Pre*). — Soetopniki Id« poštnih ualužbOncev »o ob* zornoit poitnega depertssi dejatvo, da leleaniiki m akulejo vtikati' v|bltnt*j in ga ovirati, da Uko nate ameriško javnoet proti ati dim šelesnilkim delaveeaa.' i Friaeo lelesnlea je o<* med St, Lottioom in Period fc6 poitnik vlakov, dadrt oprema sa obretovaaje pol dobrem otanju. Porola aa nameravala Missouri-*ee i^dijr-T&rrsz J* $5 00. ( '.,!»>* k UnnpsavaUkl pre-.tort »aa? a UvinitU m. offtce ef ptibucAtton^ Hff ae. Law*4ale ava Pritisk na kralje premoga je vedno ve Cm, katerega je dal Harding operatorjem za obnovo produkcije premoga, je potekel, toda producirali niao nič. Pittsburiki operatorji imajo celih trinajst etavkoka-sov na delu, ki pa ie niao epravili nobenega premoga na ponije. Governorja v Michiganu in Severni Karolini kritizirata taktiko adminiotracije. Mezdna konferenc« bo mogoče sklicana U teden. so Operatorji molče aa Lowisovo ^ iijavo. philadelphia, Pa. — Konferenca distriktnih predsednikov radarske organiaečije se nadaljuje v Philadelphiji. John \j. Lewis je v soboto ponovil svojo prejfcnjo izjavo, da je zagotovljen, bo mezdna konferenca l radarjev in operatorjev o centralnega konku-rečnega polja sklicana v nekaj dneh. Zraven je Lcvvia dodal, da 41 gotov« sile pritiska jo" na operatorje za konferenco. Sporna vprašanja na poljih mehkega premoga morajo biti prej poravnana kot pa pride mir na polju trdega premoga-, ' . A Operatorji io niso odgovorili na Levviaovo izjavo glede bližajoče oe konference. Nekateri predstavniki operatorjev oo aicer rekli v intervjuvu, da ae vedo ni« o bližnjem miru kot ga napoveduje Lewia, toda v sploinem vlada karakterističen moMt. Dva tedna sta pretekla odkar je Harding povabil kralje premoge, da naj obnove obrat pod sa-ščito vojaštva Obrat ni obnovljen in premoga jc vedno manj. Na vzak način mora torej pasti kocka yiak hip. - LewU je V potek pspvabil Fr. Farringtona, predsednika distrikt-nc organizacijo konfereheo v Farr- hi celo milice. |Welkburg, W. Va. • iuarja, ki sta dovolila ^ rudarjem ia Ciiftonvilla, poeta vili iotore na nj sta bila aretirana; njuna sta bila tudi prijeta, sinovoma vred sta o sta pomagala stav kar jem padu na stavfcokaas, nri je bilo sedem mol ubitih, ja pa pravita, da ee nista U boja, tida zamerila st rifu, ker sta dala __ Ijiiče za postavljanje lotosov. -t-U- Poveljnik narodne garde v Pena* zylvaniji ugrota inozemske delavce. / * maim^^šr-'»',. • * f VODITELJI DELAVSTVA PROTESTIRAJO Harrisburg, Pa. — Voditelji organiziranega delavstva v Penn-sylvaniji proteatirkjo proti imenovanju Edvrarda J.' Stackpola Jr. poveljnikom narodne garde, ki je bila poslana v okoliše stavkujočih rudarjev in železniških delavcev. Imenoval ga je goveiW Sprani. Stackpole na čelu milice pomeni, da pravice inozemskih delavcev oo v nevarnosti. Staokpole jc znan kot organiza tor Ameriške legije in stopro-centni rcakcionar, ki je le večkrat pokazal veliko mržnjo do inosem-skih delavcev, pb Času isgredov Centraliji,. Wash., kjer jc bilo ubitih nekaj legijonarjev, je Stackpole objavil poziv na vee stopsocentnike v Pennejlvaniji, da se naj organizirajo v legiji in pripravijo "aa akcijo, ki bo slu potrebna FARMARJI, KI , 8TAVKU JOČEM 111., pondeljek, 31. julija (July 31) 1022. f80° Ste v.—number r ns«. A«a •! o«t. s, tet?, ea Jss« 14, IStS. Dva far« oe*™ ii železniškem obratu se ss . • s i ■■ i V. NRKATBRI ZVEZNI URADNIKI SDAJ UVAtUJBJO VLADNO KONTROLO NAD ŽELEZ NIOAMI. Na askaterik lelesaioah jo skoraj popravila. kdo summiti PBflMfT? JAVU D. 0. (Federated Press.) — Pred edoainiatrativnimi uradniki se rssvija taka demore-lisacija v Železniškem prometu in v industrijski straktnrl, da neka. tari uradniki uvalujejo vprašanje, ako bi no bilo pametno, da pridejo lolesnioe aopet pod vladno kontrolo. Obupnost oe je pokasala v bolj nagi podobi, ko oo v aafetku če tedna eUvke poročali vo-ditcfji starke, da bo na nekaterih iolosnicak ekorej poloviea vozov kazaln potrebna popravila. Poročile, ki ao jih prejeli saatopniki lelesniikih dolavoov, pokasujejo, da je aa neki Meeniei 89.2 odetot-kov vos potrebnih popravile, o koli 80 do 40 odstotkov pe pri tu sata Ideznio. V normalnih laslk so le štirje odstotki vos potrebni popravila. Intervjnvani delavski voditelji oo iajevili, ds zvezna kontrole na vidika ne bo relila problema lo-lesnilkih delavocv, ampak vpo-števatl je tndi treba, da premog primanjkuje, kar bo oviralo povrnitev leleiallkegiObrata v nor Oni nravijo, da vladna kontro-la bo U povsrofiile, da M prelotl malo bremena od najbolj priia-dotik železnic as one, ki le nloo tako hudo prizadete od stavko Po nAIrtu kabinetnih članov kontrolo nad lelesnios zvezna trgoveka komisija, ki v tem, da ee polilje opre-ene Mesaiee dragi DELAVCI V MEHIKI ROJKO TIKALI AMERIŠKO RLAOO. Mežico CHty, 90. jul. — Delav aka centralne unija se je odločila bojkot ameriškega blaga in njeni liani ne bodo delali prt ameriških tvrdkah toliko lasa, dokler vlada Združenih držav ne izpusti mekiškega eoclalista Floreea Ma-gona In njegovih dveh tovarllev, d so aaprti v Leevenworthu, Ksns. Magon in tovarili ao bili obeojeni mod vojno radi krieuja takrataK Izjemnih zakonov. Bon W. Hooper, predsednik lelca-Isto " B •tal brž mhteval pojasnila, zakaj jc bila sklicana in takoj potem preklicana izredna konvencija radarjev v lllinoisu. Governorja v Miohiganu in Sov. . Karolini oo prepirata, i Hardingom. La^sing, Mich. — Predsednik Harding' jo odgovoril Icle po enem tednu na brzojavko. mkhi-ganakega governorja Groesbeeka, ki je vprašal svetno adminietraci-jo,dali ima kaj proti temu, če država Michigan zaseže premogovnike in sklene pogodbo o stav-kujočlmi rudarji, da sO lahko .vrnejo na delo. r Harding jc odgovoril, da ne verjame, da ima sveana ali državna uprava pravico'' polastiti se rudnikov v odstotnosti potrebnih zakonov. Program vlade, sasdaj je, da lastniki rudnikov eami od-pro rova, drŽava pa mora zaMititi delavce. Dalje je jevU Harding, da zvezna vlada piroo modi, da bi oe vtikala v področje orgenizacije rudarjev glede separatnih pogodb. Uovernor Groeabeck je odgovoril Hardinga, da on dvomi, da zvezna vlada ne bi imela oblaati l>o«cči v sedanjo aituacijo in jo spremeniti. Oroeebock pravi, da med državno upravo in distriktno orvanizodjo rudarjcV v Michiganu ni spora radi mezde in drugih delovnih pogoje^; drŽava je pri volji vzeti radarje na delo po stari mezdi, katero zahtevajo. Shelbjr, N. C. — Morrieon, go-vrnor North Caroline, je zopet udarit po Hardingu, ko je zadnji Petek dejal na konvenciji urednikov Severnokerolinekege