< •-' ■ ■ 1 * ŠMARNICE Spisal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem Visokočastitljivega škofijstva ljubljanskega. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. Založil pisatelj. 1870 . V v o d. &v. Janez apostelj in evangelist je vidil v skrivnem razodenji prečudno prikazen. Pisano je namreč v 12. poglavji: ,,Vel ih o znamenj e seje na nebu prikazalo: Zena s solncem obdana, in luna pod njenimi nogami, in na njeni glavi krona z dvanajst zvezdami 11 . Ta Sena je v pervem pomenu Marija presveta Devica, Mati Kristusa Jezusa, našega usmiljenega Odrešenika. V drugem pomenu j e ta Sena Cerkev Božja, nevesta Jezusa Kristusa, ktera mu neprenehoma rodi duhovne otroke v svojih vernikih. Ta Sena se imenuje veliko znamenje, ker ima v sebi veliko skrivnost : prikazalo se je to znamenje na nebu, ker Cerkev ima po Kristusu svoj začetek v nebesih; ogernjena je s solncem ali svitlobo ,.ker Cerkev ima spoznanje pravega Boga, njegovega razodenja in sklepov; luno, znamenje spremenljivosti, ima Cerkev pod nogami, ker je povi¬ šana nad vse, kar je nestanovitnega, min¬ ljivega; na glavi nosi krono dvanaj¬ sterih zvezd, to so dvanajsteriaposteljni, njeni pervi 'poglavarji in pastirji. Ta prelepa Jezusova Cerkev je kakor zala njiva, na kteri zori zlato klasje za nebeške Sitnice. Dobro je pogledati večkrat na to njivo in kak klas, kak. nauk z nje za-se ubrati. Da bodo lepši naše letošnje Šmarnice, in da bo vsak vidil, kako srečni smo na njivi kato¬ liške Cerkve: vam bom vsak dan nar poprej podal zlat klas iz Jezusove Cerkve. V Taka-le je teh Šmarnic Osnova. 1. Zlati klas z njive Jezusove Cerkve; 2. rožica utergana iz Marij- nega verta; 3. cvetek in majhna naloga za odhod: to bodo letošnje kratke Šmarnice. Pridno jih obiskovajte, v zveličanje si jih obračajte! 5 Pervi dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Jezusova Cerkev. Ipervi zlati klas, ki ga vam po¬ dajam, je Jezusova Cerkev sama. Pri Cerkvi pa se morate dve reči razločiti: vera in cerkev. Bog v nebesih kraljuje med svojimi angeli in izvoljenimi, kjer se v obličje viditi daje, dasiravno je nevidoma povsod pričujoč; človeka pa je postavil na zemljo, da bi si tukaj nebeško čast zaslužil. In veste, kaj je storil Bog, da bi se mu mi na zemlji ne zgubili ? Zlati pas, včz ali verigo je z nebes k nam na zemljo spustil, kakor se tonjencu v vodo verv podd, da se za-njo prime in rfeši. Dobro se te zlate vezf primimo, terdno se je der- žimo! Tej zlati vezi se pravi vera. 6 Vsi pa, kteri se tč vezi deržijo, so med seboj v zvezi, v družbi, ki ima svoje ude po vsem svetu in imenuje se Cerkev. Vera in Cerkev ste eno; vera je duša, cerkev je pa telo. Oboje zedinjeno pa je keršanstvo. To dvoje se ne da ločiti, kakor duša in telo ne; drugač bi bila smert. K e r- šanstva z a č et.nik je Jezus Kristus; on je keršanstvu dal dušo in telo, to je, vero in cerkev. Vera, duša tega telesa je duhovna in ne¬ vidna; cerkev, n j e n o t e 1 o ali papež s škofi itd., pa je vidna, zunanja. V erska edina resnica, svetost, ko- pernenje po Bogu, to se ne vidi v Jezusovi cerkvi, to je njena duša; cerkveni očitni, vidni red ali vrav- nava (hierarhija), poglavar svete Cerkve in vsi pastirji z verniki, očitna služba Božja itd., — to je zunanje, to je vidno, to je telo. Oboje je Bog po¬ stavil in zedinil ter sklenil, in noben človek nima oblasti tega ločiti. 7 Cerkev je ravno tako božja kakor vera; sej Cerkev ravno vero uči, obrani in brani v imenu Boga samega, in ako bi tudi liotli razloček delati med Cerkvijo in vero, je vender ne¬ mogoče oboje ločiti, kakor je ne¬ mogoče dušo ločiti od telesa, kdor lioče življenje ohraniti. „Clovek naj ne loči, kar je Bog zvezalto je včlika postava za versko življenje človeštva. Protestanti in drugi krivo¬ verci so Cerkev zavergli, s tem pa tudi keršanstvo razdjali in vero zgu¬ bili ; oni so telo odpahnili, zavergli, — s tem se jim je pa tudi duša zgubila; zakaj keršanstvo in Cerkev — to je eno. Ali v vidite tedaj prelepi zlati klas pervih Šmarnic? Varujte t e 1 o in dušo, cerkev in vero; zakaj ako veri umer- jete, ali se Cerkvi izneverite, bo to večna vaša nesreča. 8 Marija zaklenjen vert. ^Zaklenjen vert si ti, moja sestra, moja nevesta!" Tako se bere v visoki pesmi (4, 12). — Dobro vam je znano, prijatli, otroci in častivci naše Matere Ma¬ rije Device, da Marija je tista, ktero nebeški ženin zaklenjen vert imenuje. Jezusova nevesta, Jezusova sestra, Jezusov zaklenjeni vert je Marija. O lepe in zale lastnosti! Marija, blagoslovljena med že¬ nami, je prejela od Boga nezmdrno polnost vsih milost in lepotij; to ji priča naj vikši vsili angelov, ker jo „polno milosti" pozdravlja (Luk. 1). To cvetičje vsih lepot, ti preimenitni sadovi vsih sladkost pa so v vertu zaklenjeni, so varni pred tatinsko roko in roparskimi zvermi; torej po tem vertu in iz verta duhte in kakor reke teko nebeške sladkosti in ljubeznive vonjave na vse strani po zemlji, pa tudi proti nebe¬ škim višavam. Zavoljo tega je Marija, ta zaklenjeni vertec, pred Bogom kakor naj bolj blažena v naj vikši lepoti in ljubez¬ nivosti. O kako bi vas, Marij ni ot¬ roci, hotel tukaj opomniti, da varite, skrivajte, hranite, zaklčpajte lepote, kolikor 9 jih še imate, kakor Marija, da vas Ženin ne prišteje enkrat med neumne in zaver- ženja vredne zapravljivce in zapravljivke, ki naj boljših in naj imenitniših lepotij niso vedili ne ceniti, ne ohraniti! V starodavnih časih so imeli neke posebne verte, ki ste se natora in človeška umetnost poskušale v njih tako silno ime¬ nitne lepote napraviti, da je oko stermelo in serce se topilo o njih gledanji, in so torej te verte k nekim svetnim čudežem šteli. V neskončno veličastnišem pomenu pa vidimo čudeže lepote v Marii, tem za¬ klenjenem vertu, ki siga je Stvarnik sveti sam v začetku za svojo lastino izvolil, ga obdeloval in varoval, in s čudodelno roko iz njega stvaril delo, ki v svoji lepoti in častitljivosti vse dela natore in umetnosti preseže, tako da kaj tacega ni bilo nare¬ jenega v vsih kraljestvih (3. Kralj. 10). Nikar se tedaj ne čudimo, de sveti očetje s tehtno besedo imenujtejo Marijo čudež čudežev. In ali bi mogel kdo lepoto tega zaklenjenega verta lepše preslavljati, kakor Ženin nebeški, ki kliče neomadežani nevesti: „Vsa lepa si, moja prijatlica, in n > ga madeža v tebi ,f (Vis. p. 4). Ta brez¬ madežna lepota je Sinu Božjega nagnila, v njeno naročje priti in v njem kakor 10 v ljubeznjivem vertu svojega veselja iskati. Ali vidiš iz tega, občutljivo keršansko serce, kaj je lepo, kaj je drago, kaj tvojemu nebeškemu Ženinu dopade in s Čim se mu prikupiti zarnorešV O zaklepaj svoj vert, kakor so ga zaklepali in varovali sv. Alojzi, sv. Stanislav, sv. Terezija, sv. Katarina, sv. Barbara, sv. Elizabeta Kraljica, in to¬ liko tlsuč druzih. Sadi pa na ta vert lepo- dišeče cvetlice zatajevanja, pokore, milo- serčnosti, dokler koli si v življenji, in vedi in dobro pomni, da tvoje — le tvoje bo, kar koli lepega, dobrega, hvale vrednega zasadiš na tem vertu. Cvetek. Navajeni ste že na cvetlice, torej vam jih tudi letos ne smem odreči. Druge leta ste jih dobivali seboj na dom; to leto vas pa povabim, da bi jih sami Jezusu in Marii nosili, — namreč duhovnih cvetlic . . . . Ena natornih cvetlic se imenuje goreča ljubezen. Cvetek gorečo ljubezen tedaj poišite in ga jutri k Šmarnicam prinesite — gotovo v svojem sercu, če tudi ne v 11 rokah.*) Da bote pa ložej našli cvetlico „gorečo ljubezen" do Boga, vam jo blaženi Albert Veliki, ratisbonski škof, blizo tako-le popisuje: Ljubezen do Boga je prav prava in čisto popolnoma, kadar se duša z vsimi svojimi močmi goreče v Boga izliva, ne iše dobička, temuč jo vleče k Bogu le samo zavoljo Njegove izvirne dobrote, sve¬ tosti, popolnamosti in blaženosti. Blaga duša namreč to kakor studi, da bi Boga samopridno in za dobiček ljubila. Sej tudi Bog vso svojo dobroto in ljubezen v člo¬ veka lije, dasiravno Bog od človeka nikoli nič dobička ne upa, temuč ga le hoče svoje lastne blaženosti vdeležiti. Kdor pa Boga ljubi le samo zato, ker je njemu dober, in pa posebno zato, da bi mu svoje *) Če pa lcteri bolj umnih ali učenih šmar- ničnih obiskovavcev to cvetlico denejo v pesmico, ali zlože kratek spisan premislek, ali molitvico, ali v iskrico kacega zdililjeja, in jutri položč ta spisani darček na altar Marii na čast, bodo Šmarnice še bolj mikavne. 12 zveličanje podelil, naj verjame, da ima nepopolnoma ljubezen. Naloga. Sv. Janez Zlatoust imenuje Marijo ,,zakladnico Božje ljubeznivaša kratka molitvica pri vež priložnostih do jutri naj bo torej ta-le: Ljubezni Božje, o Zakladnica! Ljubezen pravo spros’ nam od Boga.*) *) Vsak dan prinese za sklep enake verstiee, ki imajo kak dober nauk v sebi. K lepoti in večemu sada Šmarnic bi utegnilo pripomoči, ako bi se vsaki dan zadevne verstiee z razločnimi čerhami spisane na šmarnični altar postavile, da jih ljudje lahko berejo in ložej v spominu ohranijo. Ravno tako utegneš, ti ljuba mladina, storiti, kadar pred doma¬ čim altarčkom Šmarnice opravljaš. 13 Drugi dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Zakaj zamore le ena Jezusova prava Cerkev biti? Bog je le eden; Kristus le eden, vera le ena, kerst le en sam: torej zamore tudi cerkev le ena biti, to je, le ena sama družba, ki ima pravo vero, ki ima edino pravi čisti nauk; ki edinega pravega Boga, edinega pravega Kristusa Jezusa prav spozna in moli. Cerkev je Božja'poslanka ali po- ročnica na zemlji, ona v imenu Božjem zbira Človeške otroke v njegov ovčnjak k Čisto ohranjenemu nauku, k Božji službi, ter k daritvi, kakoršna se edino Bogu spodobi: Jezus pa nima dveh poročnic in namestnic na zemlji, 14 kakor tudi nima dveh včr, dvojnega uka, dvojnega kersta. Cerkev je ena, kakor je Jezus Kristus eden in ker je Jezus Kristus le eden. Cerkev je njegova edina in ljubljena nevesta. Torej tudi aposteljni pravijo v apo- stoljski veri: ,,Verujem v sveto Cer- kev“, ne pa, „v svete cerkve 11 , kakor da bi jih bilo več. In pervi vesoljni cerkveni zbor v Niceji je to resnico še bolj jasno izrekel, ker pravi: ,,Verujem v Cerkev, ktera je Ena“. Ali ni pa to naj lepši zlati klas — ta edina prava in neomadežana Jezusova Cerkev? In kdo bo našo srečo popisal ali tudi le izrekel, da smo mi zernje v tem prelepem zla¬ tem klasu, da smo otroci te edine Jezusove Cerkve! Bog daj, da bi bili lepo, polno, čisto — ne pa gluho in sentjavo zernje! 