UhisvEí uv^anje novih Iziobfaževđinih prograrntn napcdnW^u storllev Irena Naraks TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE 1 Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: EKONOMIKA POSLOVANJA Vsebinski sklop: TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE Ljubljana, 2009 Program: Ekonomski tehnik Modul: Ekonomika poslovanja Vsebinski sklop: Temeljne računovodske informacije Naslov učnega gradiva Temeljne računovodske informacije 1 Ključne besede: računovodstvo, knjigovodstvo, sredstva in obveznosti do virov sredstev, bilanca stanja Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: TRI1: Uporabljanje in obvladovanje temeljnih pojmov in definicij s področja računovodstva ter spoznavanje organizacije računovodskih služb. TRI2: Poznavanje ustreznih računovodskih informacij za notranje in zunanje uporabnike ter temeljne dokumentacije in njene obdelave. TRI3: Razumevanje ustreznih predpisov in standardov s področja računovodstva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 657:001.102 (075.8)(0.034.2) NARAKS, Irena Temeljne računovodske informacije 1 [Elektronski vir] / Irena Naraks. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2009. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Ekonomika poslovanja. Vsebinski sklop Temeljne računovodske informacije) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-15-2 250834176 Avtorica: Irena Naraks Recenzentka: Damjana Lovrenčič Lektorica: Alenka Golež Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje za projekt unisVET Kraj in datum: Ljubljana, junij 2009 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. NAGOVOR AVTORICE Izobraževalni program ekonomski tehnik doživlja prenovo. Pomembne novosti so kompetenčna zasnovanost, modularna zgradba, povezava teorije in prakse, izbirnost. Pouk, ki naj spremembe omogoči, je drugačen: usmerjen k dijaku, spreminja vlogo učitelja od predavatelja k mentorju, zahteva izkustveno in problemsko učenje, z lastno dejavnostjo in ob praktičnih izkušnjah - torej poln novih izzivov za oba, tako dijaka kot učitelja. Gradivo, ki je pred vami, skuša takšen pouk omogočati. Namenjeno je vam, dijakinje in dijaki srednjega strokovnega izobraževanja v programu EKONOMSKI TEHNIK. Pri obveznem modulu EKONOMIKA POSLOVANJA se pri tretjem vsebinskem sklopu - TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE - srečate z računovodstvom. V prvem delu gradiva so štiri poglavja: računovodstvo, sredstva, obveznosti do virov sredstev, bilanca stanja. Vsako poglavje ima po kratkem uvodu zgledno rešen primer iz prakse. Nanj vas opozori sličica: Sledijo naloge za reševanje, s katerimi utrjujete znanje, ga uporabljate v praksi: Upam, da boste s pomočjo gradiva spoznali in razumeli, kaj delajo v računovodskih službah podjetij, se za to delo navdušili in nekaj temeljnih opravil - npr. sestavljanje BILANCE STANJA - znali narediti. Irena Naraks KAZALO 1.2 1.3 1.4 1.5 1. RAČUNOVODSTVO............................................................................................................1 1.1 POJEM RAČUNOVODSTVA IN NJEGOV ZGODOVINSKI RAZVOJ....................1 RAČUNOVODSKI SISTEMI.........................................................................................2 PRAVNO UREJANJE RAČUNOVODSTVA................................................................3 RAČUNOVODSKO POROČANJE GOSPODARSKIH DRUŽB..................................3 KNJIGOVODSTVO ........................................................................................................ 4 NALOGE....................................................................................................................................7 2. SREDSTVA............................................................................................................................9 2.1 DOLGOROČNA SREDSTVA............................................................................................9 2.2 KRATKOROČNA SREDSTVA.......................................................................................10 NALOGE..................................................................................................................................11 3. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV.........................................................................12 3.1 KAPITAL - LASTNI KAPITAL......................................................................................12 3.2 DOLGOVI - TUJI KAPITAL...........................................................................................13 NALOGE..................................................................................................................................14 4. BILANCA STANJA............................................................................................................15 NALOGE..................................................................................................................................17 4. 