drultva ^»anikarjsv, da je Hardingov po na goveraorje sa vojaško pro tekeijo aUvkokasov "samovoljno in neupraviloao vtikanje v'zade-ve poaamesnih drla v." Governor je obeojal Hardingovo administracijo kot decpoti&o, ki "ima po-v»od ovoje prsta mn|||BH t«m, kjer jih ki morala imeti. Baroal premoga v \ imajo,IS okebovt Plttabnzfh, Pa. — Operatorji v aketttt Pittobargha, ki oo znani pod imenonr "Eittaborgh Coal >'mdoeos»! Aeaociotion", eo "sa r<>naUM premogovnike zadnji pe-teki Vpoaliii eo c«0tk trmajat »ta v kokosov v jaa^ Montoor It. k saradi teh trinajst ljudi je institucije in prevrniti vlAdo." Med te '.'gade" je Stack-pole prištel tudi inozemeke delav-oe, ki "stojo pod ničlo in kateri nočejo spoštovati dežele, aa kate-n? smo se mi bojevalL" Ta mož jc sdaj vrhovni poveljnik .vojalkjh čet. ki oo v ektivni elal-bi proti otavkarjem. Organizirani delavci si' Ishko mioUjo, kakšno nesrečo lahko povzroči tak zagrizen naeprotnik inozemoev, akocae hoče znesti nad njimi in zdej ima priložnost. Voditelji unij, ki oo podali pro-test governorju, vprašujejo: '"Ali ima vlada namen, uničiti tujerodne državljane?" mrnmmmm^mt^mmm t P BANDITSKI UMOE. Oitjr, Ko. — Neznan bandit je ustrelil grocerista M.^ A. Hedricka, 72-letncga starika, v trebuh, ko ga jo hotel oropati. Hedrick jc pred dobrim mCaecom odgnal dva zamorzka baaflta, ker jc pričel streljati nenje. Tudi zdaj jc Hedrick segel po ovojem samokresu, e bandit je bU urneji in ge je ustrelil. Prepeljali so ga v umirajočem etanju ▼ bolnilai. co. Bandit je pobegnil v evtomo-bilu. • as na to d^etvo v brile vtie, ki so ga hotele viti v preteklem,tednu dražbe s napačnimi is. atavkujočiH&ezniški delsvcPovi-rajo poštni promet. Poročila is okrsj*ih glavalk stanov lolezniških bcncev govore najbolj ^ ka učinkovit je stsvka ških delavcev. Na LoulsvilU la Nsehville lolesniei oo je sailal tovorni promet sa oedemdeeet odstotkov v teku «ada#i treh te-dnov. Druge lelesnice v srednjem sepadu eo enako trdo prissdetc. rudnik mik zoetraten e Mo mfliiarjev ' . ^ konjih in oberolenik do sob. ne pojejo 9—+kt" ae gredo Mi U-trikteo tu, pač pa želijo baronom . ga vso srečo, da s trina>ti«ni ske- bi nakopljcjo tiste miljone premoga, katerih jim ms VcHks radovednost pa js, aaj dela trinajst skebov v jami i premoga ni le h« priilo ns MUiČorji razganjajo mino ljudi Kbensbnrg, Pa. — Oddelek vo- joltva, ki je nestanjeno v Cono-maughu, je bil podan v Wsh* okraj Cambria, odkoder j* priiU r*?o acmirih. Vodiki pmlgS jo Ml informiran, da eo ttfle Itiri hile etavkokasov razdejane s namitom. Vojaki oo rasgnaU S HeoModL di Mra aa raderje. . Indianfpolis. Iad. -McOraj je ponovno apHirai aa dietriktnega predsednika Ja, da naj dovoli toliko i vrniti se na delo kolikor je treba premoga sa Jsvnr naprave m sa vode. MeCIrajr je v nepreetaal konfnroei s Indli torji, ki trtovrstaf Isjo^jaje. da O.^oderated ). -r Od lest ia osomdaeot političnik kasaeaeev, s katerih> predseduj obljubi ^pomlkiU* ski delegeciji, da bodo kmaln ia-puščeni iz kamilniee, oe trije „ „ tiko dbecže največje { Usnje železniških vos. Tako rev nanjo bl bilo zelo vleč Železni-škim družbam, ki ao pred taktom, da sestane leleaniiki promet sa-radi stevke. Krise pa tako poletje ne ko odvrnilo, ampak jo le po-To Je predlog, da pridobe na lasa, med tem pa iš*< j" ds reiljo vprsisnje ns kek-len drag način. V delevskih krogih ne verjamejo, ds bodo lastniki železnic se-dovoljnl e tako koetrolo ned že-lsznicagd* V t#m aačrtu ai niča. ear, kar bl kasalo, da je dobička-nosno. Ta načrt se ne de primerjati s onim v vojnem lesu. Načrt boJ navsezadnje viol ijbolj ; mogočnim želecnilklm lastnikom. Ko bodo dodat* kak-lae dololbe, Id rasv««cle vse, ps ae bo opozicije od strsai lelesni-Šklh megnetov. Neki odbornik riidsrskf orga aisseije je vpralel« "'Kaj se pi sgodi, sko bodo lelesniee kontro. lirsne po izdelanem nalrtuf Ks* proetl oo tiUt • 8tenley - J. OUrk, lian L W. W. Jn ebsojsa v Ckicagu. O. H. Wee, obeojea s Okiesgu. T bU obeojen Clarkn je ___ . M . , . BB m. Eastman ia Rfcee sU bila pare«- "VHiMliBIPVH liTflavaem etsaa etroftik kri- \ že rje r nasnaajajo, da oe etralsaje Bde hile aopet obnovi, ako ae be akcije od atrani prcdaedaike v sadovi dragih kasaeaeev, ki jo #daj prod pre4ss Ako lene ia otroci aopet prHe-Jsaaii I I s aapšaom U bo govor«, jt •sle olelo v Hi, ker ovoje aamaie v t rovi. Temperaturi ,adnjik U aTt najvllja 77, najnižja iT. fl * izide ob 1*41, salde ob iill« ko bodo prodaeirali premogf Al bodo smflole izvršili, kar nloo mo. glo etoriti vojelke čete — proda clrsti premog brez rudarjev t" Po meeta oo oe lirfle tndi goto s VEJICO JE ZOPET IZCtMIL. STAVKA ŽELBENIOARJEV SE niškega delavskega odbora, js o-1 neakti i ven. — Znamenja o bil žajočem miru v sporu med leles ničarji In MkitK^lolcsnio, ki oo ao pojavila 1 Waehingtoau/ oo ravno tako hitro iaginila, kot so \)ila rasbobnana v svet. Z drugi ml besedemi to pomeni, da je ms-ls bankirska skupina v Wall strrctu proti isravnsvi stavke kolsktlvnim pogajanjem ln da kolo sa voako ceno zmagstl in poraziti organialrano delavstvo, Brsojevke la Waahingtona^ so povedale koncem tedne, da ae^ho če prodeednlk podulltl lo leles-nikkega delavskega odbora oa la* ravna r o stavko. Ako fe položaj no spremeni, tedaj nI doeti upati od k^lerenoe, ki prične v torek. Bankirji v Wall Strectu m se vedejo, sko ao poraženi v tem bo da jo lel-njih proetiž po vodi da je njih nalelo, po kal nima n rlee, 4« poizkusijo razdeliti pre. ko je i^H^m vproieaje. Prizna oo, de pod no dm pogojem ne bodo . mogli Cvilao razdeliti premoga, do-p traja Stavke, empak kljub temu upaK da bodo to delo isvr 101 s malo množino premoga, ki ga preducirajo at^vkokasi. linijski odborniki vidijo v tem neMu letrto fazo stavkovnega položaja. Prva faza je prileU, da oe sdmfadetraclja eploh drli proč o4 sUvke. Sledile oo konference, katerik jo sodetorel trgovski tajalk Boovor. Ne te sta nastopi, la tajnika Weeks Jn Deogbertr. ki predem^jaU mofoo roko vls-Zdaj ao pa eogeetira vladna Irola. ✓ STAVKA OOJASKfN DELAV. CEV SE ftIRI veliko luknjo, da jo nikdar M no aamUe. Med tem ko prihajajo take ve-ati ls VTeehingtone, pa gre obrat na lelesnioah vedno bolj rakovo pnilpUM kl prihajajo v Ohioe-go od vzhode, severji, zahode la joge, imsjo po vol ur femude. Lokalni vlaki oblele vlad kar aa progi ali e* pa s velikim trudom pri vide jo d« bližnje postaje, kjer .oblele in potniki mersjo če-koti ne drug vlek, ds jih popelje da etlje. V industrijo fklbaja atag-nscija zaradi nerednega obratovanja želesnio, In lo pojde