15 Marija zaklenjen vert. Pripovedujejo, da cesar Maksimijan, odloživši cesarsko krono, je svoje verte z lastno roko obdeloval; za ljudstvo pa je bilo sladko veselje, po teh verteh se sprehajati, pod drevesi hladiti, in radovati se nad cvetlicami, ki so jih cesarske roke sadile, varovale in jim prilivale. Tudi Kralj vsih kralj e v je vert za¬ sadil, na kterem se je pasel in lilije tergal, ktere je v šopiček vsih čednost povil. Ta šopek ali venček, kakor prečudno lepoto unega verta, je On razkazoval prebivaveem nebeškega raja kakor imenitno dražčieo, ktero je našel na zemlji. Da je Marija to prežalo cvetičje in lepotičje, sem vam že zadnjič razlagal. Marija pa ni le samo vert poln Iju- beznjivih cvetic: Marija je tudi z akl e n j en vert; zaklenila ga je sama svetaTrojica. Moč Očetova ga je zavarovala zoper moč satanovo, modrost Sinova zoper goljufijo sovražnikovo od vekomaj, dobrota sv. Duha zoper hudobijo pekla. Marija je zakle¬ njen vert, ker prekletstvo greha ni za¬ delo njenega serca; zaklenjen vert, 16 ker moža ni poznala, je s sv. Duhom obsenčena Zveličarja sveta spočela in je čistost device s častjo matere v sebi ze- dinovala. Marija je zaklenjen vert, nikoli niso smele va nj pogledati oči njega, kije sovražnik vsega dobrega; zaklenjen vert, v kterega se smertivna kača splaziti ni smela. Med njo in kačo je sovraštvo postavljeno. Prečista je kači sovražljivo glavo sterla, in zastonj jo je v peto zale¬ zovala. (1. Moz.). Ravno zato pa, ker je bila Marija tako čista po milosti Božji in svojem lastnem zasluženji, da hudobni sovražnik ni nikoli imel deleža pri nji, jo nebo in zemlja tolikanj hvali in poveličuje. — „Cedeče satovje so v tvoje ustnice, nevesta/' jo pozdravlja Ženin v Visoki pesmi (4); „mčd in mleko je pod tvojim jezikom, in duh tvojih oblačil je kakor duh kadila". To je: Kadar ti, moja nevesta, govoriš od božjih reči, je pohlevna, prijetna, ljubeznjiva tvoja beseda, kakor sladki mčd in belo mleko, ker teče iz nedolžnih ust in spodbuduje, tolaži in poživlja k dobremu stare in mlade. „Duh tvojih oblačil je kakor duh kadila," to je, tvoje dobre dela in tvoja lepo zbrana molitev se vzdigujejo neprenehoma pred mene, tvojega ženina, kakor blagodišeče 17 kadilo. Sveti opat Rupert pravi: „Vse dobrotljivosti, vsi nagoni božje milosti, ki se jih vdeležujemo, so tvoj sadež, o Marija!" Verh tega sadu nam je pa v Marijnem vertu zrastel Sad, ki v sladkosti in vred¬ nosti vse druge preseže, Sad, ki ga takrat vživamo, ko se nam v naj svetejšem Za¬ kramentu Bog sam v živež da. „En sam sad Device/' pravi opat Gvilelm, „je tisti, ki se po tem, da je zveličanje obrodil, Jezus imenuje; ali v tem Sadu je zapo- paden mnogoteren sad; v Jezusu,Enem Odrešeniku vsih, je Marija njih prav veliko v zveličanje rodila; s tem, da je življenje rodila, jih je veliko k življenju rodila; in tako je mati veliko udov, ker je mati Glave". O vert milosti, o raj veselja, ve¬ liko lepši kakor je bil uni, ki ga je bil Gospod zasadil v začetku. (1. Moz. 2.). O preljubi! ne pozabite na ta vert in njegovo lepoto, ki je vam v zgled dana;—ne po¬ zabite na njegov neprecenljivi Sad, sv. Rešnje Telo, ki je vam odločeno v živež za večno življenje. 2 18 Cvetek. Zelenega beršljana prinesite prihodnjič Mariji v dar. Le-ta objema s svojim lepim zelenjem vse, kar mu je blizo brez raz¬ ločka, bodi si ter nje, skalovje in staro zidovje. Pomeni naj torej duhovno cvet¬ lico: 1 j u b e z e n d o b 1 i ž n j e g a. Sv. Albert Veliki pojasnuje to čednost nekako tako-le: Prava ljubezen do bližnjega je: ljubiti bližnjega kakor sam sebe, prijatla in so¬ vražnika. Iz ljubezni prijatla se še ne more prava ljubezen ceniti. Zakaj pri- jatletudi sami neverniki ljubijo. Temveč pa se v ljubezni sovražnika prava ljubezen ceni ali spozna. Ljubijočega namreč lju¬ biti, je reč natore; in to ni zaslužljivo. N e ljubijočega pa ljubiti, to je reč gnade ali milosti. Naloga. Sv. Bernard imenuje Marijo „L u 6 slepili 11 . Kadar koli ti tedaj hoče serce zatemniti jeza ali nejevolja do bližnjega, reci in zdihni: O Marija, slepih luč! Sprosi mi ljubezni ključ. 19 Tretji dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Le katoliška Cerkev sama je cerkev Jezusa Kristusa. ©a je katoliška Cerkev sama prava cerkev Jezusa Kristusa, je lahko do- pričati. V katoliški Cerkvi je zlata, nepretergana versta od Pij a IX pa do sv. Petra pervega papeža nazaj, kakor je tudi zlata, nepretergana, mno- goternata versta od naših današnjih škofov pa do aposteljnov, od maš- nikov pa do učencev nazaj. Vsak pa v4, da je Jezus sam sv. Petra in aposteljne po svetu poslal učit. Vsak tudi vč, da je Kristus sv. Petra po¬ glavarja svoji Cerkvi postavil. Ker ima Cerkev v nepreterganih verstah svoje aposteljne, to je, apostoljske 2 * 20 naslednike ali škofe, torej se imenuje apostoljska; in ona je tudi rim¬ ska od svojega začetka, odkar si je sv. Peter, njen pervi papež, svoj sedež v Rimu izvolil in je tamkej za vero kri prelil. Tudi zdaj je papež, na¬ slednik sv. Petra in vidni poglavar sv. Cerkve, škof v Rimu, in vsa Cerkev je zavoljo tega vesela, da se rimska Cerkev imenuje. Sv. keršanska kato¬ liška ali rimska Cerkev je tedaj prava cerkev Jezusa Kristusa, ker ona na¬ ravnost od Njega izhaja; druge tako imenovane cerkve niso bile od začetka, temuč so se tako začele, da so se v teku časa od v4- like in svete katoliške, apostoljske in rimske Cerkve ločile, kakor veje od drevesa, — in so se ravno zato tudi ločile od Jezusa Kristusa samega, kakor udje od glave, ■— so zgubile torej milost Božjo in niso več ne¬ veste Kristusove. —• Zgodovina ima zapisano, kdaj so se začele, to je, ločile od Boga, in že imena znanih 21 človekov tega ločenja so neoveržljive znamnja ia priče, da take ločine niso Božje delo. Tako je ločenje greško- ruske cerkve na jutru napravil brez¬ božni patrijarh Focij ; odpadstvo pro¬ testantske cerkve na Angleškem je storil Henrik VIII in njegova ne¬ vredna liči Elizabeta v 16 . stoletji. Ločenje protestanških ločin po Nem¬ škem, Francoskem in drugod so storili: odpadnik mnili Luter, Kalvin in drugi enaki ljudje, ki so vsi ločeni od Jezusa Kristusa in aposteljnov, ločeni pa ne le samo zato, ker so še le pozneje svojo vero začeli, temuč tudi, ker imajo nauke, ki so pravi apostol]ski veri naravnost nasproti, ker so sv. pismo pokazili in ga napak razlagajo, ustno in besedno izročilo ali zavergli, ali pa ga tudi spačili. Naš častitljivi rojak in misijonar v Ameriki gosp. Frančišk Pirc je o svoji pričujočnosti na Kranjskem do¬ povedoval prav mično v to reč zade¬ vajočo dogodbo, kise nekako tako-le 22 glasi: Indijanskim divjakom se po¬ nuja neki angleški predikant, da naj ga poslušajo, češ, da ravno to uči, kar katoliški duhovni, in pravi med drugim: „Če se jest v obleko kato¬ liškega duhovna napravim, sem ravno to, kar je on.“ Neki dobro podučen Indijan pa mu odgovori: „Ti že praviš tako, tode Včliki Duh (Bog) te ne bo za tacega spoznal, ti nimaš te oblasti itd.“ Predikant: „Mi imamo ravno tisto sv. pismo, kakor katoli- čanje“. Indijan: „To ni res; vi ste sv. pismo na več kot 180 krajih po- kazili. — Ko bi oče svojim otrokom spisal poslednjo voljo ali testament, in eden njegovih sinov bi lepo shranil sporočilo, kakor je spisano, drugi bi ga pa prepisal in bi po svoji volji izpustil in prenaredil, kar mu ni všeč, potlej bi pa oče nazaj prišel in bi svoje poslednje sporočilo od občh tirjal: kaj bo rekel sinoma? Ne bo li druzega zavernil in posvaril, da mu je njegovo sporočilo skazil in da 23 to ni njegova poslednja volja. Le samo pervega testament bo spoznal za svojega, druzega pa bo zavergel, kakor skaženo in podverženo reč. Ravno tako je z vašim sv. pismom, ki ste ga skazili in ni več tisto, kakor ste ga od Boga prejeli. 41 Gosp. misi¬ jonar je pravil: da so bili Indijani v ti reči tako skerbni, da so več dni daleč k njemu poslali dva nekako dvajsetletna mladenča, ki naj ga pra- šata, če smejo protestanške učenike poslušati ali ne? Ko sta se bila ver- nila in sporočilo oznanila, izmed vsih tudi ne en sam ni poslušal predikanta, dasiravno mu je bilo več tavžent tolarjev letnega plačila odmenjenega in bi bil med Indijani ( ondi brez njih stroškov tempelj napravil, ko bi bil mogel le eno samo indijansko deržino za svoj nauk pridobiti. Med odpadi in zmotami krivover¬ cev pa gre katoliška Cerkev skoz stoletja naprej, kakor barka čez ne¬ zmerno morje. Ona je in ostane zmiraj 24 nespremenljiva v svojem uku, zmiraj ena v svoji vstanovi in vravnavi, v svoji veri, v svojih djanskih pravilih in zapovedih; zmiraj rodi svetnike, skazuje čudeže, zavračuj e človeške zmote, in kjer koli se vstanovi, raz¬ širja luč prave olike in življenje prave vere. Bodimo torej Bogu hvaležni, da smo udje te cerkve, ki vemo, da je res cerkev Jezusa Kristusa, Sina Božjega, in živimo po njenih naukih in vodilih, sprejemajmo vredno in zvesto njene zakramente, — zlasti o velikonočnem času, da nas ho ta cerkev tudi zveličala. Marija zaklenjen vert. Marija je zaklenjen vert, ker Sinu Božjemu se je spodobilo le od device ro¬ jenemu biti, ktere duša ni bila nikoli v oblasti hudobnega duha. Marija je zapert vert, angeli so stali pri tem vertu na straži, 25 da nikoli ni mogla nobena strupena sapa ali škodljiv veter opihati prelepega cvetja njenih čednost, in nobena sovražna stvar ga ne pokaziti. Vsi prijatli Božji so ne¬ zmerno razveseljeni, kadar premišljujejo lepoto in ljubeznjivost Marijnega verta, in hvalijo in prestavljajo jo z nar lepšimi besedami. Rajmund Jordan prečuduje Ma- rijno lepoto in častitljivost ter kliče: „Vsa lepota si, preslavna Devica; ne v nekterih ozirih, ampak vsa si lepa, in nobenega madeža greha, ne izvirnega, ne odpustlji¬ vega, ne smertnega ni, in ga ni bilo v Tebi.“ S takim poviševanjem pa sveti in modri možje ob enem naznanjajo, kolika cena, kolika vrednost, kolika čast je v tem, da človek z grehom ni ognjušen. To čutilo se je pri kristjanih močno zgubilo; ali ni žalost, ali ni sramota, ali ni strah, da se mnogi s svojo pregreho in nesnago še ponašajo in skorej hvalijo? Ali se ne pravi to noč v dan in dan v iloč spremi¬ njati? Gorje človeku, kteri je zgubil ob¬ čutek zato, kar je dobro, lepo, sveto! — Čutilo za dušno lepoto se je cel6 pri um- niših nejevernikih živo ohranilo ; od človeka pa, ki gnjusobo ljubi, po pravici že pregovor pravi, da se je poživinil! 26 Kako častitljiva pa je Marija, od ktere govori sv. Lavrencij Justinijan: „Po pra¬ vici je v Mariji nerazdeljena v obilni meri vsa čast, vsa blagost, ktera je v posameznih prebivala''. Cvetek. Poišite si cvetlice: ,,lilije med ternjem 1 ' in jo seboj prinesite k prihodnjim Šmar¬ nicam. Ta cvetek naj vam pomeni „ljubezen do sovražnikov in razžalnikov". Lilija ternju nič žalega ne stori, dasiravno jo ternje od vsih strani neusmiljeno siplje; tako tudi ti kristjan ne smeš sovražniku hudega s hudim povračevati, če te tudi pika in žali. Zveličani Albert Veliki pravi: Tacega ljubiti, ki nas ljubi, je natorna reč: tacega, ki nas ne ljubi, z dobrotami k ljubezni vleči, to je reč popolnamosti. In dasiravno nikogar zapoved ne veže, so¬ vražnika toliko in tako goreče ljubiti, ko¬ likor prijatla; bi bil vender srečen, in doveršeno popolnoma, kteri bi mogel toliko 27 in bolj ljubiti sovražnika kakor prijatla, in mu dela usmiljenja bolj skazovati, kakor prijatlu. Naloga. Sv. Peter Damijan imenuje Marijo ,,altar us milj en j a". Kadar koli tedaj te skušnja moti, da bi razŽalivca sovražil, zdihni in reci: O Marija, usmiljenja oltar! Sprosi mi do vsili ljubezni dar. 28 Četerti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Zunaj katoliške Cerkve ni zveličanja. Iverje resnica le ena in Jezusov nauk le en sam pravi in resnični nauk, in ker je ravno tako gotovo, da je ta resnica in ta nauk le samo v katoliški Cerkvi; torej je ravno tako gotovo, da mora vsak saj po znot- ranjem, po duliu, v ti Cerkvi biti, kdor hoče Bogu dopasti in se zveli¬ čati. — Res je, da tudi zunaj kato¬ liške Cerkve so mnogi, ki so čisto dobre volje, ki resnice išejo in želč, ki so sicer v zmoti, pa njih zmota je nezadolžena; oni bi precej pravo vero sprejeli, samo ko bi včdili, da so v zmoti. Upajmo, da so taki po znotranjem udje katoliške Cerkve, 29 Če tudi ne po zunanjem, in nikar jih ne sodimo. Ker vsak, da se zve¬ liča, mora vsaj po znotranjem biti v cerkvi Jezusovi, — ravno zavoljo tega je resnica nepremakljiva, da le v katoliški Cerkvi je zveličanje. (Ab. de Segur.) Pristaviti se pa mora: Kdor res¬ nico spozna in je ne sprejme: taki nima izgovora. Kdor resnico ima in ga mesčnost k odpadu zapelje: taki nima izgovora. — Kdor resnico ima, in po nji neživi; taki nima izgovora. In Se je že tolikanj težko, se zveličati tistim, ki so po zuna¬ njem v Cerkvi in imajo vse pomoSke -prav živeti, koliko težej je še le tistim hudo premagovati, ‘ spodobno in pravično živeti, ki so sicer po znotranjem v Cerkvi, pa teh po- močkov nimajo! Hvalimo tedaj ne¬ skončno Usmiljenega, da smo od katoliških staršev rojeni — v pravi katoliški cerkvi, zunaj ktere ni zveli¬ čanja ; — pa nikar nobenega ne 30 pogubljujmo in ne obsojujmo, kteri ni naše vere. is Manjaega vwta. Marija skrivnostna roža. Ko tukaj imenujem cvetlico rožo, menim cvetlico vertnico, gošavko, šipek, ali gartrožo, mislim si pa rožo Marijo.