1 BILANČNE SPREMEMBE .... I. BILANČNA SPREMEMBA.. II. BILANČNA SPREMEMBA . III. BILANČNA SPREMEMBA . IV. BILANČNA SPREMEMBA . 21 21 23 24 26 VIRI..............................................................................................................................................28 1. RAČUNOVODSTVO 1.1 POJEM RAČUNOVODSTVA IN NJEGOV ZGODOVINSKI RAZVOJ Računovodstvo nekoč o Enostavno knjigovodstvo: v času Babilona, Grkov in Rimljanov. o Dvostavno knjigovodstvo: razvije se v času Benečanov, ko se razvije trgovina. Izumi ga Pacioli, ko se zaradi večjega kreditiranja vsak kredit knjiži dvakrat (kot terjatev in kot dolg). o Z razvojem tržnega gospodarstva v 20. stoletju se pojavi računovodstvo. o Uvedba računovodskih standardov: povod zanje je bil zlom borze na Wall Streetu 1929. Računovodstvo danes Računovodstvo je dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim (denarnim) spremljanjem poslovanja gospodarskih družb in drugih organizacij. Spremlja se stanje in spremembe premoženja oziroma sredstev, s katerimi podjetje razpolaga, obveznosti do virov sredstev, poslovna uspešnost itd. V srednjih strokovnih šolah spoznavamo predvsem računovodstvo gospodarskih družb in sicer podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, trgovino in drugimi storitvami (npr. turizmom, prevozi, zavarovanjem). Računovodstvo je del informacijskega sistema. Uporabniki računovodskih informacij so: o lastniki, o vodstvo, o zaposleni, o druge organizacije iz okolja: konkurenti, poslovni partnerji (kupci oz. dobavitelji), banke, zavarovalnica, davčni urad. Glede na informacijske funkcije, se računovodstvo deli na: o Računovodsko predračunavanje ali načrtovanje (planiranje), ki obravnava podatke o prihodnosti in sestavlja računovodske predračune. Z njim torej vrednostno načrtujemo poslovanje v prihodnosti. o Knjigovodstvo (bookkeeping, Buchaltung) je tekoča - sprotna evidenca oz. po novem: razvidovanje preteklega poslovanja. Obravnava podatke iz preteklosti (vrednostno) na podlagi knjigovodskih listin (prejeti računi, izdani računi, blagajniški prejemki, blagajniški izdatki, obračuni amortizacije itd). Te listine so torej dokazni material, da se je nek poslovni dogodek tudi res zgodil in podatke v knjigovodstvu lahko spremljamo samo na osnovi teh knjigovodskih listin. Tu se sestavljajo računovodski obračuni. o Računovodsko proučevanje ali analiza preteklega poslovanja analizira poslovanje na podlagi računovodskih podatkov iz predračunov in obračunov. Tu torej spremljamo odmike med načrtovanim in dejanskim stanjem, ugotavljamo vzroke in predlagamo rešitve. o Računovodski nadzor (controlling) nadzira podatke in poslovanje. Sem sodi presoja pravilnosti računovodskega poslovanja (v skladu s smernicami, standardi ter notranjimi in zunanjimi predpisi) in če ugotovi nepravilnost, jo tudi odpravi. Lahko ima obliko notranje kontrole, notranje ter zunanje revizije in inšpekcije. Glede na področja spremljanja poslovanja se računovodstvo deli na: o finančno računovodstvo ^ poslovanje podjetja z okoljem: o nabava prvin (saldakonti dobaviteljev), o prodaja izdelkov (saldakonti kupcev), o priskrba finančnih sredstev, o vračanje finančnih sredstev, o stroškovno računovodstvo ^ poslovanje znotraj podjetja: o knjigovodstvo materiala, o knjigovodstvo plač, o knjigovodstvo stroškovnih mest, knjigovodstvo stroškovnih nosilcev. 1.2 RAČUNOVODSKI SISTEMI Enostavno knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo Knjiženje poslovnih dogodkov Nekatere Vse Tehnika knjiženja Enosta\iia EX'ostavna, enosta\iia Organizacija poslovnih knjig Pomožne poslo\iie Imjige Temeljni poslo\iii laijigi, pomožne poslo\iie Imjige Temeljna računovodska poročila r\")pisnik Bilanca stanja, izlcazposlo\iiega izida, bilanca fmančnih tokov 1.3 PRAVNO UREJANJE RAČUNOVODSTVA Pravne podlage: o Zakon o gospodarskih družbah, o Zakon o finančnem poslovanju podjetja, o Pravilnik o računovodstvu, o Slovenski računovodski standardi (SRS). 1.4 RAČUNOVODSKO POROČANJE GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe (velike, srednje in majhne) morajo izdelati letno poročilo - revidirano in ga posredovati AJPES-u zaradi javne objave in potreb državne statistike. Sestavljeno je iz: o bilance stanja, o izkaza poslovnega izida, o dodatni izkazi (denarni tok, gibanje kapitala), o priloge s pojasnili, o poslovnega poročila. Samostojni podjetnik predloži le bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. 