Ob desetletnici smrti dr. Tičarja Deset let je že minulo, odkar je nehalo biti srce velikemu planincu, zavednemu Slovencu, očetu sloven­ skega planinstva in tujsko prometnega društva v gornje­ savski dolini - dr. Josipu Tičarju. Ob njegovi smrti ni bilo mogoče, da bi Planinski vestnik kaj pisal o njem, zato mu naj ob desetletnici njegove smrti posvetim v trajen spomin nekaj vrstic. IVAN šAVLI Dr. Josip Tičar se je rodil dne 28. septembra 1875 v Trbojah pri Smledniku. Oče je bil premožen kmet. Rodilo se mu je osemnajst otrok, Jožek je bil osmi. Ko je bil Uletov Joško star 6 let, je začel obiskovati osnovno šolo v pet :km oddaljenem Kranju in jo leta 1887 končal s prav dobrim uspehom. Mati je želela, da bi postal duhov1liik. Vpisal se je v Alojzevišče v Ljubljani. Ko pa je bil v šesti gimnaziji, je med počit­ nicami pozabil v šolski klopi Darw,ina. Našel jo je pro­ fesor. Ker pa je Darwinova teorija nasprotovala učnim načr:tom v zavodu, je gojenci niso smeli brati. Ker Dr. Josip Tičar je Tičar knjigo energično zahteval nazaj, so ga izklju- čili iz zavoda. Enako usodo je doživel tudi poznejši profesor Sušnik. Kot brez­ domca sta tavala po Ljubljani, dokler se ju ni usmilil čevljar Majeski v Gosposki ulici in ju vzel na stanovanje. Vjpisala sta se na gimnazijo. Med tem mu je pogorela očetova domačija, zato se je moral sam vzdrževati z inštrukcijami. Srečno je matu­ riral v Ljubljani dne 26. julija 1895 s prav dobrim uspehom. Odločil se je za medi­ cino ter odšel študirat na Dunaj. Tudi tu se ,je sam vzorževal. Prvo štipendijo, ki mu jo je dala neka ustanova, je dobil 7. decembra 1900, in sicer 150 ,kron. Ker je bil oče dvakrat poročen in je bila na domu mačeha, ga dom ni veselil, zato je počitnice preživel vedno v tujini. Potoval je največ z jezikoslovcem dr. Pretnarjem po zahodnli Evropi. V Parizu se je seznanil z Otonom Zupančičem in od takrat dalje potoval z njim. Kasneje je obiskal sam večji del severne Afrike, Grčijo, Turčijo in Bližnji Vzhod. Dne 26. junija 1901 je promoviral. Nameščen je bil v ljubljanski bolnišnici. Kot sekundarij je dobival prosto stanovanje in 120 kron podpore. Cesarsko kraljevi davčni urad mu je dal jz okrožne blagajne letni priboljšek 400 kron v štirih obrokih. Leta 1903 je bil postavljen za okrožnega zdravnika v Kranjsko goro. Poz.neje je postal tudi zdravnik tovarne verig v Beli peči in zdravnik južne železnice. 111. decembra istega leta je postal član društva k,ranjskih zdravnikov. Kranjska , gora je bila njegova plodna njiva. Udejstvoval se je v vseh panogah javnega življenja in velike so njegove zasluge. Ustanovil je leta 1904 tujskoprometno društvo, ki je bilo prvo na Gorenjskem. Bil je ves čas iPredsednik. Ob 25-letnici dne 24. marca 1929 ga je društvo odlikovalo z diplomo in s častnim članstvom. Poleg cestne razsvetljave v Kranjski gori je napravil pod Babo !kopališče. Imenovali so ga Tičarjeva J asna. Bil je pionir smučru:stva in sankanja. Imel je v Kranjski gori prvi smučke na nogah. Te so še ohranjene. Leta 1912 dne 16. junija je ustanovil v Kranjski gori GRS, prvo na Slovenskem. Poleg tega se je udejstvoval v p laninstvu ,ter postal tudi ust.anovni član podružnice. Na občnem zboru dne l. aprila 1906, pri Konjiču na J avorniku, je bil dr. Tičar izvoljen v odbor kot delegat podružnice. Enako tudi naslednje leto, na občnem zboru 28. V[I. 1907. Dne 12. I. 1908 na pomembnem občnem zboru v gostilni Vergles na H:ruš'.ici pa je zasedel _pred­ sedniško mesto. Tu se je prvič zavzemal za blagor !Podružnice, ko je Susarsuč, blagajnik O. O. odvzel Jeseničanom Kadilnikovo kočo. Prestavil je tudi sedež po­ družnice v Kranjsko goro. Tedaj si je še bolj zavihal rokave. Sprevidel je, da -na Kadilnikovo ikočo ne more več računati. Sklenil je, da mora podružnica dobiti svojo postojanko. • Razmišljal je in se posvetoval ter izbiral primeren prostor za kočo. Dne 18. novem. 