— Roža je imenitna zavoljo svojega ljubeznji- vega duha, imenitna zavoljo prelepe podobe in zavoljo zdravilne moči. V vsih teh prednostih se nam skazuje skrivnostna roža Marija. Imenitnost rože je takorekoč natora sama spoznala, ker ji je ternja dala, da bi si z njim varovala in branila svojo lepoto in imenitnost. S tim pa je njena vrednost še lepovikšana; zakaj tiste reči imajo sploh veliko ceno, ktere 'se za- morejo le s premagovanjem doseči. Roža ima dvojno barvo, rudečo in belo, in v kako prelepi popolnamosti ste obe! Vertnica je zares prelepa roža. — Zdaj pa poglejmo rožo Marijo. Marija je bila roža, ki je v ne¬ dolžnosti cvetla, in da bi se ta lepota toliko skerbnejše ohranila, jo je ternje terpljenja obdajalo, to je terpljenje je 31 zvikševalo lepoto in vrednost njenih čed¬ nost. Ker je pa roža Marija čisto nezadol- žena terpčla, jo moramo le še tolikanj bolj ljubiti in občudovati. Sv. Bernard prav prijazno piše in pravi: „Marija roža je bila bela s svojim devištvom, rudeča z ljubeznijo; bela z gorečo čednostjo, rudeča z zamerzo do greha; bela, ker je svoje nagnjenje lepo obravnavala, rudeča, ker je telesno gibanje v sebi mertvila; bela s svojo vdanostjo do Boga, rudeča, ker je meč britkosti njeno dušo presunil.“ — Roža je prečudna lepota med cvetlicami; zdaj jo imenujejo kraljico cvetlic, lepo- tičico vsih rastlin ; zdaj doveršeno lepodišje, v ternjevi posodi zaklenjeni škerlat, pri- jatlico zvezd. — Ako se pa roža, ta pri vsi svoji imenitnosti tako naglo veneča hčerka spomladi, tako časti in toliko povzdiguje; koliko bomo še leuno prestav¬ ljali, ki je skrivnostna roža, brez madeža spočeta, in ki vekomaj cvete? S kakošno hvalo bomo n j o povzdigovali, ki sv. pismo od nje govori: ,,Kakor roža v Jerihi sem rasla 1 “ Zakaj, ali ni Marij a kraljica svetnikov, ki kakor cvetlice stoje krog sedeža Božjega in razširjajo lepodišje svojih čednost in svoje svetosti? Ali ni izvoljena izmed vsih stvari, — lepota izmed 32 Evinih hčeri, ker je polna milosti in je bil Gospod z njo? Je li posedvala kaka stvar toliko svetost, kakor Marija, in ali je varovala ktera svojo čednost pred kužno sapo greha tako, kakor Marija? — O da bi pač veliko naših r6ž bilo prijatlic, ča- stivk, posnemavk rože Marije! „Blagor jim, kteri njene pote najdejo in jih ohranijo!" Cvetek. Jutri prinesite k Šmarnicam solnč- n i c o, ki se celi dan za solncem obrača; solnčnica nam je s tim znamnje pokor- šine do Boga in do ljudi. Po nauku sv. Alberta Včlikega si ti do Boga prav in popolnoma pokoren, ako zvesto in veli- krat premišljuješ, kar je Bogu naj bolj všeč, vsak čas všeč in povsod všeč, in k čemur je modri Bog tebe posebno odmenil, ter si z vsimi močmi zmiraj prizadevaš ravno taisto spolnovati. Od pokoršine do namestnikov Kristu¬ sovih (in sploh do višjih) pravi ravno ta svetnik: „Prava pokoršina do namestnikov 33 Jezusa Kristusa pa je, kadar podložni tudi tisto, kar mu je naj bolj nasproti, zvesto in rad spolnuje, ko nikoli ne pokaže ne z besedo ali z djanjem, da mu je zapoved zoperna. Naloga. Sv. Bernard imenuje Marijo: „zdravilno rožo 11 . V skušnjavi zoper kakoršno koli pokoršino recite: O Marija. Roža ti zdravilna! Bodi tvoja mi pomoč obilna. 34 Peti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kdo je papež? beseda papež izhaja iz latinske besede papa, in papd še dandanašnji po otročjem jeziku pomeni očeta. Papež namreč je oče vernikov, oče keršanske deržine, ki je sicer po vsem svetu razširjena, pa je vender veni cerkvi zedinjena, ktere duhovni po¬ glavar je papež. On tedaj je vidni poglavar pravoverne keršanske der¬ žine, katoliške Cerkve na zemlji, ktere nevidni poglavar je Kristus v nebesih. Papež je tedaj namestnik Kristusov na zemlji, on je naj višji mašnik, naj višji postavodajavec, naj višji sodnik v duhovnih reččh, naj višji dušni pastir vernikov in nebeški ključar. —• Ako primeriš katoliško Cerkev s po- 35 slopjem, je papež vkladni kamen; ako jo primeriš s Čedo, je on naj višji pastir; ako jo primeriš z deržino, je papež gospodar, oče; ako jo pri¬ meriš z vojsko, je on vikši vojvoda; ako jo primeriš z ladij o, je papež kermilnik. On je tedaj glava katoliške Cerkve, katoliškega keršanstva. To je papež. Kdo je pa papeža za to naredil, kdo papeštvo postavil? Kdo mn je tako oblast, čast, opravilo dal? Kri¬ stus sam je to storil. Kako se je to dogodilo, bo drugikrat povedano; danes samoto rečem: Ko bi bili 'sv. Petru ljudje to oblast dali, bi mu jo zamogli tudi vzeti, in bili bi mu jo že davno vzeli; in ko bi se bil sam te časti in oblasti lotil ter se vrinil za poglavarja sv. Cerkve, bi ga tudi včrniki mogli in mčgli odstaviti. Za¬ mogli bi ga poprašati, kakor una Egipčanka Mojzesa: ,,Kdo te je po¬ stavil čez naji sodnika?“ Mojzes nato ni bil nič odgovoril, temuč bežal je; 3 * 36 zakaj takrat ga res še nihče ni bil postavil sodnika. Pozneje pa je bil Mojzes res od Boga samega postavljen sodnik, in obnašal se je Mojzes za sodnika, in nobeden mu ni te oblasti odrekoval, razun nekterih hudobnežev, kakoršni so bili Kore, Daton in Abi- ron, ktere je pa zemlja žive požerla zavoljo njih rovarstva in upora. Tudi papeža je postavil poglavarja vse Cerkve Kristus Bog; postavil ga je najvišjega pastirja in vidnega po¬ glavarja; postavil ga je svojega na¬ mestnika na zemlji. — To vse je zapisano v sv. pismu in je tako spri- čano, da zamore tajiti le tisti, kdor iz zaslepljenosti ali pa iz hudobije noče verovati. Kakor so oni Mojzesa, tako marsi- kteri rogovileži, prekuculii, krivoverci ali celd zanikerni katoličanje včasi tudi papeža zaničujejo, in išejo mu pri dobrih ljudčh spoštovanje vzeti. Pa večidel se takim hudobnežem slabo izide. Posebno zdaj nekaj 14t je na 37 Laškem, pa tudi pri nas dosti tacih. Bog pa se vojskuje sam za svojega namestnika. Kratek zgled vam bo to bolj po¬ jasnil. Pred malo leti o predpustu so laški puntarji v nekem mestu hotli papeža s svojimi pustnimi burkami v zasramovanje pripraviti; — ved za- nikarnežev se stepe skupaj in posne¬ majo zaničevaje sv. Odeta v tistem stanji, kadar svojim imenitnišim du¬ hovnom (prelatom) zaslišanje dajejo. Eden je namestoval papeža, drugi pa imenitne duhovne pred njim. To spa¬ kovanje je bilo na očitnem tergu .v ved razstavah, in vsaka razstava je drugo v bogokletji presegala. Po do¬ končani komediji in odpravljenih ob¬ lekah in šemarijah se domii verne hudobnež, ki se je za papeža pačil. Lavno pa ko na prag stopi, ga mertvud udari.... Le samo besede: ,,hitro po mašnika!“ je še izrekel. — Neki du¬ hoven, ki je ravno tisti trenutek mdm s el, precej priteče, toda . . . nesrečni 38 spakovavec je bil že med mertvimi!!!' (Armonia.) Glej kristjan, kako nevarno je poglavarja sv. Cerkve zaničevati. Mi pa se velikoveč v svojih molitvah radi spominjajmo poglavarja sv. cer¬ kve , sosebno v sedanjih žalostnih časih, ko sv. Cerkev s svojim pogla¬ varjem vred toliko preganjanja terpi. Ne le pri Božji službi, ampak tudi doma za-nj molimo s cerkvenimi be¬ sedami, rekoč: „Vsegamogočni Bog! usmili se svojega služabnika, našega papeža Pija, in vodi ga po poti več¬ nega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. Amen. B©žie& k Manjaefa vesla, Marija skrivnostna roža. Sv. Ambrož v edinosti s sv. Bazilijem mbni, da v začetku stvarjenja je bila vertna roža v sv. raju brez ternja. Pravi namreč: „Bila je v začetku med drugimi nežnimi 3S cvetlicami pognala roža brez ternja, in kakor prečudna ljubeznjiva cvetica je cvetla brez šuma; se le potlej so obrasli terni blago cvetico in so jo storili podobo člo¬ veškega življenja; zakaj kakor po Adamu ni nobenih vertnic brez ternov, tako tudi tukaj na zemlji ni nobenega veselja brez britkost." Vender je bila pa tudi po grehu naših pervih staršev še ena vertna roža brez bodečih ternov. Ta roža je bila Marija, naj čistejši Devica, ki je bila popolnoma brez vsacega zadolženja, ker je bila ob¬ varovana madeža izvirnega greha, in po tem takem kakor se roža povzdiga izmed ternja, ki jo obdaja, in nima nič na sebi, kar bi ranilo, tako je bila tudi Marija sama med vsimi Evinimi hčerami brez smertnega ternja, to je, brez greha. Sv. Bernard pravi v oziru na te besede: Eva je bila tern, Marija je roža; Eva je bila zato tern, ker je ranila, Marija je zato roža, ker po njenem posredvanji se zacelijo vse rane greha; Eva je bila tern, ker je z grehom vse ljudi do smerti ranila, Marija je roža, ker po nji je vsim zveličanje povernjeno." To cvetlico Marijo je prav posebno častil zveličani Herman Jožef; svojo rožo 40 jo je imenoval. Iz tega češenja in pomoči Marije Device je izvirala prečudna čistost tega mladenča, — pa tudi posebna zaup¬ ljivost do Božje Matere, ktera se mu je velikrat razodčla, se z njim cel6 po du¬ hovno zaročila. Pač srečna je taka zaro- čitev z Marijo, pri kteri cvetd nebeške rožice in prijetni duh razširjajo, angelci svatovske vence pletč, in svatovske svetila nosijo, ki so vlite iz naj čistejšega voska — devištva! Pri taki nebeški svatovšini angelci poj6 svatovske sladke pesmi, ka- koršne peti je dano le samo tistim, kterim rože poštenosti cveto na obličji, na jeziku, v sercu. Zakaj sv. Hieronim pravi: „Kakor je lilija znamnje svete čistosti, tako je roža podoba deviške sramožljivosti in pa- metnosti“. Marija je bila vsa prava roža; ona je bila sedež sramožljivosti, ogledalo pametnosti in ponižnosti, zgled krotljivosti. O blagor mladosti, ki Marijo posnčma; lOOOkrat blagor keršanskim deklicam, ki ta prelepi zgled vsih čednost pred očmi imajo in se po njem ravnajo! Cvetek. Cvetica „dobra misel“, kakor tudi več druzih, ima tako lastnost, da še le 41 potlej prav lepo diši, ko njeno peresce v roki zmencaš. Dobra misel naj bo torej podoba poterpežljivosti, ki tudi takrat ldp duh daje, ko se ji krivica godi. — Pravi pa sv. Albert Veliki od poterpež¬ ljivosti : „Poterpežljivost je prava in popolnoma, ko človek poterpežljivo prenaša krivice, ne le kadar je zadolžen, ampak tudi kadar je nedolžen.'' Naloga. Sv. Epifanij imenuje Marijo „angelsko lilijoKadar koli te tedaj, o kristjan! nepoterpežljivost lomi, zdihni: O Marija. lil'ja angelska! Prosi v skušnji za-me grešnika! -~x»- 42 Šesti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kdo je papeža postavil poglavarja svete Cerkve. Kristus sam ga je postavil, po¬ stavil ga je pa v sv. Petru. Peter, ali prav za prav v začetku Simon, Jonov Sin, med aposteljni ni bil naj starši v letih, njegov brat Andrej je bil stareji; tudi ni bil njega Kristus naj pervega poklical v apostoljstvo, izvolil je bil pred njim že več druzih; tudi ni bil tako rekoč naj imenitniši, Jakop in Janez sta bila vender ime¬ nitniši, ker sta bila z Jezusom cel<5 v rodu; naj učenejši tudi ni bil, — učeni vsi niso bili. Vender je bil zmiraj in povsod pervi med aposteljni, njih glava. Zakaj pa ravno on ? Zato ker je Kristus tako hotel. On mu je 43 izročil to čast, to pravico. Ia znati je, da mu je to čast njegova poniž¬ nost pridobila. Peter tudi ne pripo¬ veduje tega sam od sebe, ampak drugi evangelisti. Zgodbo, kako je Jezus sv. Petra poglavarja postavil, pripoveduje sv. evangelist Matevž v 16. postavi, od 13—19. verste, kjer pravi: „Prišel je pa Jezus v kraje Cezareje Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravijo ljudje daje Sin človekov? Oni pa so rekli: Nekteri, daje Janez Kerstnik; nekteri pa, da je Elija, ne¬ kteri pa, da je Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem? Je odgovoril Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga, In Jezus mu je odgo¬ voril in rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jest povčm tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata 44 je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli boš raz¬ vezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Te besede so jasne, očitne, lahko razumljive. Te besede so tudi v Lu¬ trovem in v star o verskem sv. pismu, in lahko bi oni vidili, daje bil sv. Peter s svojimi nasledniki zares postavljen poglavar sv. Cerkve. Toda Luter in njegovi sledniki so sv. pismo sem ter tje pokazili, in ga razlagajo, kakor se jim bolje prileže, ali kakor sami ved(5 in znajo, ker nimajo Cerkve, da bi jim ga razlagala. Ker je bil sv. Peter, v njem pa ravno tako njegovi nasledniki, od Boga postavljen, torej je tudi spo¬ štovanje in ljubezen do sv. Očeta nekaka naravna reč, ktere se tudi pošteni drugoverci ne morejo znebiti. Sv. Očetu, kakor je znano, so pre¬ kucnili večidel posestev poropali, torej 45 jim dobri katoličanje po več krajih darove zbirajo; in veselo je slišati, da večkrat tudi protestantje lepe da¬ rove v ta namen daj <5. Tudi naslednja dogodbica je prav mična. V začetku 1. 1861 sreča neki duhoven iz Reutlingen-a v Liberak-u tujega človeka, kteri mu je pripove¬ doval grozovitnosti, ki se gode po Laškem. Med pogovorom tujec du¬ hovnu to-le razodene: „Jest sem pro¬ testant ; pri vsem tem pa sem za papeža, in grem zapisat se med pa¬ peževe dobrovoljce. Zaročen sem s katoličanko. Rekla mi je ona: Jest bom dala za denar sv. Petra (to je, za papeža), kar sem si prihranila. In odgovoril sem ji: Jest pa bom dal samega sebe. In zdaj, kakor me vidite, se ravno ravnam svojo obljubo spolnit. 4 ' Pri taki pošteni ljubezni drugo¬ vercev do sv. Očeta, bi bilo toliko holj sramotno in pregrešno, ako bi katoličan merzel ostal! 46 Eežiea m Maržjaega Marija skrivnostna roža. V skrivnostni roži Marii je prelep duh za slehernega človeka, posebno za čiste mladenče in device. Sv. Ambrož popisuje to lepo dišečo in ljubeznjivo cvetečo rožo in pravi: „Marija je bila devica ne le po telesu, ampak tudi po duhu, v ktero se ni nobeno počutno nagnjenje vlezlo, ki bi bilo njeno čisto serce omadežalo. Bila je iz serca ponižna, spodobna v govorjenji, modra v duhu, previdna, resnobna in čedna v besedah, neutrudljiva v spremišljevanji. Nikogar ni užalila; do vsih je bila dobro- serčna; staršem je skazovala spoštovanje; do sebi enacih je bila brez vse zavidnosti; ogibala se je vsake precenitve same sebe, v vsem se je ravnala po pameti, in bila je goreča v spolnovanji zapoved. ... Z nje¬ nega vedenja je govorila ponižnost, v njeni hoji se je kazala spodobnost, v njenem djanji se je razodevala ljubezen do čednosti. In tako je bilo njeno zunanje podoba nje¬ nega posvečenega znotranjega, skazovanje njene visoke čednosti/' Po tem ogledalu popolnoma čednosti, marijanski prijatli in prijatlice, po ti pre¬ lepi roži ravnajte svoje življenje! Veste, 47 da Marija, lepo dišeča Roža, tudi zvesto skerbi za svoje rožice, ki se ji v britkosti priporočajo. Zapisnik dobrovske Božje poti pri Ljubljani ima prav veliko zgledov, ki to poterjujejo. Leta 1755 — 24. vel. serpana je bilo iz Polhovega gradca na Dobrovo to-le naznanjeno: Slajhno dekelce, Marija Križaj, je bilo prav hudo bolno; ko so jo pa na Dobrovo obljubili, je bilo kar precej ozdravljeno. Priporočajte se Roži Marii na Dobrovi, da bi rožice otročiče tudi dušne bolezni obvarovala, in na duši bolne ozdravila. Vi že odrašeni pa bodite sami rože lepodišeče pred Jagnjetom Božjim v cerkvi tukaj na zemlji, in enkrat tamkej v Božjem kraljestvu. Cvetek. Tiho vijolico si prilastite,in jo seboj prinesite, zakaj le-ta je znamnje zmed naj pervih in naj potrebniših čednost, namreč ponižnosti. Sv. Albert Vel., ki čednost popisuje v nar veči popolnomasti, kakor so bile pri svetnikih, od ponižnosti pravi med drugim: ^Ponižnost je prava in popolnoma, kadar 48 se prezira skazana čast, in se ne poželi čast, ktera se ima skazati. V resnici po¬ nižni, če se.mu čast skaže, je v sercu užaljen, ker ve, da le samemu Bogu gre čast in hvala. V resnici ponižni se nikoli ne hvali s kako častjo ali dobroto, razun če meni iz tega pri poslušavcih čast na Boga obračati. Ce se od njega govori kaj časti vrednega ali dobrega, posluša on to z zaničevanjem samega sebe, ker ve, dale Bogu gre, kar se njemu pripisuje. Prav nikogar ne zaničuje, kakor le samega sebe. Naloga. Sv. Justin imenuje Marijo „hišo sv. Duha“. Ker sv. Duh zamore le v ponižnem sercu stanovati , torej zdihnite , kadar vas napuh moti: O Marija, hiša sv. Dnlia! Vari, vari me napuha. 49 Sedmi dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kdo je Petra postavil poglavarja svete Cerkve? TJ ni krat smo slišali besede iz sv. evangelista Matevža, s kterimi je Jezus sv. Petru obširno, jasno in razločno naznanil, da on je skala ali podstava, na ktero bo zidal svojo napravo v zveličanje vernikov, svojo cerkev. Obljubil mu je tako moč, tako sta¬ novitnost za to cerkev, da tudi sama peklenska moč nič ne bo premogla zoper njo. Zagotovil mu je, nebeške ključe, vso oblast v cerkvi in čez cerkev na zemlji. Spremenil mu je ime in ga je namesto Simona imeno¬ val Petra, Skalnika, kar ima poseben pomen in veliko tehtnost in imenitnost, Česar Jezus pri nobenem drugem aposteljnu ni storil. Koliko pa da je 4 50 Jezus deržal do novega imena „Skala, Skalar, Skalnik, -1 to naznanuje sam pri sv. Matevžu, kjer pravi: „Kteri sliši te moje besede, in jih spolnuje, bo podoben modremu možu, kteri je sozidal svojo hišo na skalo; in ploha se je ulila, in prišle so vode, in ve¬ trovi so pihali, in so se v tisto hišo vperli; — in ni padla, zakaj vstav¬ ljena je bila na skalo. In vsak, kteri sliši te moje besede, in jih ne spol¬ nuje , bo podoben neumnemu možu, kteri je sozidal svojo hišo na pčsek; in ploha se je ulila, in prišle so vode, in vetrovi so pihali, in so se v tisto hišo vperli, in je padla, in njena po- dertija je bila velika. 41 (Mat. 7,24—27.) Kakor na skalo zidane hiše ne morejo plohe razmočiti, ne vode spod¬ nesti, ne viharji prekucniti; tako na skalo sv. Petra postavljene Jezusove Cerkve ne morejo premagati, ali v zmoto spraviti, ali razdreti •— ne plohe mestnosti, ne povodnji sveta, ne vi¬ harji hudobnega duha. 51 Kar je bil pa Jezus sv. Petru z imenovanimi besedami napovedal, to mu je po svojem vstajenji še posebej določil, izročil in zaterdil, kakor po¬ pisuje sv. evangelist Janez. Pripo¬ veduje namreč, da po svojem vstajenji se je Jezus svojim učencem prikazal ob tiberijaškem jezeru, in je z njimi jedel. Potem se oberne k Petru in mu začne tako-le govoriti: „Simon Janezov, me ljubiš bolj kakor ti-le? Mu reče (Peter): To je da, Gospod! ti veš, da te ljubim. Mu reče (Jezus): Pasi moje jagnjeta. — Mu reče spet (Jezus): Simon Janezov, me ljubiš? Mu reče (Petelj: To je da, Gospod! ti veš, da te ljubim. Mu reče (Jezus): Pasi moje jagnjeta. — Mil reče v tretjič: Simon Janezov, me ljubiš? Peter je žalosten bil, ker mu je v tretjič rekel: Me ljubiš? in mu je rekel: Gospod! ti vse veš; ti veš, da te ljubim. (Jezus) mu je rekel: Pasi moje ovce.“ (Jan. 21, 15—17.) Tudi drugi aposteljni so bili pri- 4 * 52 čujoči, kadar je Kristus Petru te besede govoril, in vender je le Petra postavil pastirja svojih jagnjet in ovac, to je, vsih vernikov: mladih in starih, učenih in neučenih, imenitnih in priprostih, duhovstva in ljudstva. Pri unih besedah, ko je le sam Peter odgovoril Jezusu: „Ti si Kristus, Sin živega Boga“, je Peter pokazal, da ima bolj razsvitljeno vero mem druzih aposteljnov. Tukaj pa, kar se je ob tiberijaškem jezeru godilo, je Peter s trikratnim priterjenjem po¬ kazal tudi svojo gorečniši ljube¬ zen mem druzih aposteljnov. Močen v veri in ljubezni tedaj je bil pač pripraven za poglavarja Kristusove cerkve, Ker nas je tedaj sam Jezus za ovčice izročil po sv. Petru rimskemu papežu, bodimo torej vselej njegove dobre in pokorne ovčice, in ne spre¬ minjajmo se v druge rogate živine, ki ni lepo jih imenovati, še manj pošteno pa takim biti. 53 Marija skrivnostna roža. Rimski vojvoda Scipijon je bil svoje dni premagal mesto Kartago; pri napadu so bili vojaki 8. kerdela pervi, ki so vzeli kartagenski stan in pa zastave ali bandera sovražnemu vojvodu. Rimski vojvoda je na to sklenil, da hoče sloveče obhajati glasovito zmago, in zapovedal je, naj uni serčni vojšaki 8. kerdela ta častitljivi dan nosijo venec iz rož vertnic, v roki, pa tudi pozneje, da naj bo roža na škitu njih znamnje. Še poznejše čase je ukazal tudi drug Scipijon po razdjanji Kartage, da vojščaki, ki so bili pervi na zidove splezali, naj nosijo rože na Skitih in v rokah; tudi Scipijonov slavozmagoviti voz je bil z ro¬ žami vertnicami ovenčan, in cveteče rože so oznanovale imenitno zmago nlad puni- škim zopernikom. Tako čislanje cvetečih in dišečih rčž naj pa tudi nam bode v zgled in nauk. Kaj hoče skrivnostna Roža Marija druzega, kakor da naj tudi njeni zvesti častivci no¬ sijo rože v rokah, rože na čelu, rože na nstnicah, rože na vsem životu. Rožica sramožljivosti naj bo na čelu, rožica zderž- nosti v rokah, belo-rudeča rožica nedolž- 54 nosti na licih, blago dišeča rožica čistosti na listih, rudečežametna rožica spodobnosti in poštenosti naj ho na škitu vsega tvojega življenja, votročnosti, v mladosti in starosti. Vsakemu, ki na te rože pogleda, naj se ljubezen k čistosti in vsaki čednosti obudi. Marija hoče, da vsi tisti, ki pod njeno hrambo pribežč, naj tudi v Marijne stopnje stopijo, da naj tudi oni vojsko napovedo škodljivemu telesnemu nagnjenju, da naj nedolžnost varujejo, hudo poželenje krote, spodobnost, sramožljivost in čistost v časti imajo. — O Kristusovi vojšaki in vojlakinje! o marijanski prijatli in prijatlice! ko bi vi pač vedili, kakošno slavno zmagoslovje angeli pripravljajo vam, ki bote ostali stanovitni! O kolika sreča, kolika čast vas čaka! Z rožami tolikih čednost ozaljšani, z lepim dišilom dobrih del olepšani, od angelov peljani, od Marije in vsih nebe- ščanov blagrovani, med petjem kerubinov in serafinov spremljani pridete v nebeški procesiji naj bližej k Jagnjetu. Zapisnik vašega življenja bo kazal, s kakošnimi sovražniki ste se vojskovali, kakošne zo- pernosti ste premagali, kakošno plačilo ste zaslužili. O blagor rožicam pred Božjim sedežem; blagor serčnim vojskovavcem za čednost; „blagor jim, kteri so čistega serca: Boga bodo gledali!