1.5 KNJIGOVODSTVO Pri predmetu računovodstvo temeljito spoznamo predvsem prvo od funkcij računovodstva, to je knjigovodstvo, zato bomo o njem povedali nekaj več. Knjigovodstvo torej zbira, ureja in posreduje podatke o minulem in tekočem poslovanju. Ti podatki so vir pomembnih informacij za različne analize, npr. uspešnosti poslovanja, za snovanje poslovnih načrtov. Biti morajo natančni, ažurni, sistematični, pregledni, primerljivi itd. Vse našteto se zahteva tudi od knjigovodij oz. vseh računovodskih delavcev. Zgodovinski razvoj knjigovodskih tehnik: o ročno knjigovodstvo (zapisi v vezane knjige), o mehansko knjigovodstvo (uporaba računskih in knjižnih strojev, kopirnega papirja in zapisi na nevezane kartice), o elektronsko knjigovodstvo, ki omogoča ob enem vnosu podatkov, knjiženje v mnoge različne evidence, hitro obdelavo podatkov in dostop do njih oz. prezentacijo. Popravljanje napak v knjigovodstvu Napake popravljamo na enega od treh možnih načinov: o s precrtavanjem: napačni znesek prečrtamo in nad njim napišemo pravilnega; primer: popravimo napačnih 5.000,00 na pravilnih 7.000,00; 7.000,00 5.000,00 o z dopolnilnim knjiženjem: k prenizkemu znesku (običajno v kakšni tabeli pod njega) doknjižimo razliko do pravilnega zneska; primer: popravimo enako napako iz prejšnjega primera z dopolnilnim knjiženjem; 5.000,00 (napačni znesek) 2.000,00 (dopolnilno knjiženje) o s stornom; ločimo popolni in delni storno: Pri popolnem stornu napačni znesek zapišemo še enkrat z minus predznakom ali drugače povedano, ga odštejemo (napako izničimo) in nato napišemo pravilni znesek; primer: popravimo napako iz prejšnjih primerov - torej 5.000,00 na pravilnih 7.000,00 s popolnim stornom: 5.000,00 (napaka) Odštejemo: - 5.000,00 (1. korak pri popravljanju napake) 7.000,00 (2. korak - napaka je odpravljena) Delni storno lahko uporabimo samo za odpravljanje takšnih napak, ko je napačen znesek večji od pravilnega, kajti pri njem je napaka odpravljena samo z enim korakom, ko storniramo oz. odštejemo samo razliko, za katero je napačni znesek prevelik. Primer: popravimo napačnih 8.000,00 na pravilnih 6.000,00: 8.000,00 (napaka) Odštejemo - 2.000,00 (z delnim stornom j e napaka odpravlj ena) Knjigovodske listine So listine ali dokumenti, na katerih temelji knjigovodska evidenca. Zapisi v predpisane poslovne knjige morajo namreč temeljiti na nekem pisanem in od odgovornih oseb podpisanem, ponavadi tudi žigosanem dokumentu. Današnji predpisi sicer dovoljujejo in posebej urejajo rabo elektronskih knjigovodskih listin. Knjigovodske listine prejme podjetje od poslovnih partnerjev ali jim jih pošilja, nekatere so sestavljene v podjetju in ostajajao v njem. Vseje treba skrbno hraniti. VRSTE glede na kraj nastanka glede na čas nastanka notranje zunanje izvirne izvedene Najbolj pogoste listine, ki so v rabi in jih bomo tudi mi navajali pri knjiženju, so o IR - izdani račun, o PR - prejeti račun, o BP - blagajniški prejemek, o BI - blagajniški izdatek, o SI - skladiščna izdajnica, o SP - skladiščna prejemnica, o IB - izdani bremepis, o PB - prejeti bremepis, o ID - izdani dobropis, o PD - prejeti dobropis, o BA - bančni izpisek, o TE - temeljnica. Poslovne knjige Knjigovodstvo oz. tudi vse računovodstvo se vodi v predpisanih poslovnih knjigah. Vrste poslovnih knjig vodijo različni deli računovodstva. Finančno računovodstvo, ki se ukvarja z zbirno evidenco poslovanja, vodi: o GLAVNO KNJIGO (podatki so sistematično zbrani in grupirani po vsebini, npr. evidenca denarnih sredstev na transakcijskem računu, evidenca dolgov do dobaviteljev, evidenca opreme, evidenca zalog materiala itd); o FINANČNI DNEVNIK (podatki se evidentirajo kronološko - torej v takem časovnem zaporedju, kot ob poslovanju prihaja do sprememb na dolgovih, sredstvih itd). Pomožna knjigovodstva pa vodijo: o POMOŽNE KNJIGE, ki se podrobneje (analitično) ukvarjajo s posameznim delom premoženja, dolgov (zato jih je več, npr. materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo dobaviteljev (saldakonti dobaviteljev), knjigovodstvo kupcev (saldakonti kupcev), stroškovno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev). Razlike med temeljnimi in pomožnimi poslovnimi knjigami: TEMELJNE POMOŽNE OBVEZA obvezne neobvezne PODATKI vrednostni količinski in vrednostni EVIDENCA sintetična analitična KNJIGOVODSTVO dvostavno enostavno NALOGE 1. V vaši bližini določite podjetja, ki opravljajo proizvodno dejavnost: storitveno dejavnost: trgovinsko dejavnost: 