Pogled naprej
Ob vsakodnevnem naprezanju za suro-vinami, repromateriali in rezervnimi deli in ob težavah z dkiarsko in devizno likvi-dnostjo v organizacijah združenega dela, pogosto zmanjka časa za dotgoročnejše razmišljavje, načrtovanje in iskanje izho-dov iz težav.
Posledice takega stanja, ko so pone-kod celotne strokovne in vodilne ekipe vpete v reševanje tekoče problematike, se že kažejo.
Dolgoročnejših izvoznih poslov je pre-malo, programi postajajo skupaj s sred-stvi za proizvodnjo zastareli, realnih na-črtov kadrov za dve ali več let naprej tudi ni vetiko. Nazadujeta štipendiranje in izo-braževanje ob delu.
Če se bo tako stanje nadaljevalo botno nekatere zastavtjene cilje - med njimi je presestava gospodarstva gotovo najpo-membnejša - sila težko dosegli.
Najbolj bomo stabilizacijski, če ne bo-mo na novo zaposlovali, menijo pred-vsem tisti, ki delovno mesto že imajo. Ja, investiranje je tudi vprašljivo. Pa pobude za združevanje so za nekatere tudi pro-blematične. Preveč sugestivne so, pra-vijo.
Investirati moramo. Seveda samo last-na in združena sredstva.
Zaposlovati bo tudi treba. Predvsem produktivno. Mladega človeka pustiti brez zaposlitve pomeni izgubiti ga za naš socialistični samoupravni sistem, ostati brez svežih idej in novih programov.
Zato svoj pogled pogumno uprimo ma-lo dlje. Predlagajmo nove rešitve; nič ne bo narobe, če bo med dobrimi tudi kakš-na slaba. Najslabše je, če ostajamo brez rešitev, misleč, da je za sedanje prilike najbolje, če se človek praveč ne izpostav->Ja-                                      DRAGO PLEŠKO