“ „Blagor jim, kteri so 55 svoje oblačila očistili v kervi Jagnjetovi (po resnični pokori), na vekomaj bodo Boga hvalili!" Cvetek. Ne vem bolj primernega cvetka, kakor je šmarnica sama, ktero saj v sercu k šmarnicam prinesite. S prelepimi belimi cvetkami, kakor tudi z ljubeznjivim duhom vam j e ta cvetlica imenitna podoba čistosti in sramožljivosti. Njeno posušeno perje boje kihanje napravi. Kihanje je neko zgrozenje natore; tako se zgrozi pa tudi čista duša nad vsim, kar je nečisto. Govori pa sv. Albert Veliki od čistosti tako-le: „Čistost je prava in popolnoma, kadar se ne le telo obvaruje mesenega omadežanja, temuč se tudi duša mesenega poželenja čista ohrani, po zgledu Sare, ki je rekla: Ti veš, o Gospod! da nikoli nisem moškega poželela, in sem čisto ohranila svojo dušo vse poželjivosti. (Tob. 3, 16.) Pa tudi tega se čisti varuje, kar daje priložnost k po¬ želenju. In to je ravno na tistem kraju 56 izrečeno: „Nikoli se nisem med igravce mešala, in s taci mi,'ki lahkovoljno žive, se nisem pečala“. (Tob. 3, 17.) To je: Med plesavce, nespodobne smešnike, noro- glavce, burkaste sitneže, ki z grešnim raz¬ veseljevanjem kratek čas delajo, — med take nisem nikoli v drušino hodila. (Sv. pis. Ant. Alojz.) O lepi zgled modre Sare za vso mladost, in vse tiste, kteri se žele čiste ohraniti in zveličati, ker ^nečistega nič ne pojde v Božje kraljestvo 1“ Naloga. Sedanji papež Pij imenujejo Marijo „ljubeznjivi raj nedolžnosti^. V skušnjavah zoper sveto čistost torej kliči sleherni: O Marija! „ljubi raj nedolžnosti 44 ! Vari, vari mene v sveti čistosti. 57 Osmi dan, Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kdo je postavil Petra poglavarja svete Cerkve? Slišali smo že sveta evangelista Matevža in Janeza pričati, kako je Kristus postavil sv. Petra poglavarja svoje cerkve na zemlji. Imenitno je tudi, kar piše sv. Lukež evangelist za to reč. Ta evangelist namreč pri¬ poveduje, kako so se aposteljni pri zadnji večerji besedovali, kteri izmed njih bi bil večji; pri ti priložnosti pa Jezus vmes reče Petru: Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jest pa sem prosil zate, da ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spre- obernil, poterdi svoje brate.“ Kaj pomenijo te besede? S temi besedami je Kristus to-le naznanil: 58 Peter, ti podstavni kamen moje cerkve: satan bo motil in nadlegal tebe, tvoje brate aposteljne in vaše naslednike, nadlegal bo tudi vse vernike, da bi od moje vere v kakem uku odstopili, da bi vero popačili in skazili: ali jest sem Očeta zate prosil, ker si ti poglavar in je vse na tebi ležeče, — prosil sem zate, da tvoja vera v Kri¬ stusa, kakoršnega si spoznal, nikoli ne jenja. Ti boš nezmotljiv učenik družili aposteljnov in učencev. Oma¬ hoval boš sicer tudi ob nekem času, pa se boš spreobernil, in po svojem spreobernjenji boš tudi ti poterdoval v veri svoje brate. Tukaj je Gospod poglavarju sv. Cerkve očitno obljubil tako stanovitno in terdno vero, da bo zamogel poterdovati tudi svoje brate; tako vero, ki jo satan sam nikoli ne bo mogel razvčti in razdjati, ko bi se še toliko pehal jo pretresovati in presejati. To bi se pa zgodilo, ko bi poglavar sv. cerkve s škofi, svojimi brati vred, očitno zmoto učili, ali pa 59 se va-njo vdali in va-njo privolili. To pa se nikoli še ni zgodilo, in se ne bo; zakaj: cerkev Kristusova je zidana na skalo. Aposteljni in učenci so prav dobro umeli Jezusa, kaj jim je s temi be¬ sedami hotel naznaniti, posebno potlej ko so bili od sv. Duha razsvitljeni; zakaj poprej je hotel vsakpervi biti: zdaj pa so vsi spoznali sv. Petra za poglavarja. Kjer koli so aposteljni našteti, vselej je Peter pervi, Juda poslednji. Sv. Peter je pervi pridigal binkoštni dan; on je nasvetval, da naj se namesti Juda Iškarjota drugi apostelj izvoli; on je kerstil pervega malikovavca; on je storil pervi čudež v imenu Jezusovem; on je sklical pervi cerkveni zbor v Jeruzalemu in je v vsih imenu sklep izrekel; on je pervi za Kristusa terpel preganjanje, bičanje, ječo. — Tudi sv. Pavel je po svojem spreobernjenji v Jeruzalem popotval, da se je sv. Petru skazal ter bil od njega spoznan in opravičen, 60 kakor pravi od Kristusa poklicani apostelj. Ob kratkem: Kristus sam ie sv. Petra izvolil in postavil naj višjega pastirja svoje cede in poglavarja sv. Cerkve, ali kar je ravno to : postavil ga je papeža. žfcošjtaa i% Marijj&egft Ywta. Marija skrivnostna roža. O lepa rožica sramožljivosti, Marija, prelepo znamnje za sinove in hčerke neo- madežane Božje Matere! To rožico, ali venček iz tacih rožic naj nosijo vsi Marij ni otroci kakor verižico na vratu in na sercu, in kakor drago lepoto na čelu. Od tacih rožic govori sv. Bernard z navdušenimi besedami in pravi: „Kaj je ljubeznjivšega kakor čeden mladeneč? Kak 6 se bliskeče v tako prečudnem sijanji dragi kamen krot- kosti in pohlevnosti v obnašanji in na obličji! Kako je le-ta čednost znamnje imenitnih zmožnost, ki opravičujejo k naj lepšemu upanju za-nj! Ta čednost je šiba za krotenje in red, bojevavka zoper vse hudo, Skit. za brambo svete čistosti, znam¬ nje mirne vesti, stražnica dobrega imena, 61 lepotica življenja, sedež kreposti!" Kazavec na uri nam pravi, kakošno je tiste ure znotranje delo, če je dobro ali slabo, če kolesje enomerno gre ali ne: enako pa je spodobnost, ta družica in stražnica čistosti, ako se v zunanjem kaže, zanesljiva mera, po kteri se zamore znotranje razsoditi, dokaz je, da v sercu prebiva čednost. Pohlevna rudečica rožice spodobnosti pa ima tudi dobrotno moč do vsacega, kteri to čednost vidi zaznamnjano nad druzimi. Ta rožica, ki se iz znotranje čednosti na zunanjem razcvčta, je zmožna tudi v druzih ljubezen do te čednosti obuditi. Ako se tedaj v pobožnem premišljevanji ozreš na Marijo, bodi si svest, da iz te skrivnostne rože te bo obsenčevala rudečica spodobnosti in krotkosti, ljubezen do či¬ stosti. Upati smeš, da en sam pogled na naj čistejši Devico ti bo nesnažni plamen v sercu pogasil, in pa da že sam dobro- serčen ozir na to podobo je zmožen zaver- niti nedopušene čutila in hudo poželenje. Torej piše goreč eastivec Matere Božje nekemu pobožnemu mladenču: „Prav serčno te prosim in opominjam, obračaj pogosto svoje oko na podobo preblažene Device. Ta pogled ti bodi ljubeznjivši in prijetniši naem vsega druzega, kar ti pride pred oči, ker večkrat ko to podobo premišljuješ, 62 toliko bolj se ti bo serce vnemalo za Njo, ktero podoba kaže; ker to premišljevanje budi voljo k dobremu, vžiga gorečnost k čednosti; ker poslednjič tisti, kteri je oči na to podobo navadil, se navdušuje z ena¬ kim češenjem do nebeške Kraljice, kakor za posnemanje njene deviške čistosti." Cvetek. Cvetlice m i m o z e ali ne dotike*) poišite, kdor je nima ali je ne pozn&. Le-ta ima tako lastnost, da pri vsakem pretresu ali dotiku svoje razširjene peresca zvije, skrije in pobesi, dokler nevarnost ne odide. Mimoza je torej podoba sramožljivosti, zato se po latinskem imenuje „mimosa pudica", to je, sramožljiva mimoza. — Piše pa sv. Albert Včliki od te čednosti in pravi: K ljubezni čistosti nas mora nagibati zgled Jezusa Kristusa, njegove Matere, in svetih devic, ki so svoje dni, da bi čistost ohra¬ nile, kraljestva sveta zaničevale, in življenje prostovoljno darovale, kakor sv. Neža, Ka¬ tarina, Agata in neštevilne druge tem enake. Posebno pa tudi čistost celo neverskih žčn in *) Sinnpflanze. 63 devic, ki sv. Hieronim piše, da so si smert izvolile, da bi sramožljivost ohranile. K čistosti nas mora priganjati in vabiti tudi snaga in prostost (ali svoboda), ki čistost nasledvate. Enako pa tudi častitljivost (ali slava), ki jo je Gospod Jezus Kristus či¬ stosti obljubil. Kdor bo premagal — namreč poželjivost mes& —, je rekel, mu bom dal sedeti seboj, na mojem tronu. . . . (Skriv. raz. 3, 21.) — Čistost pa ohranijo in k nji naganjajo: zmernost v jedi, neskerbnost za lišp, telesna nezložnost, in pa da se človek varuje kraja in časa, ki je nesra¬ mežljivosti vgbden. Ako bi bila Dina, Ja- lcopova hči, tako storila, ne bila bi vjeta, kadar je prišla na (neversko) praznovanje gledat ženske tistega kraja. Naloga. Sv. Gregorij imenuje Marijo „ brezma¬ dežno cvetlico življenja “. Kadar koli tedaj znotranji ali zunanji sovražnik tvojo sramož¬ ljivost zalezva ali napade, takrat zdihni: O brezmadežna v življenj’ Cvetlica! Vari greha me, Marija D’vica. 64 Deveti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Sv. Petra čast in oblast živi v n j ego vili naslednikih. i C ristus je za vse prihodnje čase postavil svojo Cerkev s svetimi za¬ kramenti in njenimi mašniki, torej je bilo potrebno, da je bil tudi poglavar za vse prihodnje čase, kakor mora pri vsaki dobro vravnani hiši vselej gospodar biti. Kakor pa pri nobeni hiši gospodar zmiraj ne živi, pa ven- der vsaka dobro vravnana hiša nikoli ni dolgo brez gospodarja, tako je tudi v Jezusovi cerkvi ob vsih časih go¬ spodar ali papež. Bog je hotel, da na j njegova cerkev do konca sveta ostane; torej hoče tudi, da naj Peter v svojih naslednikih zmiraj živi, ali z druzimi besedami: Bog hoče, da 65 naj Cerkev zmiraj do konca svetd ima svoje poglavarje ali papeže. Ko bi ne bilo več papeža, bi ne bilo več skale, na ktero je Kristus svojo cerkev zidal, in zmagale bi jo peklenske vrata. Kakor tedaj ni mo¬ goče po Jezusovih besedah, da bi pekel cerkev Božjo zaterl; tako tudi ni mogoče, da bi cerkev brez pogla¬ varja, brez papeža ostala. Kavno zavoljo tega so bili od Petra pa do sedanjega sv. Očeta Pija IX zmiraj papeži, in keršanstvo jili je častilo in spoznalo za namest¬ nike Kristusove na zemlji. Sv. Peter je v Rimu učil, vladal sv. Cerkev' in je umeri tamkej na križu. Njemu je precej nasledval Lin (od 1. <67—78), LinuKlet _(78—91), Kletu Klemen, in tako zmiraj dalje. Dasiravno ob tistih časih ni še bilo prav veliko kristjanov, pa so vender vsi ti, kar jih je že bilo po zemlji, spoznali rim¬ skega škofa v ali papeža za poglavarja sv. cerkve. Se celd, ko je sv. Janez 5 66 še živel, in je bil pervi papež sv. Peter že davno poprej križan, vender verniki niso spoznali sv. Janez a, škofa v mali Azii, za poglavarja sv. cerkve, ampak Petrovega naslednika, rimskega papeža. — Korinčani n. pr. so ob tistih časih v nekem pre¬ piru pisali sv. Klemenu papežu v Rim, in on jim je odgovoril