2. Razporedite, katere od naštetih računovodskih informacij zanimajo lastnike, vodstvo podjetja, zaposlene, zunanje organizacije: vrednost podjetja, lastniški delež, dolgovi podjetja, delitev dobička, plače, uspešnost poslovanja, vrednost izvoza, vrednost uvoza, cene proizvodov lastne proizvodnje, cene konkurenčnih izdelkov, višina regresa za letni dopust. Uporabniki informacij: Vrsta informacij: Lastniki Vodstvo Delavci Banke, zavarovalnice, državne institucije 3. V spodnji diagram vpišite štiri osnovne informacijske funkcije računovodstva. PEETEříLOST j řmODHOST i 4. Zgodovinski razvoj knjigovodskih tehnik razvidovanja (evidentiranja). > i - Skozi čas se je knjigovodstvo z razvojem tehnike in tehnologije razvijalo: o .................................................. o .................................................. o .................................................. 5. Računovodji Nerodnežu pomagajte popraviti napako. Zapisal je znesek 1.380,00 EUR namesto 16.380,00. o prečrtavanje: 1.380,00 o dopolnilno knjiženje: 1.380,00 o popolni storno: 1.380,00 6. V levem stolpcu spodnje tabele so nanizani poslovni dogodki v podjetju X. Povežite jih z ustreznimi knjigovodskimi listinami iz desnega stolpca. Iz skladišča dajo 500 kg materiala po ceni 100 EU^ v obrat, kjer ga bodo porabili za proizvodnjo. BA - bančni izpisek Prodajo izdelke - prodajna vrednost z 20 % DDV je 24.000 EUR. PR - prejeti račun Nabavijo material - po računu dobavitelja je vrednost brez DDV 10.000 EUR, nanjo je zaračunan še 8,5 % DDV. ID - izdani dobropis Kupcu pošljejo opomin in mu zaračunajo 5 % zamudnih obresti. BP - blagajniški prejemek Blagajnik dvigne s transakcijskega računa 2.200 EUR gotovine. IR - izdani račun Obračunajo amortizacijo opreme 40.000 EUR. IB - izdani bremepis Kupcu odobrijo 5 % popust po njegovi reklamaciji. SI - skladiščna izdajnica Dobavitelju poravnajo dolg 5.000 EUR z negotovinskim nakazilom s transakcijskega računa. TE - temeljnica 2. SREDSTVA Predstavljajo premoženje, s katerim podjetje razpolaga. To premoženje se pojavlja: o v stvarni ali opredmeteni obliki, na primer oprema, material, zgradbe, zemljišča itd. o v denarni obliki, na primer gotovina v blagajni, dobroimetje na transakcijskem računu itd. o v obliki pravic, na primer patenti, licence, blagovne znamke itd. o v obračunski obliki, to je v obliki terjatev. Glede na njihove lastnosti, življenjsko dobo in vrednost, se sredstva delijo v dve osnovni skupini: VRSTE SREDSTEV DOLGOROČNA SREDSTVA KRATKOROČNA SREDSTVA 2.1 DOLGOROČNA SREDSTVA Predstavljajo osnovo poslovanja, pri poslovanju bistveno ne menjajo svoje oblike, ampak se samo obrabljajo, življenjsko dobo imajo daljšo od enega leta. K dolgoročnim sredstvom sodijo predvsem: neopredmetena in opredmetena dolgoročna sredstva ter dolgoročne finančne naložbe. Neopredmetena dolgoročna sredstva To so sredstva, ki fizično ne obstajajo in so namenjena predvsem za dolgoročno proizvodnjo: o organizacijski stroški, o stroški razvijanja - so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt oziroma projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo, o dobro ime (naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzetega podjetja nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove in obveznosti), o koncesij a (državno dovolj enj e za opravlj anj e dej avnosti), o patent (zaščiten izum), o licenca (pravica do uporabe patenta), o blagovna znamka je pravica, s katero se zavaruje blagovni znak, ki se v gospodarskem prometu uporablja za razlikovanje. Opredmetena osnovna sredstva To so sredstva, ki jih ima podjetje v lasti ali v finančnem najemu in imajo življenjsko dobo daljšo od enega leta: o zemljišča (prostor, na katerem posluje poslovni sitem), o zgradbe (to so poslovni objekti visoke in nizke gradnje), o oprema (stroji, naprave, prevozna sredstva, orodja, inventar itd), o biološka sredstva (osnovna čreda in dolgoletni nasadi). Dolgoročne finančne naložbe To je denar, naložen za dobo daljšo od enega leta, z namenom pridobivanja dobička, ki lahko ima različne oblike: obresti, dividende, deleži na dobičku. V to skupino sodijo: o naložbe v kapital drugih gospodarskih družb (kupimo delnice ali deleže drugih podjetij); o dolgoročno dana posojila (to so posojila, dana drugim podjetjem za dobo, daljšo od enega leta); o dani pologi in varščine; o naložbe v odkupljene lastne delnice. 