GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 31 ŠTUDENTSKI PROJEKTI vezali sicer številne, vendar neusklajene deležnike na Veliki planini, spodbudili oblikovanje skupne blagovne znamke in oblikovali drugačne, inovativne tu- ristične produkte. Projektna prijava z naslovom Velika pla- nina – zasnova inovativnega turističnega produkta je bila v letu 2015 izbrana na razpisu Javnega sklada RS za razvoj ka- drov in štipendiranje na razpisu Po kre- ativni poti do praktičnega znanja. Gre za sofinanciranje projektov za gospo- darstvo, ki jih izvedejo študentje pod mentorstvom delovnega (strokovnjak iz gospodarstva) in pedagoškega men- torja (visokošolski učitelj). S tovrstnimi projekti, ki jih ob upoštevanju s kon- kretnih potreb gospodarstva prijavijo V Sloveniji sicer dobro poznana Veli- ka planina se kot izjemna naravna in kulturna pokrajina v zaledju Ljubljan- ske urbane regije kljub prepoznavnosti med slovenskim prebivalstvom srednje in starejše generacije ni uspela trdneje umestiti na turistični zemljevid naše države. Naključni obiskovalci ob obi- sku Velike planine ne morejo doživeti in spoznati vsega, kar jim ta destinacija ponuja. Z zaokroženo in kakovostno turistično ponudbo bi lahko želeno dosegli in s tem pa privabili več doma- čih in tujih obiskovalcev. Veliki planini torej manjka celovita, a izvedljiva raz- vojna strategija. Od tod pobuda Za- voda za turizem in šport Kamnik ter družbe Velika planina d. o. o., da bi izvedli projekt in aktivnosti, ki bi po- Velika planina – zasnova inovativnega turističnega produkta ali, kako znanje, pridobljeno tekom študije, uspešno prenesemo v prakso Slika 1: Pogoj za uspešno delo in dobre rezultate je tudi dobro počutje motivirane delovne skupine. Pri projektu je sodelovalo devet študentov s treh fakultet (foto: Nataša Njenjić). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 ŠTUDENTSKI PROJEKTI ŠTUDENTSKI PROJEKTI Slika 2: Eden od pomembnih rezultatov našega dela je določitev lokacij, poučno-informativnih vsebin in aktivnosti ter potek celotne trase učno-doživljajske poti po Veliki planini . GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 33 ŠTUDENTSKI PROJEKTI in določili ciljne skupine. Pripravili in natisnili smo tudi osnutek zloženke, ki bi jo vsak obiskovalec prejel na izhodišč- nih točkah izleta na Veliko planino. Razvoj CŠOD na Veliki planini Naš drugi produkt je program CŠOD na Veliki planini, ob sodelovanju Domžalskega planinskega društva, ki ima v lasti Domžalski dom na Mali planini. Planinski dom ima veliko pro- stih kapacitet, ki bi jih bilo smiselno zapolniti. Na drugi strani Velika plani- na ponuja veliko možnosti za interdi- sciplinarno učenje, ki ga spodbujamo s postavitvijo učne poti. Dejstvo, da na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp CŠOD svojega doma še nima, nas je spodbudilo k temu, da bi lahko pro- ste kapacitete v Domžalskem domu za- polnili z učenci, ki bi tja prihajali v šolo v naravi. Temelje za vpeljavo programa CŠOD na Veliki planini smo postavili s sestankom z direktorico CŠOD, pod- županom občine Kamnik, direktorjem Velike planine d. o. o. in predsedni- kom PD Domžale. Za odprtje doma CŠOD na Veliki planini je bil izkazan interes vseh deležnikov. Predlagana je bila postopna vpeljava programa na Veliko planino, kar bi najprej pomeni- lo izvajanje enodnevnih ekskurzij, po- zneje pa bi ponudbo razširili na vikend program in izvajanje enotedenskih šol v naravi za osnovne šole. Novi pristopi v trženju obstoječe ponudbe Tretji produkt obsega vzpostavitev spletne strani, ki bi na enem mestu zaobjela vso turistično ponudbo Ve- like planine kot enovite destinacije. Za to smo se določili, ker se turistič- ni delavci trenutno pojavljajo na trgu pedagoški delavci, se želi spodbuditi prenos znanja, pridobljenega tekom študija, neposredno v gospodarstvo. Namen takih projektov je tudi razvija- nje samostojnosti, samoiniciativnosti, inovativnosti in kreativnega razmi- šljanja študentov. Projekt je formalno potekal spomladi 2015, realizacija pro- jektnih idej pa še vedno poteka. V interdisciplinarni projektni skupini smo sodelovali študenti Oddelka za ge- ografijo Filozofske fakultete Alen Červ, Rok Kastelic, Sara Košir, Polonca La- panja in Ana Ponikvar, Ekonomske fa- kultete Nataša Njenjić, Suzana Novak in Bor Cerar Lampič ter študent Prav- ne fakultete Andraž Dvornik. Stro- kovno pomoč so nam zagotavljali trije pedagoški mentorji ter dva delovna mentorja, predstavnika gospodarskih družb Velika planina d. o. o. in Zavoda za turizem in šport Kamnik. Za okvirni cilj smo si postavili načelo, da mora Velika planina zaživeti in de- lovati kot enotna destinacija in pri tem koristiti svoje notranje potenciale. Gle- de na to, da smo sodelovali študentje različnih strok, smo imeli na proble- matiko različne poglede. Od veliko- poteznih idej, kot so wellness storitve na Veliki