in njih pravdo rešil, in ne sv. Janez apostelj, Česi- ravno je še živel, in sicer takrat veliko bližej, v Efezu. Papeža so takrat rimskega š k o f a imenovali, pa to ime je ravno to pomenilo onim nekdanjim kristjanom, kar nam zdaj pomeni beseda papež, namreč poglavarja vse svete Cerkve in namestnika Kristusovega na zemlji. Marija skrivnostna roža. Polemon, inladeneč na Greskem v Ate¬ nah, je živel samopaino. Slišal je pa neki dan modrijana Ksenokrata, kije učil nauk 67 od zderžnoeti in krotljivosti. Ostri pogled in rezne besede tega moža so mladenča tako presunile, da je sklenil svoje zani¬ kamo obnašanje in življenje spremeniti, je trezno in čisto življenje začel, in bil je stanoviten tako, da je pozneje sam s svojo modrostjo in čednostjo dosegel veliko slavo. Kaj pravite k temu? Ce so pogled in besede čistega in treznega moža vetra- stega mladenča bile zmožne tako spremeniti, kakšno moč do serca in volje mora imeti še le pogled naj čistejši Device, — pogled na tisto Devico, ki nosi lilije in rože čistosti v svojih oččh, lilije in rože čistosti na svojem obličji, lilije in rože čistosti na svojih ustih, in ktera z vsim obrazom tako jasno oznanuje hvalo čistosti, spodobnosti, ponižnosti? Silo in moč takega pogleda je občutila neka nesramnica. Pred vsem sve¬ tom je ni bilo groza njenih pregreh in ostudnost: pri pogledu neke ptav žive in ljubeznjive podobe Matere Božje pa jo je sramota spreletela in strah ji kosti tako pretrese, da je stanovanje zapustila in drugam bežala; — bila je namreč na steni tiste sobe podoba čiste Kraljice nebes in zemlje. — Tako, glejte otroci in prijatli prečiste Marije Device! tako zna Ona na serce f>* 68 govoriti, tako od hudega odvračati. O kako dobro je tedaj imeti lično podobo Božje Matere v stanovanji pred očmi! Kako še vse bolj zveličavno pa, tudi oči pogosto va-njo vpirati! S takim pogledom se pre¬ pričate, kaj ona premore s svojo nad-an- gelsko ponižnostjo, ktera sije iz njenih čistih oči; — kaj premore s tisto deviško čistostjo, ki je razlita čez vse njeno obličje. S tega obličja si tergajte za-se priserčno cvetlico pametnost in modrost; tukaj si uberite škerlatasto rožo sramožljivost, in lepšajte se ž njo, ker ta cvetlica se vam tolikanj lepo poda. — Od te Device se učite, kako se morajo ušesa zapirati vsemu, kar je nespodobnega, kolika previdnost je potrebna v govorjenji, boječljivost v drušini, previdnost v vsili reččh; kako snažne mo¬ rajo roke biti v duhovnem oziru. — Od nje posnemite nauk, kaj se pravi, Božje časti iskati v vsem svojem djanji. To tedaj je lepota v Marii, — to je učenost za nas, — zato je ona skrivnostna roža. Cvetek. Ne vem vam danes bolj primerne cvet¬ lice priporočiti, kakor je znani drenov cvet. Ta lčs naj vam pomeni močno- 69 •dušnost ali serčnost. — Prava in po¬ polnoma serčnost je, pravi sv. Albert Vel., samega sebe gospodariti, kadar duha skuša prevzetnost, nevošljivost, jeza, nečistost, lakomnost, prazna čast, mesčna dopadlji¬ vost in radost. Tisti ima pravo serčnost, ki svoje ude in počutke zatira v tem, kar ni pripušeno. Znamnje lažnjive, celo naj zanikarniši serčnosti je pa to, če kdo ima prederznost mnogotere in velike reči zoper Boga početi. Od tega pravi sv. Anzelm: Grešiti ni pro¬ stost, tudi drobec prostosti ni to. Grešiti se velikoveč pravi, da taki ne premore nič (ali kakor prav po domače pravimo: taki ni za nič!). Kdor koli to premore, kar mu ni koristno: pri njem je tako, da kolikor bolj on to premore, toliko več pre¬ more nesreča in hudobija zoper njega. Torej pravi Izaija takim (žalostnim ju¬ nakom): „Gorjč vam, ki ste mogočni vino piti, in serčni možje za mešanje pijanosti!“ — To serčnost (za hudo) so imeli nekdaj preganjavci sv. Cerkve, kralji in poglavarji; 70 imajo jo še dandanašnji mnogi, zlasti lažnjivi časnikarji in tako imenovani „liberalci“ j in imeli jo bodo v prihodnje antikrist in njegovi tovarši. Naloga. Sv. Janez DamasČan imenuje Marijo ,, Kraljico, kteri je moč dana v nebesih in na zemlji 11 . — Kadar koli tedaj te hoče serčnost zapiišati in hudo premagati, takrat zakliči te-le besede , ali pa kaj enacega: O Kraljica. ..moč ti dana Je V nebesih in na zemlji Ti v pomoč'si nam poslana: Maloserčuost nam odjemlji! 71 Deseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Tudi neverniki spoznajo, da so rimski papeži poglavarji vesoljne keršanske cerkve. ©d pervih papežev ne v4mo po¬ sebno veliko, ker le-ti so bili še pod neverskimi cesarji in m<5gli so prav tiho in skrito živeti. V podzemeljskih mostovžih, hodiših in duplinah, ki so še zmiraj v Rimu in se rake ali ka¬ takombe imenujejo; — v tacili so m<5gli pervi papeži Božjo službo oprav¬ ljati , svete zakramente deliti in se dostikrat skrivati, da neverniki vsa- kterega niso zdajci v ječo zaperli in umorili. Cel<5 rimski cesarji so namreč vedili, da k r i s tj a n j e vesoljnega svetd, čast 6 rimskega škofa za svojega poglavarja, in ravno 72 na te so torej merili, da bi jih po¬ končali in odpravili. Mislili so si namreč: ko bo glava mertva, bo ta „loČina“ sama razpadla; Izmed sedem in trideset pervih papežev so torej le samo štirje umerli natorne smerti; tri in trideset je bilo od nevernikov po¬ morjenih. Tako hudo je bilo prega¬ njanje. Rimski cesarji so pa papeže sovražili tudi iz napuha in nevošlji- vosti. Vidih so namreč, kako so papeži v svoji ponižnosti ljubljeni, spoštovani; kako jim je vse pokorno, kar koli je dobrega; kako papeži po vsem svetu povelja dajejo in vsi njih ukazi se na tanko spolnujejo. To je bilo nevošljivcem ravno tako, kakor ko bi zavidnemu rokodelcu ali pa tergovcu kdo ravno pred očmi enako delavnico ali pa prodajnico postavil, ali pa kakor je sosed sosedu včasi nevošljiv, ako na sosedovi njivi bolje raste, kakor na njegovi. Neverskim cesarjem so torej papeži bili tern v pčti, in pre¬ ganjali in v sramoto so jih devali, 73 kakor koli so mogli. Enega papeža so bili obsodili, da je mčgel hleve Cediti, ter jim biti konjski hlapec; druzega (sv. Klemena) so pregnali daleč iz Rima med divjake, da je mogel kamnje lomiti. — Dandanašnji, kakor morebiti sami imate večkrat priložnost skušati, mnogi novi neje- verci niso dosti bolji od nekdanjih nevernikov. V nekem pomenu so še gerši, zato ker oni so keršeni za ka¬ toličane , so katoliško podučeni in odrejeni, so v posestvu žive resnice, dobro vedd, da je papež namestnik Kristusov: vender iz hude volje vse hudo govore in pišejo zoper pogla¬ varja sv. Cerkve, ktera je naša mati. Ko je bil pa cesar Konštantin kerŠanstvo sam sprejel in Kristusovi veri vse pravice dal, je bila veljava rimskih papežev že tolika, da se ce¬ sarju ni več prav prileglo v tem mestu, ker je imel tako častitljivega moža zraven sebe, ki je slovel po vsem svetu; zavoljo tega je svoj cesarski 74 sedež prestavil v Carjigrad ali Kon¬ stantinopel. — Bil je rčs sicer tudi v Carjigradu škof, toda tega škofa časti in veljave se cesarji niso bali, ta po njih misli jih ni mogel zatem- novati, ker ta je bil le samo škof in ne papež, kakor uni v Rimu. Tako tedaj so precej v začetku keršanstva spoznali kristjanje in ne- jeverniki, da keršanski škof v Rimu ali papež je vse kaj več, kakor drugi škofje po mestih, da on je duhovni poglavar vesoljnega svetd, — in zato ima tudi čast, kakoršne noben škof, noben kralj, noben vladar in noben človek na zemlji nima. Ravno zato so pa tudi vsi dobri ob vsakem času papeža silno spoštovali in ljubili; vsi hudobni pa so ga zavidovali, Čertili in iskali mu škodovati, kakor se godi še dandanašnji. — Mi smo verni ka- toličanje, nam je papež oče, poglavar vse Cerkve in namestnik Kristusov. 75 Marija dišavna gredica. Naj večji lepotičje vertov so tiste lične gredice, ktere so obsajene s plemenitimi cvetlicami in zelmi in torej ne le da silo ljubeznjive dišave iz sebe na okrog duhtč, temuč tudi oči z mnogoterimi živimi bar¬ vami razveseljujejo. — Tudi Marijanskega ogradnika naj imenitniši lepotija je gredica, na kteri rasejo naj ljubeznjivši in naj plemenitiši cvetlice. Lepota te gredice ravno tako mika okb, kakor njen blagi duh dišilo razveseljuje. Kdo bi ne hvalil te gredice, ker jo hvali preblažena Devica s samimi besedami sv. pisma, ko pravi v Visoki pesmi (1, 11): „Kadar je kralj na svojem E očivališu, daje svoj duh moja narda." esede, ki jih večna modrost govori v Sirahovih bukvah (24, 40. 21), se Marii prilastujejo, namreč: ,,Kakor izbrana mira sem dajala prijeten duh od sebe, ... in kakor dišava ali kadilo iz nenarezanih dreves sem svoje stanovanje z dišavo na¬ polnila." In Ženin sam jo. v Visoki pesmi (4, 14) imenuje „zaperti ve rt ali raj z nardo, žefranom, kosijo in.cimetom, z vsimi drevesi z Libana, z miro in stoletnico (lopatiko ali albo) in z vsimi pervimi ma- 76 zili“. — Narda, kadilo in mira tedaj so zlasti tiste cvetlice in dišavne zčliša, ki nam kažejo darove in čednosti Božje Matere. Te lepote in dražčice njenih čed¬ nost in drazih darov so se v prečudni lju¬ beznivosti razcvetale od začetka na gredici Marijnega serca, in njih prijetni duh je hladno vel na vse strani. Nebesa same je ta zala gredica razveseljevala s toliko lepoto in blagim duhom vsih čednost in hvale vrednih del. Iz narde, kadila in mire in druzih dišav se je pripravljala tista kadilna dišava, ki se je v jeruzalemskem tempeljnu na kadilnem altarji ob jutrih in večerih Bogu v dar zažigala, se v dimnatem oblaku proti nebu dvigala in je s svojim prijetnim du¬ hom Božjo hišo napolnovala. Ljubeznjivši pa kakor duh tega dišečega kadila je bil pred Bogom blagi in preblagi duh Marijnih čednost. Kakor svitli oblak s prižganih naj dražjih dišav — tako se je dvigala njena duša proti nebu kviško, ko je svoje lepo, na nobene nečimernosti ne navezano serce Bogu darovala, — tisto serce, ki ni bilo nič skaljeno, nič otemnjeno, nič oma- dežano. In ta ljubeznjivi duh njenega dani je napolnoval nebesne višave in Božjo hišo svetega raja, da so angeli razradovAni m6gli klicati: „Kdo je ona, ki se iz pušave 77 vzdiga kakor dimni steber iz dišdv in mire in kadila in mnogoterega prahu dišavar- jevega?“ Pušava je svet in njegovo znanje, ki v hudem tiči; duhteče dišave so prijetni duh dobrih dčl, duh zanesljive zaupnosti v Boga, duh molitve in premišljevanja. Pomen je tedaj: Kdo je ta Devica, ki zapustivši pusto zemljo se k nam v nebesa vzdiga s svojim sercem, ki jo vidimo ozaljšano z vsimi milotami in čednostmi kakor izvo¬ ljeno Božjo hčer, — ki duh njenih serčnih lepot gre celb do sedeža božjega Ženina, Sinu Božjega, pa ga tudi nagne, da sam doli stopi na to gredico, to je, v naročje prečiste Marije Device? Te besede pa veljajo tudi tebi, čista duša! Tebi govori čisti Ženin nebeški, tebi govorijo ž Njim vred angeli in pebeški stanovavci in pravijo: Le poglejte jo, ljub¬ ljeno deviško dušo, ki beži pred pohujša¬ njem, zapeljevanjem, nevarnostmi tega sveta in se k nam vzdiguje s svojim sercem, s svojim duhom, ih razveseljuje svojega Ženina s prijetnim duhom lepih zgledov, ki jih po zemlji razširja, z nehinavsko ponižnostjo, s pokoršino brez hlinjenja in zopervanja, s čistostjo brez šopirjenja, _ s krotkostjo brez razdražljivosti, zlepim življenjem brez ošabnega skazovanja, z molitvijo, z vero, Upanjem in ljubeznijo! 