2.2 KRATKOROČNA SREDSTVA To so sredstva, ki se pri poslovanju porabljajo, torej bistveno menjajo svojo obliko in imajo življenjsko dobo krajšo od enega leta. To so predvsem zaloge, terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva. Zaloge: o surovin in materiala; o drobni inventar, embalaža; o nedokočana proizvodnja; o dokončana proizvodnja oz. zaloge polproizvodov (tipične za proizvajalna podjetja - npr. zaloge hladilnikov v Gorenju); o trgovskega blaga (tipične za trgovska podjetja - npr. zaloge hladilnikov v podjetju Merkur). Terjatve: o terjatve do kupcev (nastanejo, ko prodamo kupcu izdelke, ki nam jih bo plačal kasneje); o kratkoročne terjatve iz financiranja ( to so terjatve iz naslova obresti, dividend, deležev na dobičku); o terj atve za vstopni DDV; o kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun (terjatve do izvoznikov ali terjatve pri komisijski oz. konsignacijski prodaji). Kratkoročne finančne naložbe Za te naložbe velja vse enako, kot je napisano pri dolgoročnih finančnih naložbah, le da je rok vračila do vključno enega leta. Denarna sredstva: o denarna sredstva v blagajni (to je gotovina v bankovcih ali kovancih, prejeti čeki); o dobroimetja na računih (denar na transakcijskih računih, na deviznem računu, akreditivi). 1. Delitev sredstev podjetja - dopolnite spodnji diagram: VRSTE SREDSTEV 2. Delitev dolgoročnih sredstev - dopolnite spodnji diagram: 3. Delitev kratkoročnih sredstev - dopolnite spodnji diagram: VRSTE KRATKOROČNIH SREDSTEV 3. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Če smo za sredstva rekli, da predstavljajo premoženje, s katerim podjetje razpolaga, z viri sredstev pojasnjujemo, čigavo to premoženje je. Glede na to, od kod so sredstva, ali jih ima podjetje trajno v lasti, ali ima zaradi njih še obveznosti oziroma dolgove, jih delimo na lastni in tuji kapital. VRSTE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.1 KAPITAL - LASTNI KAPITAL Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice, lastni poslovni deleži in dvigi (izplačila). Osnovni kapital je kapital, ki so ga ob ustanovitvi v podjetje vložili lastniki in je vpisan tudi v sodnem registru. Taje lahko o delniški kapital (če je družba d. d.), o deleži v kapitalu (če je družba d. o. o.), o vloge kapitala (če ustanovi družbo le ena oseba, npr. s. p.). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala (je obljuba lastnikov, da bodo v določenem času vplačali kapital). Kapitalske rezerve se oblikujejo pri prvi prodaji delnic ali deležev, če cena presega nominalno) Rezerve iz dobička so tisti del čistega dobička, ki ga podjetje nameni za pokrivanje morebitnih izgub v prihodnosti. Povečujejo se z dobičkom, zmanjšujejo z izgubo. Podjetje jih mora oblikovati v višini 10 % od vrednosti osnovnega kapitala. Preneseni čisti dobiček ali izguba iz preteklih let Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let je tisti del čistega dobička iz preteklih let, ki ni bil razporejen v rezerve ali kako drugače porabljen, zato se je prenesel v naslednje poslovno leto. Prav tako je prenesena izguba prejšnjih let še ne poravnana izguba, ki posredno zmanjšuje lastni kapital. Presežek iz prevrednotovanja se izvede takrat, ko se poveča knjigovodska vrednost. Čisti dobiček (ali izguba) tekočega poslovnega leta. 3.2 DOLGOVI - TUJI KAPITAL Dolgoročne rezervacije (npr. dane garancije kupcem) Dolgoročne finančne obveznosti so tiste obveznosti, ki jih bo podjetje moralo plačati v obdobju, daljšem od enega leta: o dolgoročno dobljena posojila pri bankah ali podjetjih (domačih ali tujih), o izdane obveznice podjetja, o dolgoročno dobljene vloge. Dolgoročne poslovne obveznosti so obveznosti, ki jih ima podjetje do dobaviteljev v zvezi s kupljenimi zalogami oz. storitvami: o dolgoročni blagovni krediti, o prejete dolgoročne varščine, o dolgoročne obveznosti iz finančnega najema (leasing). Kratkoročne finančne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v roku enega leta. Delimo jih na: o kratkoročno dobljena posojila pri bankah in podjetjih (doma ali v tujini), o izdane kratkoročne vrednostne papirje (menice). Kratkoročne poslovne obveznosti so: o prejete varščine, o obveznosti do delavcev ( v primeru, da jim nismo izplačali plače), o obveznosti do države ( za obračunane in še ne plačane davke), o obveznosti do dobaviteljev. Ker z viri sredstev samo pojasnjujemo, za kolikšen del sredstev še imamo dolgove, kolikšen del pa je že trajno v lasti podjetja, vrednostno govorimo torej o isti stvari kot pri sredstvih, ali drugače povedano: VREDNOST SREDSTEV = VREDNOST VIROV SREDSTEV Iz tega izvemo, kako izračunamo višino lastnega kapitala: LASTNI KAPITAL = SREDSTVA - TUJI KAPITAL NALOGE 4. Naštete dele premoženja in kapitala v podjetju ALP, d.d. na dan 31. 12. 