je padel na bojišču. Aljo včasih videvam. Zbrala je Marinine neobjavljene pesmi.
Nekaterih verzov Marine Cvetajeve se ne morem znebiti na noben način — vrezali so se mi v spomin za vse življenje. Ne gre samo za ogromen pesniški talent. Najine poti so bile različne in meni se zdi, da se nisva nikoli srečala na katerem izmed tistih križišč, na katerih človek zares ali pa v svojih iluzijah izbira svojo pot. Toda je nekaj v pesniški usodi Cvetajeve, kar mi je zelo blizu: — večni dvomi v pravice umetnosti in istočasno nemožnost, da bi jo zapustil. Marina Ivanovna se je pogosto vpraševala, kaj je pomembneje — poezija ali ustvaritev realnega življenja in odgovarjala: ((Razen zajedavcev vseh vrst — so vsi pomembnejši od nas, pesnikov.«
Po smrti Majakovskega je Cvetajeva pisala: ((Preživel je vek kot človek in umrl kot pesnik...« Nikoli ni Cvetajeva poskušala, da bi se umaknila življenju — nasprotno, hotela je živeti z ljudmi: osamljenost za njo ni bila program, temveč prekletstvo. Osamljenost je bila tesno povezana s tistim edinim Marininim prijateljem, o katerem Je rekla ,(Ta človek je bila — miza...« Cvetajeva ni bila nikoli v «Rotondi», ni poznala Modiglianija, pa Je napisala «Gheto
izbrancev. Okop in rov. Milosti ne pričakuj. V tem krščanskem izmed vseh svetov so pesniki — Židje.» Besf ((izbranci« lahko koga zmede. Toda Cvetajeva «gheta» ni sr trala kot ponosno osamljenost, temveč obsojenost na prop‘ «Kdo izmed pesnikov, tako bivših kot sedanjih, — ni črn® Ko znova prebiram pesmi Marine Cvetajeve, nenad0
preneham razmišljati o poeziji in prehajam na spomine.
usode številnih svojih prijateljev, na svoje spomine o .stih in življenju...
ljud
Osip Jemiljevie Mandeljštam
Zapisal sem že, da Je Vološin takoj odšel v Feodos*l! brž ko so vranglovci aretirali Osipa Jemiljeviča Mandejj, štama. Vrnil se je mračen in povedal, da imajo beli Mand® štama za nevarnega prestopnika in trdijo, da simulira D ( nost. Ko so ga zaprli v samico, je začel tolči po vratih
stražarjevo vprašanje, kaj potrebuje, je odgovoril: «Vi ,g morate spustiti — nisem ustvarjen za ječo.'« Na zasliši
je Osip Jemiljevič prekinil preiskovalca: «Bolje Je, P qlj. poveste, ali spuščate nedolžne ali ne?« Razumem, da so
leta takšne besede zvenele oficirju protiobveščevalne siužbe,| belogardistični armadi fantastično in jih je lahko razdaj kot simuliranje blaznosti. Toda, če se človek zamisli in pd^g taktiko, pa celo strategijo, mar v Mandeljštamovem vede% ni bilo globoke ljudske resnice? Ni poskušal rablju dok8^
svojo nedolžnost, temveč je odkrito vprašal — ali se sP'
splača z njim pogovarjati se. Ječarju je rekel, da «ni ustv$ jen za ječo« — to je otroško, toda hkrati tudi modro.
’ /njT
to za la čas«, je otožno pripomnila Pra. Seveda, saj ima ^ deljštam pesem o času: «Meni na pleča skače stoletje^0 < toda jaz nisem volk po svoji krvi in ne zavleči kot kaP° rokav toplega kožuha sibirskih step...«
(Nadaljevanje sledi)
^KK«NISI VO: T«« -	ST(JUT15 '£
četrtletna 2.250 Ur, polletna 1400 Ur celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna števili	"	_ ... , ASI. , n oe.asov. Za vsan mm v širini enega stolpca: trgovski 150, (inančno-upravnl
SFRJ: AD.T. DZS, Ljubljana, Stari trg	na^ajo pri apra^ - ta drugih Ural, Ita.ne prt »Socletš Pubbllritš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska
št 20 - Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vr>»P$ _ Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 " g) 250, osmrtnice 150 lir - Mali «g'as- to Ur beseda — Oglasi trže5*® Založništvo tržaškega tiska, Trst
.J