78 Marija nam sprosi, Bog nam daj, kar nam manjka cvetja in dišav na gredicah naših sere! Cvetek. Prinesite k Šmarnicam cvetlico lučnik, ki raste po sicer suhih in kamnitnih, pa solnčnih krajih, — se ne na levo ne na desno ne obrača, ampak kakor sveča na¬ ravnost proti nebu visoko sega , in v taki družbi zgoji prelepo dišeče in zdravilno cvetje. Pomeni naj vam torej lučnik: sveto ves el j e. — Sv. Albert Včl. pravi: Posebno ohranilo čistosti je: v Gospodu se veseliti; zakaj potem je človeku vse drugo malo vredno. Kadar namreč kdo duha okusi, mu vse mesč več ne diši. Torej pravi sv. Grego¬ rij : Kogar ljubezen posvetnih reči premaga: on se v Bogu nič več ne razveseli. Naloga. Sv. Efrem imenuje, Marijo ,presladko veselje zemeljskih prebivavcev“. Kadar tedaj te kako grečno ali sicer preveč posvetno veselje obhaja, zdihni in reci: O Marija, sladko veselje! K nebu obračaj vse moje želje. 79 Enajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Cerkev se od papeža ločiti ne da. J|,li se da, papež od sv. Cerkve, ali Cerkev od papeža tako ločiti, da bi kdo papeža ne spoznal, pa vender pravovernik ostal? Tako ločenje se ravno tako malo zatnore zgoditi, kakor malo se more telo od glave ločiti, da bi človek še živel. Sklenitev glav.e s truplom je perva pogoja, da more človek živeti; in sklenitev vernikov s papežem je enako potrebna pogoja, kdor hoče pravovernik biti in po duhovno živeti. Kristus je svojo Cer¬ kev postavil, da bi ona živela in življenje razširjala, in pa živela in razširjala življenje do konca sveta; ravno s tem je pa tudi vterdil edinost med glavo in udi, edinost med pa- 80 pežem, škofi, duhovni in vsimi dru¬ žim! verniki. Zakaj vsi ti skupaj so telo ali život sv. Cerkve. Papež je oče velike deržine Božje na zemlji, zato ga tudi imenujemo svetega Očeta; svetega ga ime¬ nujemo , ker njegova očetovska čast je zares vsa duhovna, sveta, je od Boga. Kakor je deržina celota, ki ima očeta, mater in otroke; tako je tudi Cerkev celota, in ima papeža, škofe, duhovne in druge vernike. Kdor bi se od očeta odtergal, on ne gre več k deržini, zgubi vse pravice, zgubi živež, zgubi vse. In kdor se loči od papeža, njemu se godi enaka, on zapravi ves du¬ hovni živež; on zapravi duhovno življenje. Prav primerno pravi k temu sv. Frančišk Salezijan: „Papež in Cerkev sta eno, in kdor se od papeža loči, se loči tudi od Cerkve; to je verska resnica, in kdor bi jo hotel tajiti, bi bil krivoverec. Kdor na papeže maha, zadeva z ravno tistimi mahljeji tudi 81 celo Cerkev. Kdor pa se od Cerkve loči, kdor Cerkev zaničuje in po nji maka: on se loči od Jezusa Kristusa, on Boga zaničuje, on se vzdiga zoper Boga. „Kdor vas zaničuje, mene za¬ ničuj e. u Zakaj pa brezbožni ljudje tudi papeža napadajo? Zato, da bi Cerkev Jezusovo zaterli; Cerkev pa hočejo zato zatreti, da bi roke zoper Njega stegnili, kterega so že enkrat križali, in zoper kterega jih satan neprene¬ homa draži s skrivno pa nezmožno jezo in togoto. Dandanašnji jih je dosti, kteri vsake priložnosti išejo, da bi se saj z besedo znosili zoper na¬ prave Božje, zoper dubovstvo, zoper škofe ali cehi zoper poglaVarja sv. Cerkve. Taka jeza in togota je pri njih očitno znamnje, da so v satanovi službi. Mi pa bodimo vselej spoštovavci Kristusovega namestnika, dobri otroci sv. matere katoliške Cerkve in tako bomo tudi dobri otroci nebeškega Očeta. 6 82 E@šica i% Marjjnega veda. Marija dišavna gredica. Ena naj drajših cvetlic našega skriv¬ nostnega verta je sicer nizka, pa lju- beznjivo dišeča n ar d a. Razlagavci sv. pisma pravijo, da narda je podoba poniž¬ nosti. Od nje govori Marija Devica z nevesto v Visoki pesmi (1, 11): „Kadar je Kralj na svojem počivališu, daje svoj duh moja narda''. Ta kralj je Sin Božji, in njegovo počivališe je naročje njegovega nebeškega Očeta. Kadar tedaj je bil Sin Božji še v naročji svojega nebeškega Očeta, je že narda, ponižnost Marije Device, raz¬ širjala svoj lepi duh po zemlji. In ta lepi duh se je vzdigal kviško k Bogu, in bil je Bogu silno prijeten, — prijeten tako, da si je zdajci izvolil to cvetlico ponižnosti za Mater svojemu Sinu, ki se je imel včlove- čiti, in s tem veselim poročilom je poslal na zemljo svojega angela Gabriela. Kaj pa je nagnilo Božjega Sina, da si je izvolil Marijo za Mater? On sam pravi: „Ranila si moje serce, moja sestra, moja nevesta, ranila si moje serce z enim svojih oči in z enim lasom na svojem vratu". (Vis. pes. 4,9.) Z enim svojih oči je Marija ranila Jezusovo serce, to je, s svojim 83 krotkim, priprostim in pohlevnim pogledom, ki izvira iz naj ponižnišega in naj čistej¬ šega serca, — s tem se je Jezusu priku¬ pila, da si jo je Mater izvolil. Zastran lasa enako pravi sv. Rupert: „Ta las je poniž¬ nost; kaj je neznatniši kakor las, kaj ne- očitniši kakor ponižnost? Las se zgubi skorej pred pogledom: ponižnost se skriva in beži pred vso imenitnostjo,^ Ponižnost tedaj je bila tista cvetlica na gredici Marijnega verta, ki je serce Božjega Sina gnala, da je tej ponižni in Čisti Devici daroval vso svojo ljubezen in si jo je hotel Mater imeti. — Marijno devištvo je bilo gotovo Bogu nezmčrno dopadljivo; vender je pa to de¬ vištvo le z naj bolj natanko zvezo s po¬ nižnostjo Devici Mariji pridobilo ljubezen Božjo v naj višji meri. Sv. Bernard to dobro zaznamnuje, ker pravi: „Med čed- nostima devištvom in ponižnostjo je lepa razmera, in pred Bogom je tista duša ne¬ izrečeno Ijubeznjiva, pri kteri je devištvo s ponižnostjo presvitljevano, in ponižnost z devištvom poveličevana: koliko ljubez- njivši in častitljivši mora pa še le Ona hiti, pri kteri je ponižnost s sveto rodovit¬ nostjo povišana, in devištvo z materstvom posvečeno!“ 6 * 84 Glej in glej, o duša! ki si čista, da se pri tebi tudi ponižnost ne bo pogrešala, ker se le tako si res nevesta Kristusova. Cvetek. Šentjanževe ali sladke koreninice naj vam bodo danes v spomin priporočene. Te nikakoršne človeške postrežbe ne po¬ trebujejo, pa vender skorej leto in dan temne loge s svojim gostim zelenjem zaljšajo, znotraj pa sladkost skrivajo, ki je prijetna za usta in zdravilna za persi. Ta prosti sadež nam bodi znamnje zderžnosti. — Sv. Albert Veliki pravi: Zderžnost je prava in popolnoma, kadar si človek tčgne samo potrebni živež in obleko, in si čisto odtegne tisto razveselivno in odvečno, kar se s čezobilno prizadevnostjo nareja in z velikimi stroški napravlja. Aposteljpravi(l. Tim. 6,8): „Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni 4 '. Naloga. Sv. German imenuje Marijo , ) TieŠenico iz naših okovov 11 . Eno naj hujših železij in 85 okovov je nezmernost; kadar te tedaj kaka nezmernost moti, zdihuj za pomoč, rekoč: O Marija, .,iz okovov Rcšenica!“ Bodi ti v skušnjavah moja pomočnica. Dvanajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papež je namestnik Jezusov, pa zato še ni svetnik. Ipapež je sicer Kristusov namest¬ nik na zemlji, zato je pa vender še slab Človek, kakor so sv. Peter in aposteljni bili tudi slabostim podver- Ženi ljudje. Prosta volja za dobro ali pa za hudo mu zato ni odvzeta, ker je namestnik Kristusov. Papež, kakor vsak drugi, mora nebesa s premagovanjem zaslužiti. Zato je tudi mogoče, da bi papež sam za-sč grešil, tudi v kake veči grehe padel; dasi- 86 ravno se to ne zgodi lahko. Krivo¬ verski zgodovinarji, ki dostikrat to pišejo, kar ni bilo, to pa opustijo, kar je bilo, so večkrat iskali in išejo papeže v zaničevanje pripraviti; marsi- kterim papežem so veliko hudega pripisovali, in so jih to naredili, kar nikoli niso bili. In vender tudi ti, ki toliko strežejo, da bi mogli katoliško vero ob dobro ime pripraviti, poznajo le malo papežev, kterim bi zamogli po pravici kaj očitati. Pa tudi od resničnih slabost in pogreškov ne- kterih papežev pravi še celd prote- stanški pisavec JHerder : ,,Njih slabosti so se vidile le zato tako velike, ker so bile slabosti papežev 1 '. To se pravi, pri druzih velicih in imenitnih ljudčh bi se svet za to malo zmčnil, in rajši se jim nekoliko spregleda; papeži pa se veliko ojstrejše sodijo, kakor drugi ljudje. Marsikterim papežem tedaj so njih sovražniki prav veliko hudega umis¬ lili, kakor tudi zdaj umišljujejo za- 87 nikarnosti tako svetemu in velikemu terpinu Piju IX. Pa kaj hočejo s tem hudobneži? Bodo mar omajali skalo, na ktero je postavljena sv. Cerkev? Kratko in malo ne ! Slabost ne vzame in ne zmanjša papežu veljave, ko bi tudi res kaj zagrešil. Tvoj mojster, tvoj vikši, tvoj gospodar morebiti ni ravno svetnik, in ali morebiti zato on ni več tvoj mojster, tvoj vikši, tvoj go¬ spodar ? Sovražniki včasi tudi očitajo in pravijo: „Pa sta bila včasi po dva ali več papežev ob enem.“ Mi pa pravimo, kar je resnica, da pravi papež je bil vselej le en sam. Na¬ merilo se je, da je kak‘ cesar ali kralj ali mogočnik koga za papeža vsiloval, ki ni imel pravice, pa Cerkev tega ni poterdila, in vse take hude poskušnje, kadar so se naključile, je srečno premagala sv. Cerkev. Kristusova beseda, ki je svojo „Cerkev zidal na skalo“, se še nikoli 88 ni omajala, in se ne bo. Hvalimo torej Boga, da smo v varnem zavetji, ker smo otroci te zanesljive matere, svete keršansko - katoliške Cerkve. Molimo pa za cerkvene vikši, za pa¬ peža, škofe in duliovne, ne le samo, da bi sveto Cerkev vladali naj boljši, kar koli je mogoče, in zročene ov¬ čice na dobro pašo vodili, ampak tudi, da bi sami zamogli vselej tako živeti, da ko druge učijo, tudi sami sebe zveličajo. m Mariy)M§& Marija dišavna gredica. Nebeški Ženin imenuje svojo nevesto raj ali paradiž, v kterem zraven narde tudi kadilno drevo raste. Indijansko ka¬ dilno drevo raste po hribih izhoanje Indije in ima to imenitno lastnost, da narezano daje kadilno tekočnost, ki se na zraku posuši in je tisto sloveče rumenkasto-belo kadilo, ki so ga že davno davno zažigali po tempeljnih; tudi sv. trije Kralji so ga novorojenčku Božjemu Kristusu Jezusu v dar prinesli. To kadilo že samo na sebi 89 lepo diši, še prav posebno pa, kadar se na živo oglje vsuje, in se v lepodišeeem oblaku k viško dviga. To kadilno drevo raste tudi na gredici Marijnega verta. Kaj je to blagodišeče kadilo na gredici neomadežane Kraljice? Naananuje nam sveti pevec v 140. psalmu, ko pravi: „Moja molitev pridi ko kadilo pred tvoje obličje, vzdigovanje mojih rok bodi ko večerna daritev'*. Molitev tedaj je enaka kadilu, ktere preblagi duh oblake predere in molivca, ponižnega molivca dela tolikanj prijetnega pred obličjem Božjim. Goreča molitev, priserčno premišljevanje Boga in nebeških skrivnost — to je bilo pri Mariji tisto kadilo, ki ga je vžigal ogepj njene ljubezni. Ogenj ljubezni je gorei v Marij ne m čistem deviškem sercu, kadilo molitve je na ta ogenj sulo, višnjevo- rudeči plamen je iz tega ognja švigal, in nezmčrno lepodišee dim se je dvigal v svitlih oblakih proti sedežu Božjemu. Sveti očetje zato Marijo imenujejo kadilnico in kadilni oltar, na kterem je gorel kadilni dar. In ta dar je bil Bogu prijetniši kakor Vse in vsaktere kadilne daritve. S tega Bogu ljubeznjivega oltarja pa se je neprenehoma dvigal prijeten duh nakviško, zakaj v Marijnem sercu je ogenj ljubezni zmiraj gorel, in njena sveta duša 90 je bila vedno z Bogom sklenjena. Sv. Ber¬ nardin pravi: „Marija je bila med svojim ponočnim počivanjem bolj globoko zamak¬ njena v premišljevanje vikšili reči, kakor vsak drugi človek celo takrat ko čuje“. — Ko bi nam bile dane duhovne oči, ma¬ rijanski častivei, vidili bi, kako iz serca vsacega človeka vse njegove žive dni neki duh vstaja, in ta duh se ali kviško k Bogu dviga, ali se po zemlji raztresa ali se celo v nesnažne kraje razgubi. Ko bi imeli duhovne oči, vidili bi, kako iz vsacega človeškega serca vse njegove dni nekaka reka teče. In ta reka je ali čista studen- čina, ki rosi na polja, njive in gredice na okrog, in kamor koli zadene, rastejo naj slajši dišeče cvetlice in preimenitne sadne drevesa, ki zmiraj zmiraj rodijo nov pre¬ lep sad; ali pa je ta reka kalna mlakuža, polna strupenega hlapa, ki vse zelenje okuži in pomori, kamor koli se zlija, mladim in starim škoduje, čez vse naj bolj pa sercu samemu, iz kterega izvira. V pervem pri- merljeji je pri človeku vse njegovo djanje in mišljenje šteto za neprenehljivo molitev; v drugem pa je morivna posvetnost, ki večjih dobrčt in lepot ne pozna in poznati noče. Koliko ceno ima eno, in koliko drugo, to ste zmožni sami prevdariti. 