tako naprej, zastane tndi obret v industriji žetev je tukaj, avgust je P*id durmi in naa opominja, ds bo jooen kmelu tukaj, s njo pa tndi mrzli sunki burje. Pomanjkanje premoga postaje oblutljlvo in lo m apor na železnicah Is v radar-Oki industriji ne iarsvae v nekej ■KfftSodo ljudje letela jo zimo zmrzovali, ker ne bodo Imeli kurivo. Tek je gospodarski pololaj, kl ga je ustvarila trmeglsvost ka-pltalletov. * Navzlic takemu pololiju pa Jfe-javi Hooper, predeednlk železni-ikege delavakega odbora, da za oedej ne nemereve podvzetl kakšne akcije. v BP;....... ' KADAR SIROMAŠNI OTROK ZA ODŠKODNINO. zravnava sporo je isha 00 2ei pSKIN MAGNATI EuOBNEMORB TL DA BODO Si . DELALI EA ZNIŽANO Koliko^ dalj traja stavka, več opreme je potrebno Ohioago, Zli. — Radi k< predsednikom Herdingc tere ao f*, udeležili B. M. predsednik želeanlškega men ta v Ameriški 4dav raciji, B. 0. Wkarton, astopnik v laleuiikem d< odboru,sin T. Dswitt, društvo predsetlnlkov I družb, oo nastala raana glede laravnavc spornih Vslebianllko časopisje i po avoje o 'tem pojava, ugibanja kakršna «e meniti ne morejo ncl ktov atavkujočih žolei U vee v ln ravno tako Aki delavci ne bodo vim grožnjam pre taf/JNddel.vel stavkekedtl. : z preec Motor Vsiisvs, Poljske- —J sovjetske vlsde, ki »m , a j..,, Ulkc arteve na A • '.'^»a I govorila, da ea godbe obmejnih Eecl je sodostal nje mira. r ■ , ■ i ^ : flOSVE TA ■l PROSVETA NARODNE rOOPORNE JtDNOTE ••PRO SVETA'' SS07-S0 go. liMiili^iiMiJTmjlJg!*' MTHI ENLI6HTEN MEWT» NAUK ZA FARMARJE. Farpiarji so po vsem cvetu najbolj konzervativni ljudje. Ameriiki farmarji ne delajo v tem oziru prav nobene izjeme, daairavno se mora priznati, da so ie ponekje pričeli farmarji probujati iz duševnega dremanja in »postavati, da Uh odirpja ravno tiflti ljudje, ki odirajo delavce. ^VV. »• ■ -/\ . v Razni agitatorji privatnih biznikkih intereeov akrbe da med farmarje qe prihaja t^ko hitro napredni duh, kot ješeleti, da pride v interesu napredka vse človeške družbe Podporniki privatnih bizniških interesov oznanjujejo farmarjem v pisani, tiskani in izgovorjeni besedi, da so samostojni gospodarji. Oni pripadajajo k posedujočemu razredu, zaradi te%$ nimajo ničesar skupnega z delavci Tudi med delavstvom se najdejo delavei, ki mislijo, , da so farmarji predstavniki kapitalizma in naravni na» sprotnOd delavstva. Da ta loriva vera ne izgine med delavci in farmarji, akrbe privatni bizniški interesi s svojim časopisjem, podukom v šoli, knjigami in magazfoi. Kdor bolj globoko pogleda v življenje farmaVja, kako njegovi produkti odhajajo na trg, kako se prodajajo in lutko on plačuje svoje potrebščine, je kmalu na jasnem, da farmarja izkoriščajo ravno tisti privatni bizniški interni kot skubijo delavca. Da je tako, je dokazal kongresnik Phil. Swing iz Kalifornije, ko je citiral stavke iz govora W. A. Dayja, pod-ravnatelja federalne rezervne banke v San Franciscu, katerega je podravnatelj govoril na sestanku bankirjev v Centru, Cal "Povedal je tam zbranim bankirjem, da ne smejo posoditi nobenemu farmarju denarja v namen, da obdrži on pridelke doma po žetvenem času. Ako kaj takega isvrše, je rekel podravnatelj, tedaj ne bo federalna re-aervna banka izmenjala niti enega papirja, Id je bil napravljen na tako transakcija Izjavil Je, da naj vsi farmarji prodajo avoje produkta ob letvi ne gleda na to, kakšne so razmera na trgu." Na sestanku ja bil tudi bankir, ki je imel človeško •reajn je vprašal podravnatelja, komu naj bankirji posodijo denar. "Ah," m je nasmehnil podravnatelj, "posoditi ga bo treba posredovalcu, da drži pridelke toliko časa, da lahko odije na trg." Z drugimi beaedami to pomeffi, da mora farmar prodati svoje produkte, ki so plod njegovega dela, privatnim bianiškim Jntereaom .po ceni, ki mu jo diktirajo. To je ravno tako, kakor da hbčejo privatni bizniški interesi! da delavec dela za mezdo, ki mu jo narekujejo oni. Delavec In farmar si v tam odru lahko podasta roke. Oba sta producenta. Oba producirata neobhodno potrebna produkte sa človeško družbo, a obema ukazujejo privatni bizniški interesi, koliko ao vredni plodovi njih dela. Podravnatelj Day je to tako jasno povedal, da lahko ratume s vsak dalavec in farmar. pU s Farmar in delavec ae morkta bojevati rama ob rami aa preuredttev gospodarstva, ako nočeU ostati trajna pod-ložnika prifatniK bizniških intereeov. Le socializem more obema prinesti odrešitev. In zaradi tega je farmarjem priporočljivi), da ae setnanijo a socialističnimi nauki,1'kajti če taga ne štora, ne bodo nikdar spoznali resntča. Socializem so farmarjem vedno slikali kot "parklja", ki jim pobere še tisto, kar so jim pustili privatni bianiški interesi, da se razdeli zastonj. Taka infamna agitacija proti socializmu ja precej zakrivila, da so farmarji v socialistih videli svoje nasprotnike ln da niso mogli razumeti, da ao delavci njih naravni zavezniki Pa tudi U mrak se počasi umakne dnevu, ko farmarji in delavci združijo svoje vrste proti skupnemu sovražniku •—'kapitalizmu, ki je kriv njih bede in gorja. ■ ZAGOVORNIKI subvencne PREDLOGE PRIHAJAJO V KONFLIKT S SVOJIMI PREJŠNJIMI IZJAVAMI. javna govornica, Glaaovi članov S. N. P. J. Iti čitmtolja* Proavata. Wsst Frankfort, m. — Ne bom opisoval stavke premogarjev, ker vsaki daa je poročeno o nji v lista v številnih dopisih in vesteh. Nafe jednotino druitvo ie dfbro napreduje kljub sedanji krixi. ki jo moramo preživljati tukajšnji premogarji, a smo kljub temu solidarni in vstrajni. Vsaki daa ekoraj litem, kako adariaietraeija namiguje operatorjem, da jim b* stala na strani Prav niš čudno se meni ne zdi to, eaj priliko emo imeli ajišeti, da je Harding eem še pred volitvami pokszsl, da bo deloval sa podjetništvo. Sedaj šele se jc pokazal v pravi luči. Vsepoveod čujem pri-toievenje čez sedanjo administracijo, prebivalstvo je s njo nezado-voljno. Prepozno je sedsj teko tarnanje in ne ssleše niš kakor gašenje pogorelcu, ko mu je o-geaj uničil h»šo. prodanih veliko dobrih ladij ali ao jim pa bile oddane v najem. Ko je bil prvi namen privatnih parobrodnih interesov dosežen, eo epremenili tudi svojo taktiko. Pričeli so kričati, da se plovba na morju ne izplača in da je treba aubvencijoniratl parobrodne družbe, da na tipi škode ameriška trgovina. Z drugimi beaedami bi ae dalo to povedati takole: "Ameriško ljudatvo! Podari nam na leto sto pet in dvajset miljonov dolarjev. Ce si tako dobro, da nam storiš to uslugo, bomo obratovali Udije in vaako leto razdelili dobiček med saboj, ti pa povišaj aebi avojo davčno butaro, da lahko nam daruješ te miljone". ' Parobrodni interesi ne pravijo dobesedno, da ae jim naj daruje ta denar, ampak pravijo? da se jim naj posodi proti dvema od sto obresti Kongres bo pametifo ravnal, ako bo rekel privatnim bizniškim interesom: "Niti enega c?nta subvencije. Preje ste rekli, da bo vlada z izgubo obratovala trgovsko mornarico, zdaj pa pokažite, da jo lahko^vi obratujete z do- kiAI#AMM ' ! ' .