200_ razvrstite na: o dolgoročna sredstva, o kratkoročna sredstva, o tuji kapital, o lastni kapital. Izračunajte vrednost za posamezno od štirih skupin; lastni kapital nato razporedite še na osnovni - delniški, ki ga je 80%, in na nerazporejen dobiček poslovnega leta -20% celotnega lastnega kapitala, in izračunajte še skupno vrednost vseh sredstev in vseh obveznosti do virov sredstev. Vrsta sredstva oz vira sredstev DOLGOROČNA SREDSTVA KRATKOROČNA SREDSTVA TUJI KAPITAL LASTNI KAPITAL EUR EUR EUR EUR Gradbeni objekt 4.000.000,00 Zaloga materiala 500.000,00 Obveznosti do dobaviteljev 220.000,00 Izdane menice 70.000,00 Terjatve do kupcev 90.000,00 Dolgoročna bančna posojila 300.000,00 Dani predujmi za material 100.000,00 Prejeti predujmi 80.000,00 Blagajna 4.000,00 Dolgoročno dana posojila 300.000,00 Licence 1.000.000,00 Obveznosti do države 400.000,00 Prejeti čeki 8.000,00 Zaloga proizvodov 630.000,00 Drobni inventar 30.000,00 Zemljišča 4.000.000,00 Izdani čeki 5.000,00 Dobro ime 400.000,00 Prejete menice 10.000,00 SKUPAJ Lastni kapital - izračunajte osnovni in nerazporejen dobiček: 1 SKUPAJ SREDSTVA in SKUPAJ VIRI SREDSTEV 4. BILANCA STANJA Bilanca stanja je eden temeljnih računovodskih izkazov. Prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na določen dan. Podjetja obvezno sestavijo bilanco stanja ob ustanovitvi - to je otvoritvena bilanca stanja, vsako leto pa 31. 12. (končna bilanca) ob koncu koledarskega leta in 1. 1. ob začetku koledarskega leta (začetna bilanca). Razen teh rednih bilanc lahko ob izrednih dogodkih sestavijo še izredne, na primer ob nesrečah in dogodkih, recimo ob poplavi, požaru, vlomu itd. Beseda BILANCA izvira iz italijanščine in pomeni tehtnica. Bilanca ima dve strani: AKTIVO, ki prikazuje sredstva podjetja in PASIVO, ki prikazuje vire sredstev. Povedali smo že, da je vrednost sredstev enaka vrednosti virov sredstev - od tod izvira temeljno bilančno načelo -načelo uravnoteženosti: AKTIVA - SREDSTVA PASIVA - VIRI SREDSTEV Druga načela, po katerih se bilanca sestavlja, so: preglednost, zakonitost in pravilnost (verodostojnost) podatkov, kontinuiteta itd. Bilanca se sestavlja v a) vzporedni ali dvostrani obliki in v b) zaporedni obliki: Bilanca stanja podjetja ALP d. d. iz vaje na strani 14 bi v dvostrani obliki izgledala torej takole: BILANCA STANJA podjetja ALP d. d. na dan 31. 12. 200_ Vrednosti v EUR brez centov A K T I V A P A S I V A Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj 1. DOLGOROČNA SREDSTVA 1. LASTNI KAPITAL 1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva 1.1 Osnovni kapital -delniški 8.208.000 1.1.1. Licence 1.000.000 1.2. Nerazporejen dobiček poslovnega leta 2.052.000 10.260.000 1.1.2. Dobro ime 400.000 2. TUJ KAPITAL-DOLGOVI 1.2 Opredmetena osnovna srestva 2.1 Dolgoročne finančne obveznosti 1.2. 1 Gradbeni objekti 4.000.000 2.1.1 Dolgoročna bančna posojila 300.000 1.2.2 Zemljišča 4.000.000 2.2 Kratkoročne finančne obveznosti 1.3 Dolgoročne finančne naložbe 2.2.1. Izdane menice 7.000 1.3.1. Dolgoročno dana posojila 500.000 9.900.000 2.3 Kratkoročne poslovne obveznosti 2. KRATKOROČNA SREDSTVA 2.3.1. Obvez. do dobavit. 220.000 2.1 Zaloge 2.3.2 Prejeti predujmi 80.000 2.1.1 Zaloga materiala 500.000 2.3.3 Obvez. do države 400.000 1.007.000 2.1.2 Zaloga proizvodov 630.000 2.1.3 Drobni invenar 30.000 2.2 Terjatve 2.2.1 Terjatve do kupcev 90.000 2.2.2 Dani predujmi za mat. 100.000 2.2.3 Prejete menice 10.000 2.3 Denarna sredstva 2.3.1. Blagajna 4.000 2.3.2. Prejeti čeki 8.000 2.3.3. Izdani čeki -5.000 1.367.000 SKUPAJ SREDSTVA 11.267.000 SKUPAJ VIRI SREDSTEV 11.267.000 NALOGE 1. Dopolnite enačbo: 2. Dopolnite enačbo 3. V dvostrani obliki sestavite (po zgledu primera na strani 16) na osnovi podatkov bilanco stanja Podjetje »EXIT« d. o. o., ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo, ima 1. 1. 200_ naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev: Kratkoročno dana posojila 500.000,00 Terjatve do kupcev 500.000,00 Prejete menice 300.000,00 Blagajna 7.000,00 Zaloga izdelkov 660.000,00 Patenti 900.000,00 Transakcijski račun 900.000,00 Prejeti predujmi 100.000,00 Obveznosti do dobaviteljev 400.000,00 Gradbeni objekti 6.000.000,00 Obveznosti do zaposlenih 200.000,00 Dobro ime 1.000.000,00 Oprema 5.000.000,00 Obveznosti za davek 200.000,00 Zaloge materiala 610.000,00 Zemljišča 6.800.000,00 Bančna posojila 820.000,00 Lastni kapital - kapitalski deleži ? Naslov:. A K T I V A P A S I V A Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj 4. V dvostrani obliki sestavite (po zgledu primera na strani 16) na osnovi podatkov bilanco stanja Podjetje »JABOLkO« d.d., ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, ima 22.10. 