Goriške vesti. —Ł— Vojak — učlteU. Prav pravi neki tovariš v §t. 40. našega lista, ko1 piše, da nam skorai' ,vsera mlajšimi ,;u6ltel5em zagreni vojaška suknja bližajoče počitnice. Z nekakim več}im zadoščenjem: pa b? vsak izmed nas šel na vajo, ko bi ga ne vabila pozivnica vedno le v eno in isto mesto. Namesto. da bi naše oči zrle krajeki ijih niso še vidtele, odslužiti ntoramo svojo vojaško dolžnost v eni in isti1 garnizijf. Veliko korist bi imelb učiteljstvo tedaj. ko bi mu ne bilo treba hoditi v isto mesto. Taka potovanja bi povečala nje2ovo zemljepistio znanje. Koliko 1'ažjt bi mu bilo poučevati v šoH zemljepisje, zakaj ti novi kraji bi mu ne bi'li več šipanske vasi Menjaiva gatnizil bi bila torei prav na mestu, a vojaška uprava ne uvdevai potrebe, ugoditi učiteljevi prošnji za izpremembo1 te. čeprav je podprta s tehtnimi arKumenti. — Tudi jaz sem vložil pred leti prošnjo. dta' bi smel1 delati vajo v Pragi, a bila tni ie zavrnjena; mojemu prijatelju pa, ki jo je istočasno in v rsti namen vk>žil. ugodena. A tega se tudi on ni dolgo veselil — čez nekai časa ie priše! preklic. — Ker ni bilo s. Prago nič. sem moral potovati v neizogibni Trst. Netnala sem si začudil. ko sem dobil1 med došlimti kolegi mnogo čeških učiteljev. Tem je voiaška uprava dbvolila. d!a khko trgaid vojaške blače v Trstu. AW imajo tam na severu druge paragrafe, kot pri nas? — Mnenja sem, da bi lahko v tej zadevi naia1 Zaveza posredovala. Nekoliko naj podfeza pri pristojni voilaSki uprawi, mo^očt! bo ka} pomagalo. —g— Zavodi »Šolskega Domal« v Gorlcl so tudi letos prenapolnjeni šolske mlaidine. Števfto šolo obiskujočih otrok presega lansko.