-•«•.. <*■ ^fir 1 uJ''v DlCKOm # JP* . <. moč za slučaj, da bi stavkarji ovirali "sVobodne" delavce. Dne 18. julija je bila pri tukajšnjem loksld sklicana izredna seja, ns kateri so uredniki čjteli poziv predsednika Herdiftga, naj se l«*po vrnemo na delo brez stroku, ČeŠ, de bp prišlo voještvp, ki nas bo varovalo pred vsem hu-K Tedaj je bil soglasno sprejet sklep, de ostanemo priicvbjih zahtevah. X • Premogarski baroni so si torej Ubrali ravno pennsylvanake pokrajine, kjer so bili rudarji do dena&nje stavke neorganizirani. Mi smo torej srečni ljudje, ki se nem obete kremia bodočnost? Prvi naj bi se povrnili v rove v sen-oi bajonetov! In še j*od bolj fu-ženskimi pogoji kot smo delsli dosedsj, pn čemur smo zaslužili kome j sa boro živi jen jot Od kdaj aeki so si osvojili taks nasore v ti -deželi svobode, ki je bila vedno pribežališče zatiranih I Morda ao jih prinesli is evropekih dežel, kjer je pred vojno vladal kruti val vojne t^rmnA J' ffft'fp ♦Ni več dsleč čas, ko bodš zopet odnesel. Le tem so se nsšli oni in tskral .i Urno lahko "-rečni" ljudje, ki Privatni parobrodni interesi so največji podporniki aubvenčne predloge. V prav ti privatni parobrodni inte-reai so takoj po sklonjenem premirju zakričali, da ss naj trgovske ladlje prodajo, ki so pod vladno kontrolo, ker aa plovba aa morju ne izplača, ako vlada aama obratuje trgovsko mornarico. Za takimi ugovori ea ukazali temne slike, ako bo ljudstvo plačevalo visoke davke, da ee krijejo iagube trgovske mornarice. po sklenjenem premirju in privatnim se je posrečilo, da je bilo volitve potaagali, da Mo prišli v posta-vodejae zbornice ljudje, ki bodo ljudski zastopniki, ne kakor sedaj, ko ^am predsednik priporoča governor jem naj dajo zašči-o operstorjem, operatorje seme fra vabi, qaj pričnejo s obratom. Sedaj ee morda odpirajo volil-eem oši, ln le oe jim danes ne, potem jim sploh ni mogoče niš veš pomagati. Msli otroci političnih etnlkov še daaee strašijo pred Belo hišo, da hi jih sprejel pred-tednik Harding na zaslišanje, da oprosti politične jetnike. Malčki so pri romali is daljnih krsjsv, ds bi oprostili svoje revne očete, tode mesto usmiljenega so naleteli na ksmsnito srce. Mogočnim in vsege sitim podjetnikom je to-rej predsednik Herdihg pripre v-ljen tekoj pomsgati in ststi jim ob strsnl, rsvni deel, kateri bi morel biti kot zaščitnik pa ne pri vošši niti besediee. Pušča jih, da etojijo pred. vrsti na kamenih stopnicah in ostsne njih želja ae-ispoljens, da bi ispustili njih oče te. |Naj le pošljejo vojaško pomoč podjetnikom v.Illinoisu; radoveden sem, kdo jim ho kopel premo«, aU morda mlllčerji s bajoneti na puškal^, Tudi sa to mors jo imeti prej dve leti izkušnje zs kopsnje premoga. ■F jeseni bodo volitve sa kon gres ia senat ter vsa druga sa stopetva v državi. Volite ljudi, ki bodo sastopsli vss ns pa sasebnlh intereeov mogotcev. Pošljite v Wsshington ljudi, ki jim je sns no trpljenje delsvstra po tovar nah la muke ruderjev nisko /loll pod zemljo. Imejte * vedno pred očmi volitve, v katerih je rešitev. %, * - Pospravljam t člane drnšt va Bršljaa Ja vabim Članstvo, ds pri dobi k našemu jed nosnemu dru Štvn čim veš novih kaadldetov ga vstop k SNPJ m kajti podporna organizacija aem je v sedanjih . s*ih potrebna. Nikdo ne ve, kje, ge šaka nesreča, zeto moremo hiti vselej pripravljeni. — M. Mravlja. WkHe VaUaj, Pa. — Prelno. garake stevke še troje štiri meee-ee, pe šof nikjer ni snake o nje nem kaheu. Administracija v Waahingtonu je prevsela vlogo posredovelea. ali kakor se raavi-di. bi kajrajše dale rudarjem u ker. da ss vrnejo aa delo brez vsaka pogodbe. Zvija se aa vss načine. pa eni •treni ia bi ss rada pok s sala sa dela/stva nakloaje-no. pa drugi straai po se očitno i »'»komo ndaja prvmogarakim ha ronom. De jim je naklonjena, je jjeoepokasdss tem. da ji« ja vojaštva v po- so se'jaiičlli do smrti v senci bajonetov. Če si je kdb le hotel obrisati pof s čela je že padlo po njem • puškino kopito, da se je onesvestil. Taki mnčeniki Jo bili vqjni ujetniki ln približno fenake razmere se nam nudijo. Grozno ie bilo trpljenje vojnih ujetnikov," da pa bo mera še bolj polna, so jih dodelili "btfje namestnike",'« so jim neprestano Ii, naj potrpijo, da bodo že zato poplačani, ko bodo Sami se niso zmenili tsko trpljenje, po ksterem bi ss lshko isveličsll, temveč so po-Reda« in vžlvsll življenje v polni meri. Oni so se dobr* zavedali, da bodo vladali le toliko časa dokler jim bo mogoče dftati svet v temi. Ssj so tndi lahko deleli na ta na-čin, če pe so jim ljudje vse vere-vali. Cesto so pridigali o krona-nlfc vladarjih, da so postavljeni po milosti božji in po volji nsro-ds, d asi ravno ni nikdo ljudi vprašal, ali so ree vladarji po njih volji. ZVezno »vojaštvo ima vsak Čas priti v naše kraje, manjka nam toM) samo le *'bošjih namestili kov" v črnih sultfijah, de nam bodo oznanjevali, kako moramo biti pokorni in udani svojim iskori ščevaloem, češ, da ap tudi oni postavljeni >o "milosti božji", da siravno niso kronane glave. Po-nlani so, da nas izmozgavajo do skrajnosti, kajti le bi ne bilo tira-nov, t>i ei jreprOSt proletaree ne mogel saslašiti večnega ^plačila. I * Bsl »edsj bi bils ugodae prfli| ka sa patra Kaziipirje, ki tem v Chleagu mende ie aa prste prešteva svoje orčlce, da bi jih mo-blifadral In poslel sem v Pennsyl vengo v premogovna polja. Tu bi lshko vršili veliko človekoljubno delo: »preobračali bi grešnike, ki ea danes veliki uporniki. Kntarjl bi jih lalfko »povedali in potem spokotjene lepo po kolenih naaej pripeljali pred premogareke kralje, leš; sedej vam bodo delsli sa plačo, ki ste pri volji njim jo dati: Kaj vso gre na svetu v božjo čaat la sa Isvoličaaje. Dolgo čass bede le stevke in isprtje, še bo delavstvo poslušale egeate k spi-tal i naa. da nevedni eo in ni jik lahko za peljati zakotnim slugom. Zato bi bilo potrebno, da ustenovljamo socialistične klube ter jih potem priklopljamo J. S. Z. Nre klubovih rednih mesečnih sejah bi se potem izobraževali in epo/nau |»ro gram socialistične stranke. Jiste bore oente, ki jih je trebe plačati na mesec za asesment, mislim, da skoraj vsak lahko daruje bres vsekih težav. Sploir pa