200_ naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev: Dolgoletni nasadi 5.900.000,00 Zaloga izdelkov 750.000,00 Izdane menice 300.000,00 Zaloga drobnega inventarja 78.000,00 Pisarniški material 30.000,00 Licence 900.000,00 Transakcijski račun 1.100.000,00 Dani predujmi za opremo 500.000,00 Obveznosti do dobaviteljev 400.000,00 Oprema 6.100.000,00 Popravek vrednosti opreme (amortizacija) 100.000,00 Obveznosti do zaposlenih 250.000,00 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 100.000,00 Prejeti čeki 60.000,00 Zemljišča 7.000.000,00 Obveznosti za davke 180.000,00 Terjatve do kupcev 610.000,00 Kratkoročna posojila bank 820.000,00 Gotovina v blagajni 3.000,00 Lastni kapital(delniški) ? Naslov:. A K T I V A P A S I V A Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj 5. V dvostrani obliki sestavite (po zgledu primera na strani 16) na osnovi podatkov bilanco stanja Podjetje »MAGIJA« d. d., ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo, ima 1. 1. 200_ naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev: Transakcijski račun 1.900.000,00 Obveznosti do dobaviteljev 400.000,00 Prejete menice 3.000,00 Gradbeni objekti 8.000.000,00 Zaloga pisarniškega materiala 2.600,00 Patenti 900.000,00 Terjatve do kupcev 600.000,00 Obveznosti do zaposlenih 20.000,00 Dolgoročna bančna posojila 900.000,00 Obveznosti do države 31.000,00 Blagovna znamka 1.000.000,00 Rezerve 10.000,00 Blagajna 700,00 Prejeti čeki 2.000,00 Kratkoročne finančne naložbe-delnice v drugih podjetjih 80.000,00 Kratkoročno dana posojila 82.000,00 Zaloga trgovskega blaga 100.000,00 Izguba - prenesena iz preteklega poslovnega leta 10.000,00 Lastni kapital(delniški) ? Naslov:. A K T I V A P A S I V A Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj 4. 1 BILANČNE SPREMEMBE Vsak dan in kar naprej se v podjetju dogajajo poslovni dogodki: kupujejo, prodajajo, plačujejo, najemajo kredite, sprejemajo plačila kupcev. Ti poslovni dogodki povzročajo, da se bilančno stanje sredstev in virov sredstev spreminja. Spremeni se lahko na štiri načine ali drugače povedano, ločimo štiri temeljne bilančne spremeMbe. I. BILANČNA SPREMEMBA je tista, pri kateri se vrednost nekega sredstva na AKTIVI poveča in hkrati se vrednost nekega drugega sredstva na AKTIVI za isti znesek zmanjša; na kratko: A+, A ~ Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzročili takšno bilančno spremembo: Poslovni dogodek št. 1: Podjetje nabavi za 1.000 EUR materiala, plača takoj z gotovino. Posledica - bilančna sprememba: ZALOGA MATERIALA se za 1.000 poveča (A+) in hkrati se BLAGAJNA za 1.000 zmanjša (A-). Poslovni dogodek št. 2: Blagajnik položi 200 EUR na transakcijski račun podjetja. Posledica - bilančna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAČUN se za 200 EUR poveča (A+) in hkrati se BLAGAJNA za 200 EUR zmanj ša (A-). Poslovni dogodek št. 3: Blagajnik dvigne 2.000 EUR s transakcijskega računa podjetja. Posledica - bilančna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAČUN se za 2.000 EUR zmanj ša (A-) in hkrati se BLAGAJNA za 2.000 EUR poveča (A+). Vaja 1: Po zgledu prejšnjih treh poslovnih dogodkov opišite posledično bilančno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek št. 4: Podjetje nabavi opremo za 120.000 EUR - dolžni znesek takoj nakaže s transakcijskega računa. Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 5: Kupec poravna svoj dolg v višini 50.000 EUR s čekom Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 6: Knjižijo vnovčenje prejetih čekov za 50.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: Vaja 2: Poizkusite poiskati še kakšen poslovni dogodek, ki bi povzročil prvo bilančno spremembo A+, A- Poslovni dogodek št. 7: Posledica - bilančna sprememba: II. BILANČNA SPREMEMBA je tista, pri kateri se vrednost nekega sredstva na AKTIVI poveča in hkrati se vrednost nekega vira sredstev na PASIVI za isti znesek tudi poveča; na kratko: A+, P+ Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzročili takšno bilančno spremembo: Poslovni dogodek št. 1: Podjetje nabavi za 100.000 EUR materiala na kasnejše plačilo. Posledica - bilančna sprememba: ZALOGA MATERIALA se za 100.000 EUR poveča (A+) in hkrati se OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV tudi povečajo za 100.000 EUR (P+). Poslovni dogodek št. 2: Banka odobri in nakaže podjetju 200.000 EUR kratkoročnega posojila. Posledica - bilančna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAČUN se za 200.000 EUR poveča (A+) in hkrati se BANČNA POSOJILA povečajo za 200.000 EUR (P+). Poslovni dogodek št. 3: Podjetje prejme brezplačno (drugo podjetje mu podari) drobni inventar, vreden 2.