planini, obnova propadajo- čega hotela Šimnovec in bolj številčna ponudba prenočišč smo se na koncu osredotočili predvsem na nadgradnjo in boljšo povezanost že obstoječe tu- ristične ponudbe. Pozorni smo bili na to, da so bili nove ideje trajnostne, skladne z okolico in sprejemljive za ljudi, ki delujejo na Veliki planini. Želeli smo oblikovati ideje, ki bi bile realne in izvedljive v razmeroma krat- kem času, brez velikih finančnih vlož- kov. Odločili smo se za tri produkte, ki bodo nosilci turističnega razvoja Velike planine: . učna pot, . center šolskih in obšolskih dejav- nosti (v nadaljevanju CŠOD) ter . prenova spletne strani. Pred začetkom dela je bila Velika planina vsem v skupini nepoznana. Območje preučevanja smo najprej spoznavali s pregledom osnovne lite- rature, še bolj pomembno pa je bilo terensko spoznavanje Velike planine in pogovori z različnimi deležniki (predstavniki pašnih skupnosti, pla- ninskih domov, planinskega društva, društva Rigelj …). Seznanili smo se tudi z omejitvami Zavoda za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali idejne za- snove treh turističnih produktov. Doživljajsko-učna pot Po stopinjah pastirjev na Veliki planini Zasnova učne poti se je izkazala kot najprimernejša oblika za povezovanje naravne in kulturne dediščine, ki jo ponuja Velika planina. S postavljenimi devetimi tablami v obliki skodel je na prvenstveno namenjena usmerjanju in informiranju obiskovalcev Velike pla- nine. Poleg tega vsaka točka spodbuja spoznavanje okolice z uporabo različnih čutil (poslušanje zvoncev, igranje pastir- ske igre, opazovanje delovanja sončne ure…). Pri zasnovi trase poti smo bili pozorni na to, da je ta povezala večino deležnikov, ki imajo interes sodelovati pri oblikovanju zaokrožene turistične ponudbe na tej turistični destinaciji. Iz- delali smo predlog poteka poti, lokacij informativnih tabel, dejavnosti na poti 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 NAPOVEDNIKŠTUDENTSKI PROJEKTI kratko pa tudi na Nacionalni televi- ziji v oddaji Prava ideja (11. 2. 2016, medmrežje: http://4d.rtvslo.si/arhiv/ prava-ideja/174387586). S projektom smo študenti dobili izkušnjo sodelova- nja z gospodarskim sektorjem, upravo in javnostjo (podjetja, zavodi, občina, pašne skupnosti, društva). Vsaka orga- nizacija ima drugačen način dela, raz- lično poslanstvo in prav zato nam vsa- ka podobna izkušnja pomaga na naši poklicni poti. Koristno je bilo, da je bil projekt zastavljen interdisciplinar- no, saj smo tako lahko problem osve- tlili z različnih zornih kotov. Tovrstni projekti pa so tudi dobra promocija za fakultete in študijske smeri. Ob ustre- znem angažiranju so lahko rezultati uspešnih projektov v javnosti ustrezno medijsko podprti, kar je odlična pro- mocija za študij tudi širše. Sara Košir, Polonca Lapanja, Ana Ponikvar, študentke Oddelka za geografijo, FF, UL kot konkurenca, namesto da bi med seboj sodelovali, si s tem olajšali delo in turistu olajšali spoznavanje naravnih in kulturnih danosti. Za ta namen so potrebni enotna promocija, dodatno izobraževanje turističnih vodičev in še kakšni ukrepi. Spletna stran bi vsebo- vala tudi turistične pakete, ki bi poleg Velike planine vključevali še druge tu- ristične znamenitosti občine Kamnik. Oblikovani bi bili za različne ciljne skupine, osredotočili smo se predvsem na upokojence, tujce in šolske skupi- ne. S tem bi zapolnili čas obiskov med tednom ter spomladi in jeseni, ko je Velika planina sicer manj obiskana. Eden od pristopov k trženju Velike planine, zanimiv predvsem za mlade, je »Selfi akcija«, ki bo zasnovana kot nagradna igra. Fotografije samega sebe z Velike planine bi objavili na dru- žabnih omrežjih, najatraktivnejše pa bi nagradili, na primer s kuponom za brezplačen obisk Term Snovik. S priso- tnostjo na socialnih omrežjih in s tem informiranjem mlajših generacij se Ve- like planine ne bo promoviralo samo kratkoročno, ampak tudi dolgoročno, s čimer bi se zagotovilo obisk priho- dnjih generacij. Več kot pol leta po formalnem koncu projekta lahko zaključimo, da je bil projekt uspešen. S tremi predstavlje- nimi produkti smo dosegli zastavlje- ni cilj, to je najti način za povezavo vseh deležnikov na Veliki planini in predstavitev tega območja navzven kot enotne destinacije. Vsi trije pro- dukti so bili dobro sprejeti tako med deležniki kot odločevalci na lokalni ravni. Zavod za turizem in šport Ka- mnik jih je skupaj z občino Kamnik namreč predlagal kot enega od projek- tov, ki bodo v obdobju od leta 2014 do leta 2020 prek LAS Srce Slovenije financirani kot ukrepi za razvoj po- deželja. Doslej je bil projekt predsta- vljen na javni predstavitvi v Kamniku, na sejmu Agra v Gornji Radgoni, na Slika 3: Ena izmed že obstoječih turističnih ponudb na Veliki planini je Preskarjev muzej, v katerem je predstavljen tradicionalen način življenja pastirjev (foto: Andraž Dvornik).