tisti centi nieo zavrženi, saj fredo v propagando za raz&irjanjt socializma, ki nam edini kaže pravp pot iz de-našnjega nereda. Ko bo&o enkrat opustili medsebojne in naci-jonalistične mržnjc, nem bo la-lahka in kretka pot do našega cilje. Stavka v tej okolici poteka dokaj mirno, samo v bližnji naselbini Uingentovvnu eo v noč; med 20 in 21. junijem neki stavkarji bs'-far pod luinaii hišo slovensksmu rojaku Jacku. Mende eo ga hoteli s tem prestrašiti, ker odbili eo mu lc en vogal, poleg pa mu še ppsla-li ultimatum, da naj neha z o-pravljanjem dela, češ, to je šole o-pomin: najhujšo ekser pride. J*0k pa je trmoglav k) pravi, di on zaradi tega ne bo prenehel doleti, da pe rajše izšel j v kompanijeko hišo. On je mislil, da bo lahko o-pravljal tako delo v tukajšnjem rovu, ker pa je sugerintendent zaprl rov, jo je pobrisal od tod-v so-sedjno jamo Treseamile. — itav-kar. Lafertj, Ohio. — Čeravno sem slaba v pisanju, si ne morem ksj, da bi so ne oglssila. Dsndanee človeka vse *jezi, ponoči ker od od jeze ne morem speti. Ubogo delavstvo, vse ara jo nasprotno. Samo nssprotniki ga obkrožajo, kateci vsak bi bi rad tlalU pravice dslavetva. Ali to bi še ne bilo, saj delavstvo jo v veČini in premagalp bi lahko ovoje nasprotnike, toda človek se ssora zgražati nad tem, da si delavstvo samo jemljo moč in odpor s tem, da med seboj dela razdore. Če;ima količkaj zaveeti, bi ona|J0 ia^doMdij'^ jTneibhodno bolniea na pameti is, Trinidada, Colo., uvidela, kako JoV delavoo zatiran. Ge je že brala list, jo lahko videla, keka krivica želodi ubogim delavskim ljudem v'west Virginijl in drugod. V srce bi jo moralo to boleti ln rekla bi svojemu polu: "Os t si boš doma in okoli gadi bovaJUa pobirat za n-boge stavkarje, da bodo lažje zmagali ia tako zagotovili svojim in najiaim otrokftm boljšo bodočnost." To se prsvi, Če ima otroke, boljše je, da jih taka mati nima, ^ otrokft v rove, ds nam po- /ker ona jik vsled nevednosti gotovo ne more in ne sna. dobro vzgojiti, Če sraeejo nezavedni sO pa itak samo robovi, ki vsled neprave vzgoje nimajo zsveeti, ds bi ns yS,V T, T/ T' u A v rudnikih, samo da ameriško odjedali kruha deUvskemu ljud- ljudftva ^ kuha §vojo hrtno st^u f, Ona šensks prsvi, ds se železo Ukrat kuje kadar je vroče. Se jim bo po taki domnevi vroča glava vsled skrbi radi uboštvs, ki mora' slediti po taki nekavednoeti. Zdi se mi, kot bi ee nsd nami ibir rali t .-/ki temni oblaki. Nijf dobrega ^e morejo prinesti in delavce bo moral l|iti še elošen, prešteti marsikatero trpko, imeti neomah-ljlv pogum in vztrajnost, če bo hotel dokonČeti s dobrim uspehom to, ksr je pričel, ter ne bodo izkoriščevslei pozneje še toliko bolj vihteli nsd njim bič in se bo število prigenjačev še toliko bolj pomnožilo. Morde bo trebs delati sa dolar in pol na dan in po dvanajst urne delavnike. ^ Vztrejajte v tej borbi, saj mnogi ste vztrejeli tu kakor v stari domovini celo za krelje in eezar< je. Borili ste se zanje in-nrelivali kri, zakaj bi sedej ne vztrajali v tej borbi, ko se gre m bodočnost, vaših otrok. Pravijo, da bodo sedej s vojaštvom prisilili radarje na delo. Ženska sem, toda še bi prišli in zgrde pričeli eiliti naše moše, ne vem, ksko bi se mogla vždržati. Da bi imet veak moški le toliko pogasss, tako pa vem, da so mnogi moški, ki so bres nje-gs; nimejo gs niti toliko kot petelin na domečem dvorišču, ki se postov! po robu sosedovemu. Dne 26. junije so ubili pri tukajšnji psrni lopati nekega inže-nlrje. ki je oprevljel najetežko delo. Bil je baje član nekega dru šla strašit naselbina, ako bi ne U mela otrok. Kakor smo pozneje iz. vedeli, su bili res-na poti znanci > ubitega, pa »o jih ustavili *,nfl iz St.-Clairvilla. Rekli so, da bodo prišli^drngikratl ker se tedsj ni. so mogli maščevati. Prebiv.l,, T naselbini so bili celi t.den tsko prestrašeni, da nikdo ni mogel brezskrbno zaspati. Moški »o ho. dili o^oli in čuvali ženske in otro. ke,.'ki so nekateri od strahu *.bo-leli. Zdsj imajo v 8t.>Olairvillu 11 mož zaprtih. Držijo jih lačne v uporih, da js tre^s za^je aebi. ratl darov, da jim bodo mogli ksj kupiti hrane. — Žena stavkarja. Johnston Oitj, HI. — Kspitali. sti skupno z vladno adminlM jo hazivljejo danes rudarje za 'svlliprili^ Vt hoVj«. prijeti za delo ko^ atavkokazi. Ta l»ur-žoazna skupina obljublja vss ko zaščito delavcem; ki so pri volji iti v rove ali pa v železniške lavnice. Zakaj ^pa to t Zato, ker ti dve stroki delavstva vodits stav-ko za obstanek. Že odkar je kon. čela vojska, imamo^na milijone delšvcev nezaposlenih. V istih dveh industrijah, katerih delav. stvosdanes stavka, j^ bilo na tiso-le delavcev, ki med vaem tem časom niso delali niti,četrtino delovnega časa. In to se ponavlja od leta 191^ do danee. AU ono ni bila stavke, bila je taka volja kapits. listov. Prihajale ao od vseh strani prošnje v Waahington s pddpisi na tisoče delavcev, kjer eo prosili za pomoč od vlade' za sobe in za svojo glsdno ter raztrgsno deco. Kaj je potem adminietraeija sto. rile za uboge delavce. Nič. Samo svobodno so lahko stradali. Ni Se potrudila, da bi poelela vojsko ia nagnala brezposelne delavce nazaj v delavnice in da£ih bodo ču- j vali pred strelci in čuvsji kompa. s^. J ■ gm-tfrL H,'1 f'$ ] Adminietraeija Združenih dr. žav ni na vse take prošnje storila koraka. Kaj pa ee dogeja danes, ko emo rnderji šU na etavko, da \ doeežemo ono borno plačo', ki smo potrebna, da se prdživljsmo. Ne nsm, premogarskim podjetnikom , je administracija pri volji mudi-ti Vsako pomoč. Podjetnikom ro. vov in železniških tovarn je pri-pravljena poslati vojsštvo, da bo Čuvalo takosvane "svobodne de-lavee". Nam stavkarjeip pa.aare- » kujejo, dslalš smemo takih ljudi sveti sa stavkokaze. M), premo-garji, ki emo delali po 16 do 18 ur na din prej kot smo se orgsnizi. , rsli, vlačili svoje od 10 let dal-e mhgsjp preživi jati družin«; ki smo. izgubili ns tisoče in tisoče svojih bratov in jih še izgubimo do 2500 vsako leto, ponesrečenih ameriško Kakor vee pohezuje, lezemo ne-saj t srednji veh. kar se bo vssks-kor sgodilo, Če si delavstvo ne b* pokkelo volje svobode hi boljših šivi jonskih pogojev ter se teko o» treslo kapltsllstlčaegs jarme, ki nas žulji še do krvi česdatj« bolj. ftkrajni čas jo is, da sleherni de-lavee prime sa zaugovito orožje, ki jo v glaanvniel ter voli soeiali-stlšae stranko. Kdorkoli ima volilno pravico naj odde svoj gUs Sa iJssMteilaigs kandidaU. Maogi eo, ki gredo na \ališče, to- •iriiitveaega člsns, s čemur kaj hudega aepraviti. Dne 29. ja-nljs ob dveh ponoči neto eo dobili pošt*, da bodo prišli molje. O-bor ožili oe se in Bi ček* na pri-psavea kraj. ženr %o mrdtent pe« žile aa ot«ke la čakale do dne. Med nje se je pomslalo tndi nekaj moških, ki so kili v strshn pred napadalci ia ee nieo upell Iti z dragimi, de pezijo svaja domove hi šivljeaje svojih d ruški_____ N> vess. kako bi os jas mogla ss-Ired.,.