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: LASTNI KAPITAL se za 2.000 EUR poveča (P+) in hkrati se DROBNI INVENTAR za 2.000 EUR poveča (A+). Vaja 3: Po zgledu prejšnjih treh poslovnih dogodkov opišite posledično bilančno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek št. 4: Podjetje nabavi opremo za 120.000 EUR - dolžni znesek bodo poravnali kasneje. Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 5: Podjetje nabavi novo opremo - vredno 300.000 EUR na kredit. Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 6: Bodoči kupec izdelkov nakaže podjetju avans - predujem - predplačilo 10.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: Vaja 4: Poizkusite poiskati še kakšen poslovni dogodek, ki bi povzročil drugo bilančno spremembo - A+, P+ Poslovni dogodek št.7: Posledica - bilančna sprememba: III. BILANČNA SPREMEMBA je tista, pri kateri se vrednost nekega sredstva na AKTIVI zmanjša in hkrati se vrednost nekega vira sredstev na PASIVI za isti znesek tudi zmanjša; na kratko: A-, P- PRIMER Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzročili takšno bilančno spremembo: Poslovni dogodek št. 1: Dobavitelju podjetje nakaže 50.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAČUN se za 50.000 EUR zmanj ša (A-) in hkrati se OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV tudi zmanjšajo za 50.000 EUR (P-). Poslovni dogodek št. 2: Banki podjetje nakaže za vračilo kredita 200.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAČUN se za 200.000 EUR zmanj ša (A-) in hkrati se BANČNA POSOJILA zmanjšajo za 200.000 EUR (P-). Poslovni dogodek št. 3: Podjetje brezplačno odstopi ( podari drugemu podjetju) drobni inventar, vreden 2.000 EUR Posledica - bilančna sprememba: LASTNI KAPITAL se za 2.000 EUR zmanj ša (P-) in hkrati se DROBNI INVENTAR za 2.000 EUR zmanj ša (A-). Vaja 5: Po zgledu prejšnjih treh poslovnih dogodkov opišite posledično bilančno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek št. 4: Podjetje z gotovino poravna dolg dobavitelju za 600 EUR. Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 5: Zaposlenim nakažejo že obračunane plače 40.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 6: Podjetje nakaže državi (davčnemu uradu) obračunani davek 10.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: Vaja 6: Poizkusite poiskati še kakšen poslovni dogodek, ki bi povzročil tretjo bilančno spremembo - A-, P- Poslovni dogodek št. 7: Posledica - bilančna sprememba: IV. BILANČNA SPREMEMBA je tista, pri kateri se vrednost neke obveznosti do vira sredstev na PASIVI poveča in hkrati se vrednost neke druge obveznosti do virov sredstev na PASIVI za isti znesek zmanjša; na kratko: P+, P- Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzročili takšno bilančno spremembo: Poslovni dogodek št. 1: Dobavitelju podjetje poravna 50.000 EUR z odobrenim bančnim posojilom. Posledica - bilančna sprememba: BANČNA POSOJILA se za 50.000 EUR povečajo (P+) in hkrati se OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV zmanjšajo za 50.000 EUR (P-). Poslovni dogodek št. 2: Podjetje pošlje dobavitelju v zavarovanje dolga menico za 2.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV se za 2.000 EUR zmanjšajo (P-) in hkrati se IZDANE MENICE povečajo za 2.000 EUR (P+). Poslovni dogodek št. 3: Še nerazporejen dobiček poslovnega leta v višini 100.000 EUR porabijo za oblikovanje rezerv. Posledica - bilančna sprememba: LASTNI KAPITAL - NERAZPOREJEN DOBIČEK se za 100.000 EUR zmanj ša (P-) in hkrati se LASTNI KAPITAL - REZERVE za 100.000 EUR poveča (P+). Vaja 7: Po zgledu prejšnjih treh poslovnih dogodkov opišite posledično bilančno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek št. 4: Podjetje najame kratkoročno posojilo za izplačilo plač, ki jih dolgujejo zaposlenim 60.000 EUR. Posledica - bilančna sprememba: Poslovni dogodek št. 5: Za poravnavo dolgov do dobaviteljev najamejo kratkoročni bančni kredit 50.000 EUR Posledica - bilančna sprememba: Vaja 8: Poizkusite poiskati še kakšen poslovni dogodek, ki bi povzročil četrto bilančno spremembo - P+, P- Poslovni dogodek št. 6: Posledica - bilančna sprememba VIRI Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 1, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Batistič Tanja, Računovodstvo 1, Delovni zvezek - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Turk Ivan, Pojmovnik računovodstva, financ in revizije: Slovenski inštitut za revizijo - 1. izd., Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2000 Slovenski računovodski standardi: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2006 Revije Obrtnik Revije za računovodstvo in finance (IKS)