OD REFERENDUMA DO VOLITEV
Črnučani, zdaj pa od besed k dejanjem!
Kako bodo potekali postopki konstituiranja vseh organov in organizacij štirih novih krajevnih skupnosti
Na Črnučab je relerendum o preobli-kovanju krajevnih skupnosti v žtiri nove uspel, iniciativni oziroma akcijski odbori pri krajevnih konferencah SZDL Stadion, Urške Zatler, Ivana Kavčifia, Borisa Kidri-ča, BeŽigrad, in Savsko naselje pa s svo-jimi defovnlmi skupinami pripravljajo analize dosedanjega stanja in predloge bodofie organiziranosti teh krajevnih skupnosti. Skladno z akcijskim progra-mom družbenopolitične aktlvnosti za preobrazbo krajevnih skupnosti. ki ga je sprejela mestna konferenca SZDL na svoji skupni volilni in redni seji 21 junija 1979. bodo raferendumi o preoblikova-n|u po najsirši javni razpravi že pred ma-jem prihodnje leto, do novembra pa bodo koniant tudi vsi volilni postopki in (ako bodo nove krajevne skupnosti zaiivele povsem normalno življenje.
V krajevni skupnosti Crnufie-Nadgori-ca je z referendumom o preoblikovanju KS in ustanovitvi Slirih novih končan le prvi dal pnzadevanj ^a učvrstitev krajev-ne samouprave Sočasno z zadnjimj pri-pravami so se namreč začele kadrovske priprave za delo novoustanovljenih kra-jevmh skupnosti. Postopek evidentiranja mojmh kandidatov tefie že od prvih raz-prav in bo zajel vse krajane, pripravljeni delati v kraievni samoupravi ali družbe-nopolitifinih orgamzacijah Terenski od-borl in kadrovske komisije pri socialistič-ni zvezi delovnega Ijudstva so s hišnimi svati, družbenimi organizacijami in druS-tvi nosilct evidentiranja.
Pred zafietkom evidentiranja pa )e kra-jevna organizacija SZDL z najtesnejdim sodelovanjem drugih družbenopolitičnlh organizacij razpravljala o predlogu, kate-re organe naj v novih krajevnih skupno-stifi ustanovijo. Vsaka krajevna skupnosl bo Imela svoie oanovne samoupravne or-g*rt* tn -friigacij: (• *a rtukutBrm po-dročja dela bodo uslanovili zaradi skup-nega interesa enotne komisije za use štin krajevne skupnosli; komi3i|o za varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje, komiaijo za orgamzacijo proslav, za kulturo in prosveto, odbor za pokopaliSČe m kino in komisijo za kmečka vpraianja
Oelo nekaterih druitev ne pozna kra-jevnih meja, zato bodo plaoinako druS-tvo, TVD partizan, Zveza vojaSkth vojnih invaltdov, društvo upokojencev, strefska družina Heroj Vltez in prostovoljni gasil-ski druStvi ČrnuCe in Nadgorica delovali na podroCju vaeh stlrlh krajevnih skup-nosti Se naprej in s tem postali osnova
morebitnim novih društvom na področju posameznih krajevnim skupnosti.
Izkoristili pa bodo tudi ustavno mož-nosi, -da se zaradl ustvarjanja rn zago-tavljanja materiatnih in drugih pogojevza svoje življenje in delo delovni Ijudje in občani lahko v krajevnih skupnostih lah-ko povezujejo v skupnost krajevnih skup-nosti, v kateri na samoupravni podlagi ugoiavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne mteres6«.
V raznih organih krajevne skupnosti in njenlh družbenopolitičnih organizacijah je doslej sodeloval vsak 32 krajan, poslej pa Do aktrven vsak sedmi, kar je eden najlepSih dokazov o utemeljenosti pro-storskega preoblikovanja.
Kako pa bo tekel postopek konstituira-nja novih krajevnih skupnosti, torej obli-kovanja deiegacij. samoupravnih orga-nov in družbenopolitfčnih organizacij?