^« držati r takem ^u^ajn, de M aeldravt in se greje pozimi; ki držimo celo industrijo, da ee ne zaztavi obrat* nismo danes ljudje, temveč smo oporniki. Ljudje so samo oni, ki prodsjo svoje brate kot je prodsl Judež Jezusa za 80 srebrnikov. Zs tkke ljudi ne smemo imeti žal besede, to so svobodifi ljudje v očeh podjetništva in sedsnje sd-minietracije. Njih mora ščiUti dr-šsvs, ker so prlprsvljini, da ubijejo med zavednim delavstvom vsako aolidarnost in moralo radi večjege profita sa mogotce. Radi večjega dobička za podjetnike so ti ljudje pripravljeni ubiti sploh vseko, rezredno gibsn je. Toda le dajte T Vse grožnje nss ne bodo ustrsšiler. Dovolj je, de smo bili prevsrjenl lete 1919. Prikazujoč nam zmrzovanje revnega naroda ao nae takrat zmotili, ne bodo nas letos. Ksj jo njim xa zmrzovanje naroda, če se pa ne zmenijo zato, da številne družine delavatva stradajo. Kaj pa je delavatvo; atl oiio nI narod? ni jim za zmrzovanje ljudi, njim je za profit. Profit, velik profit je lahko ugrožan, ?c je delavstvo solidarno. Naprevljen je bil poizkus u zlomitev delavske solidaraosti na zvijačen načia, ni jim uspelo. Zahvaliti se imamo aato odbornikom in ŽelezniČarjes^ ki so nsm pri-skoČM ns pomoč. Odbornikom, ker so zavrnili predlog predsed-nike Harding a in lelesničarjem, ker SO s »tavko priskočili na pej štva^kl ee meščuje nad morilci ^aj delajo ia f»vorii<; k"r bodejo, pri nae nI oni, ki dele za 4asa stavke in prodaeirn premog nič dmgege kot odpadnik ter is-dsjnik sam sebe ia laetnfli bratov. — Tony Shragal. USTNICA UKtDinftTVA jf , kjkjfiimas^ jsvr^ Dehoont, Pa. - Uredništvo je priobčilo v listu vse. ker jr od Vaa prejole v prioMi/ev. O kakem dopisa z dne 3 julije ai o-niš znanega. — P»z- INTRIGE HABSBUR2A-HOV V SaEDHJI EVROPI. Avstriji* te ______ katere podpira ▼»tik«, do - -lajo ae vpoelavijeaje ao-„ narhije. kabdutau ur Škof ji so Dunaj,-29. jul. — Avstrijski ja bavarski klerikalci ao pridno na delu sa združenje Bavemke iu Avstrije in ta vpoetavljeajc monarhije.' O tem ai vež nobenega dvoma. Separatistično gibanje na Bavarakcm in velenemika propaganda v Avatrijt jc v rokah kleri kalccv, ki eo bili do sadnje ure' »vesta opora Hsbeburisnov. In trige se vlečejo doli do Rima, kjer Vatikan podpira z obema rokama ambicije katoliških monarhiatov. Sedanje ho matije na Bavarskem, kjer ee monarhisti očitno upirajo zakonu aa obrambo repub like, so dale veleacmcem ia mo-asrhiatom v Avstriji novo koraj to. Avstrijski monarhisti so usts novili tajno organizacijo po sgle-du Ucrorietišne organiaacije v Nemčiji, katere dlani oo umorili ministra sa sunanje stvari Eethe-naua. člani tajne organiaacije eo ae ss vseli, da bodo kasnovali vse tiste osebe, ki v Šeoopieih ali drugače napadajo in šalijo Habebur-iane, posebno bivšo ocsarico Žito, nadvojvodo Otdna in druge člane habsburške dinastija Ta tsjns or ganizscijs je v zvezi s monarhisti ■na Ogrskem in Bevgrskcm Druga skupina klerikalcev deluje na tihem ssi katoliško monar liijo, katera bi ufcljučevela Av Stri jo, Ogrsko, Bavarsko in južno Nemčijo in na šelu katere ima biti bavarska dlnaatija WitteUbachov. Ta skupina upa pridobiti Francijo za avOj načrt, slssti pa francoske klerikslce, ki imsjo gotove predsodke proti Habsburžsnom. Tudi te skupina se ponaša, da bt .»j i Vatikan zs njenim gibsnjem. Na čelu organizacije je bivši avutrijaki vojaški čaatnik in se-grizen klerikalec, aktivni členi so pe večinoma bivši avstrijski sri-stokrsti in duhovniki: Večina svatrijskegs duhovni štva sc' siooT egreve sa fiabsbu* šsae, toda konccla konca je duhovščini vseeno, dali pridejo na prestol Habeburlani aU W*tcls-bsehi, ssmo da se uresniči njen cilj: katoliške monarhija, v sred nji Evropi. Katoliško prebivalstvo Avstrije je velcnemŠko. To sts pokssala neuradna plebiscita na Salcbnrškem in Tirolskem; kjer je 95 odstotkov volilccv aa kmetih glasovalo sa sdrušsnjs z Nemčijo. Kardinal Plffl ne Duna IZ OELSVSKEEA- SVETIL (Federated Prees.) Tevanse aapiraje vrata, ker al premoga. Altcn Boz, Boerd and Paper Co. v Altonu, 111., je ustavi la obrat, ker je zmanjkalo pre moga. Druge tovarne v mestu imajo še sa dva de pet dni kari ve. -r Elektrarne, plinarne in druge jevne neprave v dršavi Misaouri imajo premoga Še sa dva tedna. — Dva plavža lliinaie Steel Co. v _Garyju, lnd., sU bita ugas njena zadnji petek radi pomanjkanja premoga. Druge plavže bodo kurili s oljem. (Kbeajc tiskarskih delavcev v MshlM. Organizacija tiakarakih delavcev "Union de Obreree de Artes Grafieoe" jc aranšimda veliko Število ^rot ost nik ahodov v prid njenih stavkujočih tovarišev pri "Imprtmta Franco-Mexieana" v glavnem mestu Mehike. Stavko, ki traje od 22. junija, je izzvel Armando Hoeh, upravitelj omenjene tvfdke, ki je samovoljno prelomil pogodbo s delavci in odslovil aktivne Člane unije. 0>t" nM^saht,.a, da V^d" "t*1' tiakarno in odslovi'Moehs, ki je Francoz po rodu. Škof Waits na Tirolskem je pil-stsi HsbsburŠanev. Monarhisti imajo svoje nsjveš-jc nasprotnike v socislistih, ki so proti vpcotavljenju vsaks monarhije, (oprav načelno niso proti prl-ključcnju Avstrije k Nemčiji v evrho, da so gospodarsko ojašito obe republiki Drugi nasprotnik je ČVhoslovakija, ki je s svojih nacionalnih ozirov proti vpostavlje-nju Habsburfsnov. Dolgotrajno brezdelje na Jepon akem jc povzročilo demonstracije in velike nemire poeebno med delavci^ v državnem arzenalii. Prad nekej tedni so Wle velijtanake demonstracijo r Tokiju preti ob-sodbi delavskega voditelja HiroŠi Se kija, ki jc bil oboojšh na doeet mooecev zapora radi njegove aktivnosti v ' stavki radarjev v Ašiju. Demonstracije ao bile mirne, kljub temu jih je motila po'-Iteija, kj jc iszvala kravale; več oeeb jO bilo ranjenih. Stavka rudarjev še traja. ' > 1 »sadri v Buffalu v zvezi s stavko eestoželezni&kih nameščencev ae nadaljujejo. V petek oo^bile tako velike demonstracije ljudstva proti stsvkokssom,ds je mo-r#U družba umakniti vse kare arcti^una. Občinstvo jt odprto pokazalo, da drli s stsvkajo-širni nameščenci. 20 stavkarjev je bilo zadnje .dni aretiranih v Philadelphljl radi razdeljevanja Istakov 4 v Baldtfi novih dclavnieah U izdelovanje lokomotiv. Med aretiranimi *o tudi bUc-tri Klike. Baldwinove tovarne oo notorična odprta de lavnlca in od t julija, odkar stsv kaj6 železniški .lclaveiprvrtujc- _ jo popravljalna dela drugih de- ju jemoaajkist. in*veienemee; t!