1908 sta dr. Tičar in dr. Tominšek iskala prostor za kočo na Vršiču, pod Rogico in v Krnici. Osr. odbor S'PD je priporočal gradnjo koče na Križu, ki naj bi bila zveza med Vrati in Vriiičem. Ker pa so bili Cehi, dr. Dvorsky, dr. Franta in dr. Cermak, stalni gostje naših planin, je prišlo do zamisli, da bi češka podružnica zgradila svojo kočo na Križkih podih na Zelenici 221 ali Grivi pod šplevrto . Tudi nemško PD se je močno zanimalo za K.riške pode, delali so v Trenti že kupčijo, ponujali so jako visoko ceno, a so jih .prehiteli Cehi in - kupili svet na Kmldh podih za ca. 300 kron ter začeli s pripravami za graditev koče. Leta 1915 bi bila otvorjena, a do zidave ni ,prišlo. Ko pa je tragična rapallska ,pogodba leta 1919 potegnila državno mejo čez Sovatno na Križ, je Goriška sekcija iltal alp. kluba zgradila in otvorila dne 12. oktobra 1924 svoj riffugio. V začetku avgusta 1910 je komisija osred. odbora, sestoječa iz dr. Tominška, ing. Mencingerja lin dr. Demšarja, skupno z dr. Tičarjem ogledala prostor v Krnici in na Vršiču ter se odločila za Vršič. Cerav.no je bila Vossova koča dne 2. avgusta 1900 odprta, jih to ni motilo. Hoteli so uresničiti nacrt iz let;a 1898. V hotelu Mangr ,t v Ratečah dne 19. avgusta 1910 je dr. Tičar z odborom s.denil, da postavijo svojo kočo na Vršiču na trentarski strani na' Lepem sedlu. Ustanovljen je bil gradbeni odbor in 7 odbornikov, ki so jamčili za 10 000 kron, s katerimi naj se koča gradi. Po zaslugi dr. Tičarja jim je geometer Hrovatin brezplačno odmeril svet za kočo na Vršiču, kupljen od gosp. odseka Kranjske gore in Podkorena za 100 kron. Notar Hapuder jim je brezplačno prepisal svet. 7. julija 1911 so na Dovjem sklenili, naj jim ing. Skaberne izroči načrt za kočo. in poda potrebna navodila, '.ker bodo delo pri gradnji koče sami vodili. Pogodbo so sklenili s stavbenikom ValentinQm Dežmanom iz Lancovega za 16 000 kron. (Izgotov­ ljena stavba pa je stala 30 000 kr.) Les je priskrbel lesni trgovec Zakotnik. Dr. Tičar je poleg svoje teiJko odgovorne službe neprestano nadzoroval delo pri novi koči, ki je bila v jeseni 1911 v surovem že končana. Ko so jo naslednje leto izgotovili in opremili, so določili, da bo dan otvoritve dne 4. avgusta 1912. Sklenili so tudi, naj nova koča nosi ime Planinski dom na Vršiču, ker je predsednik odklonil imenovanje po sebi, pač pa so po njem imenovali kot pri peči v jedilnici. Ze štirinajst dni pred otvoritvijo so prihajali prostovoljni prispevki od vseh strani. Vsi zavedni planinci so hoteli prispevati k otvoritvi nove slovenske koče. Dan pred proslavo je bil na Vršiču. Možnarji na Mojstrovki so peli svojo gromko pesem. Petje in vrisk je odmeval v gladkih stenah Prisojnika. Kljub deževni dobi tega poletja je na dan proslave prijetno ogrevalo sonce , petstoglavo množico. Pred oficielno proslavo, ki je bila določena na pol dvanajsto uro, je triglavski župnik Aljaž pred vhodom v kočo v navdušenih besedah nagovoril zbrane planince. Dr. Tičarju so med govorom žarele oči. V svojem govoru je med drugim dejal: »Niti pedi slovenske zemlje po­ žrešnemu it.ujcu brez boja! Zavedajmo se, da je ;ta .dom spomenik, simbol zmage Slovencev nad narodnimi nasprotniki. Ni ga dela na koči, lci bi ga ne oklepala ljubezen do naših planin in slovenskega naroda.« Dr. Tominšek je v jedrnatih besedah orisal zgodovino priprav in dela od leta 1898 pa do otvoritve. Vsi ,govornilci so poudarjali velik pomen tega zgodovinskega dneva, otvoritev nove slovenske planinske postojanke na tako važnem prehodu. Od 26. julija 1914 do 23. maja 1918 je dr. Tičar služil cesarju :kot črnovojniški višji lekarnar tretjega poklica. Po zlomu Avstrije je bil zaradi svoje slovenske zavednosti imenovan za predsednika nal'odnega odbora. Dne 4. avgusta 1918 pa je že zbral svoje planinske prijatelje v gositi!ni pri Bir.tu v Kranjski gori. Razmišljali so, kaj bo z domom na Vršiču, iki je bil zaseden po italijanski vojslci. Ko so pozneje hoteli prodati dom Italijanom, je energično nastopil in ni popustil, da bi se koča, ki je bila zgrajena z veliko planinsko ljubeznijo, prodala. Leta 1920 je za zgradbo prosvetnega doma na Jesenicah podaril 10 deležev po 100 kron. 20. marca 1921 je na občnem zboru ,pri šmercu v Mlojstrani zaradi preselitve v Ljubljano kot predsednik odstopil Preden je zapustil prostore občnega zbora, je dejal: »Vojna nam je uničila ves trud in sad na tej naši ponosni postojanki na Vršiču. Obžalujem, da ne morem zapustiti dediščine, ki sem sanjal o njej pred vojno v krasni koči na Vršiču, kot motiv za druge planinske postojanke v podružnici.« Dr. Tičar je bil postavljen za šefa zdravnika pri železnici v Ljubljani, a je še štiri leta, en dan tedensko, ordiniral v Kranjski gori. Dne 16. sept. 1935 je bil upokojen. Leta 1936 pa je postal še član Narodne galerije v Ljubljani. Umrl je zadet od .kapi dne 8. septembra 1946, Po njegovi srnr.ti so zaradi njegovih planinskih zaslug in narodne zavednosti preimenovali Planinski dom na Vršiču v Tičarjev dom. 222