Po uspeSno izpeljanem referendumu terenaki odbori in kadrovske komisije SZDL pfipravijo predlog o razporeditvi evidentiranih krajanov v posamezne de-javnike v krajevni skupnosti, predsednik skupščine stara krajevne skupnosti pa nato po novooblfkovamh KS akliče zbore delovmh Ijudi in občanov. Na njih izvolijo delegate krajevnih konferenc S2DL in njihovih predsedstev, obravnavajo pa tu-di predlog statula krajevne skupnosti in izvolijo delegate skupSčine krajevne skupnosti. Predsednik skupščine stare krajevne skupnosti takoj zatem skličesa-stanek delegatov skupSčine krajevne skupnosti, ki na konstitulivni seji izvoli svet KS, sprejme statut in razpiše volitve detegacije KS in SIS. Predsedniki svetov novoustanovljenih krajevnih skupnosti nato skltčejo sejo svetov, ki se konstitui-rajo m izvolijo svoie komisije. Ves ta po-stopek je končan v dobrem mesecu dni po reterendumu. Sočasno z oblikova-nfmm kratovna aamouprav« pa aa konath tufrajo tuoi druJbenopolitiffne organtza-ci|e v novih kraievmh skupnoslih. za kai so odgovorni predsedmki in sekretarji leh orgamzacij v stari ktajevni skupnosti
Ko se (ormirajo krajevne konference SZDL na sejah obravnavajo in sprejmejo pos!ownJk o delu krajevne konference, poroiilo o poteku politidnih aktivnostl v pripravah za izvedbo referenduma obe-nem pa teče postopek usklajevanja moi-nih kandidatov za člarte posameznih de-legacij. Predsedstvo krajevne konference SZDL namreč sklifio 1 sejo temeljne kan-didacijske konference m iz vrst evidenti-ramh možnih kandidatov oblikuje pred-
log liste za člane deiegacij za skupščine družbenopolitiine skupnosti oziroma sa-moupravnih interesnih skupnosti. Pred-log možnih kandidatov posredujejo nato v obravnavo in dopolnitev zborom obča-nov, vaSkim, terenskim uličnim in hišnim odborom SZDL, hiSnim svetom in vod-stvom družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih.
Potem ko svet krajevne skupnosti sprejme sklep o razpisu volitev in imenu-je volilno komisijo, se s prvo sejo temelj-ne kandidacijske konference začno kan-didacijski postopki. Delegati na tej seji obravnavajo in sprejmejo poslovnik za delo TKK, poročilo krajevne konference SZOL o političnih aktivnostih v pripravah na volitve ter poročilo KK S2DL v vzezi z usklajevanjem predlogov možnih kandi-datov za člane delegacij Nato obravna-vajo, usklade in sprejmejo kandidatne li-ste za člane delegacij za skupSčine DPS in SIS in o njih obveste delovne Ijudi \n obiane Obenem delovno predsedstvo tameljne kandidacijske konference pi-gmeno obvesti predsedstvo obfiinske konference SZDL o delu in staliSčih TKK in poslje kandidatno listo votilni komisiji najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja. Po volitvah predsedniki sv©ta KS skliče novoizvoljene delegacije, ki na prvi seji opravjjo. izvolijo svojega predsednika in njegovega namestnika. Predsednik kra-jevne konference SZDL pa zatem skliče 2. sejo temeljne kandidacijske konferen-ce. ki sprejme porofiilo rn oceno volilnih aktivnosli v času od prve seje. Na Črnu-Lah predlagajo v novih krajevnih skupno-stih poleg delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Še formi-ranje dveh skupnih delegacij, čeprav se iahko krajevne skupnosti v nadaljnjem postopku pdločijo za ustanovitev poseb-nlh ali pa tudi združenih delegacij, kar ni posebno priporočljivo.
Vsi ti postopki pripeljejo do možnosti za aklivno samoupravno in družbenopo-litifino delo v novih krajevnih skupnostih. O»nat)j ddo nateh področjih včaau od referenduma pa do dejanskega konstltui-ranja vseh orgdiiuv in urydr"iiZd-ij v kra-jevnih akupnosiih ^amrlo. si postopki ča-sovno Sledijo drug drugemu v razmero-ma kratkih rokih, vendar ne na račun slabše obveščenosti krajanov in njihovih možnosti za odločanje. Vsi postopki so lahko končani v času treh mesecev, na črnučah pa bodo celo prej, vendar se tudi kasneje nadaljuje živahna aktivnosl predvsem družbenopolitičnih organiza-ctj, ki morajo poskrbeti da se delo v vseh organih ir> organizacijah uleCe in da do-seže predvideno raven.   -».. . •%
STANE DROLJC