*™*,0' W ^ zaprte vsled stavke. = vem iaetitutu, dokler as ne udpe-ljcjo V Sibirijo. Delavci pripadajo rasnim aa-rodnostim. Med njimi eo Hrvatje, Slovenci, Avetrijsi, flvioarji. Me beaci, fMjeki, Madžari ia drugi S se bo eo vzeli veš ko dve toei obltke se ruske delavee v pokrajini, v katero ao namenjeni Med ajimi ae nahaja tudi žnan ameriški mdniiki iašeair Alfred Pearaon, jr., ki prevaeme vodstvo rudnikov v Kemerovu. Feer-son je večletni čltn aocialističnc stranke in je vzel o sebe svojo družino. Služil je eelo pri Pena-*ylvania Mav Coal kompaaiji kot vrhovni inženir, ki je producirelk dva miljona ton premoga na lefo. Dejal je, da v rudnikih v Kemp rova lakko producirejo en arfljea ton premoga aa leto. Teka produkcija odpravila primanjko-vanje premoga na trensaibirski železnici. , V% /* Prihodnje skupins se pods na pot 26. avgpsta. Zs to skupino ss nabirsje vsakovrstni delavci,^ ki sr pa morajo obrniti aa pojasnile na Kuzbaa, Room SOI, 110 West 40th Street, New York Citjr. PfLOFlStfOBAUn POLITI CARJI Ml SPUSTI MAST-I MB SLUŽBE m LABKOT or OXTLOW MOBATA ODSLUŽITI PRISOJENO Albanj, M. T. — James Larkin in Benjamin Oitlovr, bivši šlan ncarjrorške leglsloturc, morsts odslužiti prisojen o ksscn, ns kete-ro sU bila obeojens ns obtožbo, ds sto grešila proti cakone, ki prepoveduje kriminalno anarhijo. Takb jc rasaodilo apelno sodišče. Nove obravnavo dobite Cherles E. H ithenbcrg ln Iaaee' B. Fergu-•on, ki eta bila ohaojeai na enako obtožbo v letu 1920. % Vsi štirje so bUi obtoženi, de so Mpieali "manifest levegs kri-1' . ki je bil priobšeu v listo "Kevolutionerr Age". hodnika Cethbert W Pound la jsmin Cordezzo ee p iste stri-»J«la s večino, ki ji potrdUa ob sodbo Lerkiaa in Gitloara. Do-sts bila pod poroštvom hi dsl •voje kssni sta šs odelnšlls. Bsmškt Hislebea, Nemčija, r- (Fedcr. Prosi.) — Občinski'svet js soglaa-' "klenil, ds tri ulice v dobe nova imeno, ki Kisamrekova cesta dobi ime Be-h leovn ceste, Blueckerjeve ulice ^ H spremeni v Ker) Uekkaerk-tev§ ulico. Umerjeni mlniater > bil tudi počaščen s tem, de sr •"'slej po njem Imeenjo eta rs tke jeva Vsled tega ao stsvksrji obiskali omenjeno tovarne in razdelili med delavce leteke s pozivom, da ae naj organisirsjo in ne kesijo stavke. ^HMŠHHl Kitajski tesarji v Hongkongu so žsstsvkali. V avrho, da se zadnji mož pridruži atsvki, so tessrji organizirali stražo, ki dnevno hodi od delavnice delavnice. Posledica teh obiskov jc, da jc vsš stsvkokazov v bolnišnici, nekaj stevkarjev pa v ječi. Mov rasdor mod delavstvom Italije. Delegatje Bplošae dejev ake zveze v Italiji — orgenizacija strokovnih unij — so no konfs-rend v Genovi seključill s majhno večino, da zveza eodeluje z Jsur-šoeznimi strenksmi kskor jc ho tel kvršcvalni odbor svese.^ Ts sklep je IssvSl oeter protest od atrani ao<-isliatov. Kkaokutivs SO-OtfMine stranke js sklioals strankin kongres, ki sc vrli v sv TEBTJA TOVAL SKUPINA IM ODPO T KUOTOKUBVO KOTLINO New Tork, M. T. (Federstsd ). — Tretje skepiae 4ijo nirjev jc odpoiovsla ls Ncw To* ka v Sibirijo, ki bo ^msgala v Kuzneckijc/i kotlini In Urslu res-viti industrijo ia nsrsvaa boga-stvs ns p'«ilagi zadružnega dela. Skapiaa, ki šteje ISS oeeb, med katerimi je S4 delevcev, ae ie odpeljala aa perniku "Botteriam". ftdea in trideset je rudarjev is Peeasylvenija# Illiaoisa ia Ka-pedne Virginije, drogi se farmar, ji, atrojniki. e4oktričarji. šumeT-ji, inženirji Si. Nekateri pr.he-jajo is Seat tla, Wsak^ nekateri pa eela U AlOeke Skupina se izkseg v Botterde-m». kjer ee sopet ekree ne parnik "Verševe", koterm je KezbaS-ka prganieeeija najele de popelje v Pet rog rad Tam B, T. - Skosi Isto in leta so oe razno šeneke organi seči je -bojevale, di se ustanovi posebno mladinsko sodišds ss mli-dino. Zakonodajna zbornlee je v zadifjom maedanju eprejeli potrebni mkon. Namea te paotavo je, Ha otrok ne bodo vaš sodili ne sodiščih, aa katerih ae obravnavajo sločini in okoli ksterih oe nahajajo pO cele skupine pofitičnih privesaikov. Zaradi tega je iarooao ispuAšeao v postavi, da bi morali sodniki tik mladinskih sodiššik biti juristi. Dokler ni bU nikše imenovan sodnikom, m tudi nihše ni brigal sa stvar. Sdaj jo bila proglašena sa eodnloo gdš. Buth Tajlor, ki«je znana kot dobretniee med revni« mi sloji. Moj so rasni politišer-jt pogledali,'kako visoka bo letna pleša sodnico. In lp Oo prpnaŠll, da bo prejemala deact tisoč do-larjev ns leto, eo ssgneli huronski krik, da mora Mtt sodnik človek, Id je štndlrsl pravo. Profssljonslnl politlčsrjl grosc, de ee ebraejo aa sodlššs, ako se ne astfežc njih šeljf. novice frnmi = Pripominjamo \da je U mua eter SI let. Zdravniško spričevalo, katere js Vogel« podpisal Oarsidiatki priinahj dr. Ivan Meiaaer, potrjuje, da ae poznajo Vogelu ne pri-aadetem delu telesa »—10 debelih oteklin, ki prihajajo bržkone od udarcev a debelim, topipi odrod- Z ozirom na ta sfametni dogodek ao poslali šakovaki obrtnik, pritožbo oe aaalov hrvatskih po-elaneev, na ministra notranjih zadev in aa vojaško jfeveljstvo v Zagrebu. Pritožbo je podpisalo M obrtnikov. V pritožbi obrtaiki protestirajo proti takoaau pošto-p|a|B Ja sahtevaje, da ae krivci najetruijc k«/nujVjo.H ,.} ^ " . ..e Ni še dolgo toga, ko je šlan demokratski etranka in bivši poverjenik ss prosveto v Za grobu dr. MUan Roje priobčil v sseeoč niku "Nova Evropa" dolgo vrsto člankov g razmerah aa Hrvat-akem. Tudi dr. Bojo je potrdil, da ee aa Urvatakcm vlade a betlna-mi ia ravno ta okrutnoat je odi n HMK*vsrokov eodanje^" poljtič no nI pet os ti med Hrvati ia Srbi. Ko jp dr. Roje Izpregovoril, je Bel grad onemel, ksjtl imo dr. Bojoa js bilo dovoljno jamatvo, da govori ln piše reanioo. Kakor ps je videti, ao si gospodje v Bel-gradu od prve srsmotc šs opomogli in bstiae aopot pojejo po hr-vatski zadnji plati. Kaj ponmffa aprišo takih bar-hsrstev ves trud sa sporazum mod Hrveti ln Brbit Ba aam tak slu-šsj podere veš, kskor sgrsds pri-sSdevaaje treznih ia miraih mol v dolgih msqeeih. Odgovornost ss tsks sramotna dejauja pa nosijo listi, ki dsnes drše vajSti v svojih rokah ia ki mialijo, do bodo s svojim asailjoiu ustrahovali vss ljudstvo od Triglava do Vardai^a, sa mo di bi mogli to ljudatvo politično izkoriščati ln geipodarsko lzmozgavati. Toda Hrvatje pravijo t Svaka alla do vremena 1 Tudi v naši državi bo enkrat drugače. Ia sicer toliko prej, kolikor veš bo bitln^ifV. - PBIMOBSKI BBOUVOI mmmmmmmm »•' ■ a seji Marsdns skuplšine dne 16. junija.) m , Znano jo, da. Štefan Radič današnjih vlostodržcev nikdar ne imenuje drugsčc kskor "bstina-še." Te pe saredl tega, ker ta o-studaa in protikulturna sloraba telesne kasni kar aoše Uginiti a dnevnega roda, kljub veem fro-testom in interpeleoijsm v parls-mentu in kljub ovešenim mtrdi-lom rasnih ministrov, de .'