III. AVTOPREVOZNISTVO Od tega Skupaj tovorni osebni promet prevoz 82 77 Škof j a Loka Sedež Poljanska dolina 37 24 Selška dolina 21 Avtoprevozništvo se je razmahnilo IV. ZBIRNI PODATKI zadnja leta. Ob tovornem prometu posku ša tudi z osebnim prevozom; izredno kori sten je, predvsem zaradi prevoza otrok v Zbirni podatki za vse tri panoge zaseb- šo!e. ne obrtne dejavnosti pa so naslednji: Število obrti Od tega rednih postranskih Škof j a Loka Sedež Poljanska dolina Selška dolina 504 294 210 2G2 137 105 Zaposleni v obrti Obrtniki Delavci Vajenci Skupaj 515 173 49 737 Na sedanji stopnji družbenega in oseb nega standarda ima posebej storitvena obrt izredno pomembno vlogo. Za njo po svojem pomenu ne zaostaja gostinsko-tu- ristična dejavnost. Vendar sta, žal, obe navedeni veji osebnega dela še premalo razviti. To ne velja samo za našo občino, ampak tudi za druga območja Slovenije. Razen avtoprevozništva pa se v zadnjih letih hitro razvija tudi proizvodna obrt. Čeprav tudi njima ne moremo odrekati družbenega in gospodarskega pomena, saj dopolnjujeta dejavnost organizacij zdru ženega dela. bi jih vendarle lažje pogre šili. Opozoriti je tudi treba, da je v res nici ponudba obrtnih storitev manjša, kot je številčno izkazana. V mnogih prime rih se namreč storitvena obrt prepleta s proizvodno obrtjo. Razmejitev med njima pa je težavna. Poznamo še tako imenovano domačo in umetno obrt. K njej prištevamo izdelke, ki se izdelujejo na tradicionalni način, značilen za določeno etnografsko območ je, in ki ohranjajo značilnost ročnega de la. V naši občini je še najbolj ohranjeno čipkarstvo, znani smo po »loškem kruh ku«, nekaj je tudi še rezbarjev. Vendar je potencionalna nevarnost, da bo ta zvrst osebnega dela upadla ali celo izumrla. Podatkov o njenem trenutnem obsegu ni mamo. Morda se bo kdo lotil njene skrb ne obdelave, saj to zaradi izrednega po mena tudi zasluži. Milan Čadež ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA, ODDELEK V SKOFJI LOKI Zgodovinski arhiv Ljubljana, oddelek v Škof j i Loki, deluje v prenovljenih prosto rih bivše nunske kašče v Blaževi ulici 14 (poleg Obrtnika), že od leta 1975. Prej je bil Arhiv na gradu. Da približamo našo dejavnost občanom in delovnim ljudem, smo v letu 1979 izdali prvo samostojno publikacijo: ZAPISNIKI IN DRUGI IZ BRANI DOKUMENTI IZ ARHIVA OB ČINE SKOFJA LOKA 1861—1918. Iz lepo ohranjene serije občinskih za pisnikov, smo odbrali najbolj zanimive originalne odstavke, ki nam prikazujejo dogajanje v Loki v tem obdobju. Skušali smo izbrati tiste zapise, ki nam dajo naj več podatkov za domoznanstvo kraja. Za- 17 Loški razgledi 257 piskom smo priključili tudi razne občin ske pravilnike, poslovnike, cenike, se zname, važnejša poročila, proračune. V knjižnici so našteti župani, svetovalci, od borniki in častni meščani iz tega časa. Jubilejna svečanost ob 60-letnici usta novitve SDSJ(k) oz. KPJ — ZKJ je bila v Skotji Loki v dvorani kina »Sora« dne 25. junija 1979. Udeležili so se je poleg članov občinske konference ZK in dele gacij osnovnih organizacij ZK, njih se kretarjev in občinskega vodstva ter dele gacij družbenopolitičnih organizacij vsi člani z nad tridesetletnim nepretrganim stažem v zvezi komunistov. Po uvodni be sedi sekretarja Lovra Gajgerja, je tov. Martin Košir, član CK ZK Slovenije, ori sal zgodovinski pomen in vlogo izvora, nastanka ter razvoja KPJ — ZKJ s tem, da je sproti osvetljeval tudi razvoj orga nizacije na Loškem vse cd njenih začet kov do današnjih dni. Ovrednotil je druž- benozgodovinsko vlogo KP v socialnoeko nomskih bojih pred vojno, v ustvarjanju fronte naprednih ljudskih antifašisticnih sil neposredno pred okupacijo, med osvo bodilnim bojem ter v povojni graditvi ter notranjih in zunanjih nasprotjih, v kate rih je ZK postala vodilna sila v delav skem razredu in skupaj z delavskim raz- Ker je France Stukl v XXIV. letni ku Loških razgledov (1977, str. 71—81) po dal zgodovino pokopališča v Škofji Loki, bo za bralce zanimiv tudi zapis o staro- loškem (prifarskem) pokopališču, ki ga je napisal nekdanji starološki dekan Franc Kramer (1800—1884. v Stari Loki od 1847 do 1867) in ga je po njegovi smr ti objavil Karol Klun v knjigi »Franc Ks. Kramer, Njegovo življenje in delovanje, popisano od njega samega«, Lj. 1893. Iz tega zapisa je razvidno, da so si meščani že v začetku prejšnjega stoletja prizade vali za novo, lastno pokopališče. Zapis razodeva precejšnja nasprotovanja med Oskrbite se s tem prijetnim branjem. Knjižica se še dobi v arhivu, ki je odprt za stranke vsak ponedeljek od 8.—14. ure in ob sredah od 8.—16. ure. France Štukl redom jedro enotne demokratične fronte delovnih ljudi in naroda. Vsem članom z nad tridesetletnim sta žem v ZK so bile podeljene spominske plakete v znak priznanja za aktivno delo med delovnimi ljudmi. Med udeleženci je bilo prisotnih tudi nekaj članov, ki so v delavskem gibanju aktivno sodelovali že v predvojnem obdobju. Spominsko pla keto je likovno zasnoval akademski slikar Ive Subic. V nadaljevanju so člani delav skega pevskega zbora Alpine Ziri in člani slovenskih narodnih gledališč iz Ljublja ne in Trsta recitirali v skladno zaokrože nem kulturnoumetniškem programu vr hunske stvaritve in ocene Cankarja, Krle že, Kosovela, Zupančiča, Bora in posred no skozi te vrhove tudi tov. Kardelja in Tita njih izvajanje pa je s smiselno iz brano pesmijo dopolnjeval ubrani zbor pevcev — delavcev iz Zirov. Spominske plakete je prejelo 205 članov občinske organizacije Zveze komunistov. Rado Jan Faro in mestom. Kramer je prav zbad ljivo in zaničljivo označil meščane in po kazal svojo vzvišenost in samovoljnost, ki se je pokazala tudi pri zidavi nove cerkve na Fari. Iz imenovane knjige navajam dobesed no poglavje »Usoda pokopališča«, str. 133 do 135: Loško ljudstvo vse okolice se gotovo že od nekdaj pokopuje v Stari Loki, in je zato z dušo in telesom navezano na staro pokopališče. Dokler je bilo mesto oduisen vikarijat, ni prišlo nikomur na misel, lo čiti se od prifarskega pokopališča. Šele leta 1804, ko je Loka postala samostojna OB PARTIJSKEM JUBILEJU O PRIFARSKEM IN MESTNEM POKOPALIŠČU 258