/batine ae obetoje". De pe bstiae rei ob etoje in de Jirod poživinjencev Še ni isumrl, o tem pričs sledeči dogodek, ki ge posnemamo po »r spe, Ušega ujoje. ae VI, grebškem "Hrvatu" s dne S. ju aija't» V "Hrvet" priobčuj«*v tej številki Usjsvo .pekovskega mojstra L Vogola iz ('akovca. Ta Vogsl^po-yfc#I|lslij, ki ga js dolstol, m-ko-let "Dae 19. maja loU 1922. okoli 9. uro dopeldae jo fctepil v mojo pekarljo vojak, da kapi neko pecivo. Cena flSB.j« bila previaoka in on so je pritoževal, zakaj js pecivo tako aujkae. , Jas sem odgovorili "Pe ds. ssoka je drsgs. draga oo drv/ Devko pe plsšsm ssdaj, odkar smo pod Srbijo, v enem lotu ve« kakor prej v 20 letik." Neto je rekel vojaki "Ceklj, čil, jas TI bom pokazali" Po vojakovsm odhodu sem odšel spsti ker sem k^t pek delsl eplo noš. Kome j pa js minilo 15 minut, so vstopili v mojo sobo S vojaki, dva oborošene, eden pa ka,*« /.M,. 1 4 aa prez o ros je, < En vojak mi rešei "Čič, Idi s nemil" Jes um ubogal. Psljall m me v vojašnico prad adjutaats, ped po ročnika gimoviše. m ."Ksj si rekel, ti etarir -vpraša adjutant, "ajdi v sopert" V se pora eem eetal približne 10 miaet, ke eo prllli peme voje ki. Peljali eo me na dvorišče, vrgli sse aa kup gaeja, obrnili bm ae irebuh. la tleti/vojak, ki jo prišel kupovat pecivo, me ja s pldtenlm hiše m tolkel teke, da eela naštel U edareev, dalje h Gospodje t Moj sedriig Qolouh jsfovorll O tragediji našega pri morskegs ljudstvs, resnično oe ml pa adi, da bi ob tej priliki bilo treba govoriti tudi o tragediji naše žalostne Nsrodrfe skupščine ' Gospodje, neprej vem, ds se bo tukej pojsvil predlog aa ono vea prehod sa dnevni rod. In gospodje od vešino bodo glasovali za navaden prehod ns dnevni red, kadar sasvoni Ivončok gospoda prodssdnlks, ki jih prlklišs od pivo, od kave in iz klubov, kjer spe, pe.ae bodo imeli niti najman pojma o stvari, o kateri glasujs šstudi je stvsr, kolikorkoli ss gospod svsšsaik( na adreeo pope Mlkaldllša) ms|St% lsredao vaš-ns. Gospodje,- ksdsrkoll bi tukaj prišlo na dnevni rod v prošenje g kakšnih ponesrečencih Is Orne gore, o srbski Krfveriji v Albaniji, o tragediji našega naroda v južnih krajih, bi m jas moral zanimati ss to in ns bi imel srca, da bi odšel odirespravs. (Ploskeaje pri oposicijl.)^n tuksj, gospodje, grs ss Kslvsrijo, ki ni niš bolj veeels od one, ki jo je vsšs vojska pretrpela s prehodom Šcz Albanijo. * , - 4 |V| Treba je vedeti, gospodje, do js bil noš prhnorsk! narod nsučon la trpinčen ne nekoliko tednov, ae n o k oliko mesecev; *n>pek da jo trpel od prvege dae, ko ga jo Avstrije kot prve šrtev svoje vojao vrgla Is domov in rssmetsla po tujik krajih svoje tedaa je države. Od tistegs dne ps do dsass js ns tisoče družin bres dostfia strehe, ki gledejo v bodočnost, pa ee vodo. kakšaa da be, no vedo, kaj jim prlaeee jutrišnji daa,> Goapod je, mislim, da je U ree ne feš, ia sato ai prav, da gospo dje od vešfase bele, pa m priprev-I jejo, de bedo gleeovoU sa enostaven prehod aa daevai redi še be teke akaseae. Bile bi boš aaepret-no prišekevoti, de eo poeta v i te v prošenje od veše štreni aa dnevni sod, ker govorite vodne teke. Kskor de sto vi vseli narodaoot v tej deželi v zakup, da breaite aa red in ns< i .r.ftinosHtA. Ia prav taksi g oe pod je, gre se narodno vprašanje v aojreeaejšem smisla ponev I je ti, ksr js bi Ssfsatb Nuodsi i vepvim iviivti IV, 1S07 GLAVNI STAN. SSST-SO sa LAJfflDALK AVS., CHICAGO, ILLINOIS, T ' HiMMii HjMM L • i t v ivkeij UPBAVMI ODSEK« pa^eede^** Aadee« Vldrieh. B. P 'lii^.iiL i!!*' IS«, ronoiNi oosnn« 4SSW. Mav Se« leriifliiM, IU^ MaNia BOLNIŠKI OOSEKi SSST-SO S. Lawadale Av« CSeeolaad, O. OSRKDIMK OKROtdKt VZHODNO OKnOIJKi ZAPADNO OKBOIlKi m>» mia. Baa 100, IMA. Mlaa^ ae uvaaassesA H M msgel, S4S9 S. W|a«keat«r 8|., Merear, lAak. Združitveni odbor: i sdravniki to. mm tkcm, a^cumima«. * e. u .1 ••deMtvo S. N. P» Ji, OSSf-S DBNS rt*, v- 3» 'm m vi ■m m ■ i ti ^ m J ae pelllja aa eaalevi "Preaeela BSS7-SO S" e pa šteti nisem i to t skal šs povedano, ampak epe-I. ker eem vsled ste ros t i injzerfei mUlim na to. Baa ekupias hešsHe r> si sb s I Neto oe sas dili ts voješelce In jez eem se te ko j peljol k sdrernlku v Vereš din Te isjsve je g. Vogel 'tok beguncev, katerih js koliko tieol, se je aepoeied v tsksrBIs v Straiššu. Kakor js goeped miaieter dejel, ai to otvar lalrtka v A Aa.- h!, isiJL'g, i \- 4*k ti i išltiioi ir^- ^ ^ 00 esntoilae vlade, ampak oo so seto imele brigati deželne vlade, v tem slučaju torej deželna vlada v Ljubljani Toda, goopodjo, naj jo kompetentna kakšaa delci« aa ali pa eeatrslaa vlada, narav« no je, ds m more vprašanje po« staviti le v tej skupščini, ksr druge skupščine nimamo in ker nastavlja deželno vlad« centralna vlada. Goapod minister, pa lo od« govarja, da ae js*ss to morala brigata došslna vlada. Is njsgovega odgovora m jaeno 'vidi, da al n vsem tem rprašsnju astsnšao in-formiran* ^ ^ -^ji laterpclaolja je bila vlošena lo meeooa februarja. Od tega šua so bile nejmsnje štiri deputseije tek rovsžev, kolikor ss jls sporni-njem, v Belgredu. Od fsbrusrja je bilo šam, dSii se bilo vsaj ne-kaj storilo, ds bi m ftžiirtUtl, ki m sodsj SromeHeelij, kskor ; so pravi, kolonikiranl v Prekslurju. Ce bi ee bilo pravošisso ukrenilo, kar js bilo potrebno, bi biU tudi Ijttdje lahko še ksj uredili, poora-11, posejsli itd., in bf bU vsaj sa zimo Imeli upsnje di bodo mogli šiveti, sioor kot siromaki, pa vendar kot ljudje. Goepodje, šakslo so jo E rešitvijo togo vprašanja, iaiajali ss m dekreti, pisala so n piome od mlajetrstva sa sosialao politiko na deželno vlado, oslro-ma pokrsjinako namestolštvo v Ljubijanj, od pokrajlnaksga na-meetniltve na okrfjao glavarstvo, od glsvsrstvs na nsiamtal-štvo, od assiestnlšlvs aa oontraL ao vlado. Kadar je doputoalja is Strailše prišla sem, je dobila 5 do 9 številk vsakovrstalk oktov, pa sa ji js mklo, da aaj ls grs na nssmstništvo v Ljubljani, tam da js še vss urejeno. V Ljubljani pa ai bild nič urejeno, ampak ljudje ee eo sopet aspotili v Belgiji. Tsko N stvsrl rssvlsšijo in Vasvl^-IIjo. Ho w srsTi v vse kraje. OreeestieM eladlllarleai la v »f> deialne liiiinlni damo arimeren eo' pSVWlT»areinilf Pilite pe FRANK OGLAJJt^ ^ ITAUA ■ . .....Aae> IS. '6SH»aAMAlT^mA Cbesbeef#s