91 Cvetek. Po travnikih raste necenjena cvetlica gladež (Ononis spinosa, Ilauchechel), ki s svojim bodičevjem reže; pa vender tudi gladi ali češe. S tim bodičevjem ravno pa svoje prav lepo rudeče in belo cvetje va¬ ruje zoper sovražnike in je dober pomoček za živinske bolezni. Taki pomoček za ohra- njenje belega cvetja čiste vesti in zoper živinske bolezni v duhovnem pomenu je rezna ojstrost in zatajevanje. — Sv. Albert Včliki pravi: Tisti pravo zderžnost ohrani in ljubi, kteri se ne le rad zderži veselivnih reči, kterih nima, in ktere mu niso do.pu- šene, temuč se tudi lastnovoljno in čisto zavolj Boga ogiba veselivnih reči, ki jih ima, in ki jih zamore imeti, ktere bi smel brez prepovedi in vredno vživati, naj si bodo drage, ali slabe. . . . Sv. Avguštin pravi: Tudi slabe jedi, če se s pohlepnostjo ali poželenjem vživajo, zaderžujejo čednost popolne zderžnošti. Ni se pa zderžati samo telesnih sladnost (kdor hoče popolnoma 92 biti v zderžnosti), ampak tudi tistih, ki duha razveseljujejo, namreč nečimernosti, praznih pogovorov, časnega veselja. . . . Ta zderžnost je bolji in tudi veči hvale vredna, kakor una. Naloga. Sv. Ildefons imenuje Marijo ,,svetiše sv. Duha“. Kadar te torej kako preobilno časno, ali pa celo grešno veselje navdaja, zdihni in reci: O Marija, „svetega Duha svetišč ! i£ Vnemi v sercu mojem svetih želj ognjišč; 93 Trinajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve, Papež „syeti Oče“. akaj imenujemo papeža „svetega Očeta“, ko se vender v življenji od nikogar ne more za gotovo redi, da ta ali ta je svet? Tako bi utegnil kdo vprašati, To ime je prim ek ali naslov, kakor imenujemo cesarje in kralje „ veličanstvo" in druge imenitne gospode „blagorodne“, „presvitle“, „prevzvišene“ itd. Tega primka si papeži niso sami dali, tudi niso tirjali ali želeli, da naj jih kdo tako ime¬ nuje. Pad pa je gotovo že marsikteri papež v svoji ponižnosti zdihoval, kakor sv. Frančišk Salezijan: „Oh, imenujejo me svetnika, pa nisem; po smerti za-me še molili ne bodo, ker mislijo, da nisem potreben 11 . 94 Pervi kristjanje so se v začetku sami imenovali „svete“, in tudi apo- steljni so jih tako imenovali, ker so bili s svetimi zakramenti posvečeni, Bogu darovani in so res sveto živeli. Ti pervi kristjanje so tudi papeža „svetega Očeta“ ali „Očeta svetih 11 imenovali. To ime se. je ohranilo, dasiravno le prevečkrat otroci, pod¬ ložni papeževi niso „sveti“, ampak „nesveti“. Sicer se pa tudi ta primek pa¬ pežu po pravici spodobi zavoljo svete' službe, ktero opravlja, zavoljo svetih opravil, ktere spolnuje, zavoljo ne¬ skončno svetega Kristusa, kterega na zemlji namestuje. Papež je sadanje čase duhovni oče že čez dvesto mili¬ jonov vernikov, ki so vsi k svetosti poklicani; Pij IX sami svetosti pri¬ merno žive, in upamo, da bodo enkrat med svetniki. Svetost se skaže posebno tudi s tim, da človek tudi svoje sovražnike ljubi in jim dobro dela. To lepo last- 95 hošt najdemo prav lepo vpodobljeno v sedanjem papežu Piju IX. Med toliko dobrimi verniki so tudi po vsem svetu papeževi sovražniki, sv. Oče pa za nje neprenehoma, molijo; cerkvene kazni, ki jih ne morejo Čisto uderžati, izvolijo naj mečji, ko¬ likor je le moč; spreobernjene tako pohlevno sprejemajo kakor oče v evangeliju zgubljenega sina, in dosti¬ krat Velike hudodelstva čisto odpuste brez vsega strahovanja, če jim je le mogoče. En sam izgled izmed toliko druzih naj vam to pojasni. Neki dan je po¬ licija vjela človeka, kteri je razširjal prav hudoben spis zoper Pija IX, v kterem so imenovani „vsiljen papež in sovražnik svete vere' 1 itd. Papež Pij ga ukažejo pred-se pripeljati in ga nektere reči poprašajo. Iz njegovih odgovorov so sv. Oče spoznali, da je zadolženec močno potertzavolj ojstrih kazen, ki ga čakajo, in rečejo mu nazadnje z dobrovoljnim sercem: „Moj 96 prijatel, ker vaše hudo djanje le samo mene zadeva, torej vam odpustim 11 . Ves ginjen se verže jetnik papežu pred kolena in jim hoče naznaniti tiste, kteri so te hudobne obrekovanja spisali. Papež pa rečejo: „Ne, ne; njih hudo delo naj pokriva molčanje groba; samo, da bi ga obžalovali!" Tako se mašujejo papeži. . . . Marija dišavna gredica. Sv. Pavla je živela v obl jubljeni deželi in obiskovala je svete kraje, koder je Jezus hodil, učil, čudeže delal in dobrote ska- zoval, pa na zadnje terpel. Zdelo se ji je pa, da se mora znotranjega veselja serce stopiti, kadar je pred Gospodov križ po¬ kleknila, ali Zveličarjev grob obiskala in vidila, kuševala ter s solzami močila kamen, ki je bil na grob Jezusov zavaljen, ali kadar je Boga častila v betlehemskem hlevcu, kjer so stale jaslice. Živa ljubezen ji je serce prešinovala, kadar so se pri cerkvenih opravilih ponavljale skrivnosti, ki so se nekdaj tam godile in s kterimi je Sin Božji svet odrešil! 97 Pa še vse bolj živa ljubezen je svoje dni topila serce Marijno, ker je sama pri¬ čujoča bila, ne pri ponavljanji, ampak pri izviru teh skrivnost! S. Anzelm pravi: „Marijna ljubezen do svojega Božjega Sina in nezmerna sladkost, s ktero se je topila njena duša v Bogu, svojem Gospodu, pre¬ seže ljubezen in sladkost vsihstvari skupaj". — In kolika sladkost je prešinovala pre¬ sveto Devico, v koliki ljubezni se je tajalo njeno serce tudi potlej, kadar svojega Sina ni sicer več v rokah imela, temuč ga je pri obhajanji svetih skrivnost v serce pre¬ jemala in se z Njim čisto in popolnoma sklepala! Bila je tako posoda ,,preimenitne pobožnosti", ker enako „skrinji zaveze" je hranila v sercu presladko mano, Kristusa Jezusa. Sprejemala ga je s tisto priserčno ljubeznijo, s kakoršno ga je nekdaj nosila v naročji, ko je še vidno na svetu bil! Ljubezen in priserčnost do Jezusa si je pa Marija zmiraj v sercu ogrevala in vžigala z molitvijo in s premišlje¬ vanjem. Tako je devala neprenehoma na ogenj tisto že imenovano kadilo, ki je i'astlo v gredici njenega rožnatega verta, in življenje Marijno je bilo vedno daro¬ vanje. — Zakaj je pa tvoje serce tako malo vneto y ljubezni, ljubi kristjan? 7 98 Zato, ker si preveč posveten; ti ne skerbiš za sveti ogenj v sercu, in še na ta ogenj, kolikor ga je, ne pri de vaš kadila zve¬ ste molitve in bogoljubnega pre¬ mišljevanja. O človek! Prizadevaj si, da se iz tvojega serca vzdiga v nebesa duh bo- goljubnosti in ljubezni. Vari pa se, da se iz njega ne vali čern dim posvetnosti, ter ne bo tvoje serce ognjiše greha, ko¬ vačnica pogubljenja! Cvetek. Po samotah rastejo cvetlice s tras niče, ki jih blezo zoper strah imajo. Tudi vi jih poišite ter naj vam pomenijo strah pred grehom. Pravični strah je britkost in skerbljivost, da bi človek kake božje ali cerkvene zapovedi ne prelomil, da bi ne grešil. K strahu nas mora napeljevati žalostni padec angelov, ki Job pravi: Glej, kteri Njemu služijo, niso stanovitni, in v svojih angelih je našel hudobijo; koliko bolj bodo oni, ki v ilovnatih hišah prebi¬ vajo, kakor od mola pokončani! (Job. 4. 18, 19.) . . . Znamnje pravega strahu je, 99 če si tako skerbljiv za vse Božje, da nikoli in nikjer nič ne zanemariš, kar ti je mo¬ goče storiti, in če tudi, kolikor moreš, taisto goreče opravljaš. Znamnje napčnega strahu je, če ne zavolj Boga, ampak za- volj časnega življenja dobro delaš in hudo opušaš. Naloga. C . - ' Sv. German imenuje Marijo „MoČ naše slabosti 11 . Kadar koli tedaj te hoče napčni strah pred svetom premagati, zakliči Marijo, rekoč: O Marija, vse „slabosti sladka Moč!“ Pridi ineni hitro na pomoč. 100 Štirnajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Ljubezen in spoštovanje do sv. Očeta. jjzri se nekoliko po vesoljnem svetu, kristjan! ki si kaj bistroumen, in prikazala se ti bo začudovanja vredna reč v človeški družbi. Vitli! boš v Rimu živeti velikega maš- nika, kterega spoštuje in ljubi naj veči del olikanih narodov. Spoštuje in ljubi ga čez 122 milijonov evro- pejcev, čez 22 milijonov amerikancev, čez B milijone azijancev, dobra 2 mi¬ lijona afrikanov, gotovo nad 3 mili¬ jone otočanov ali avstralcev. — Kje je cesar, kralj, kje kak človek, da bi ga vesoljni svet tako spoštoval in ljubil, kakor papeža ? Ali ne kaže že samo to, da tukaj vlada višji moč? 101 To pa ne terpf le kake leta, ka¬ kor je bilo pri nekterih slovečih možeh. Pri papežu ta ljubezen in spoštovanje terpi od rodil do rodil že od Jezu¬ sovega vnebohoda. Pojdimo nazaj za tri stoletja, in našli bomo v Rimu sv. Očeta, kakor dan današnji; poj¬ dimo nazaj šest, devet, dvanajst sto¬ letij, ga ravno tako najdemo; podajmo se nazaj petnajst, celo osemnajst sto¬ letij, stopimo tj e do zibeli keršanstva: vselej srečamo papeža, in vselej naj¬ demo, da je od vsih dobrih vernikov spoštovan in ljubljen. Kakor zlata nit, tako gre nepretergana versta pa¬ pežev skoz vso zgodovino keršanskega časa. Kje so. velike kraljestva, ki so imele čez sto milijonov podložnikov? Kje so kraljeve rodovine Medijanov, Perzijanov, Sircev, Grekov, Rimlja¬ nov? Koliko časa so gospodarili Cir, Aleksander Veliki, Cezar, Napoleon ali kteri njih naslednikov ? Kam je zginilo toliko krivoverskih glavarjev s svojimi krivoverami, ki so o mnozih 102 časih motili pravo vero? Vse je mi¬ nulo ; in kar je še zdaj bolj mlajšega krivoverstva na svetu, tudi že gine. Včrstva, krone , narodi, vladarske rodovine •— vse je utonilo in zginilo v dereči reki stoletij. Le ena sama krona je stanovitna, je ljubljena, je spoštovana skoz vse stoletja, to je, trojnata krona apostoljskega Sedeža, ki se neotemnjena, nezdrobljena, ne- poškodvana preseljuje z glave na glavo Kristusovih namestnikov. Posebno spoštovanje do papeža so verniki ob vsili časih skazovali tudi s častitljivimi primki, ki so mu jih dajali že v sinji nekdanjosti. Ime¬ novali so papeža: naj vikšega mašnika, škofa vsili škofov, očeta vsih očetov, na apostoljskem verhu stoječega pre- blaženega gospoda, pastirja in varha keršanske čede, apostoljskega moža, stražnika Kristusovega vinograda. Gre- ški očetje ga imenujejo namestnika Kristusovega, pastirja in učenika vsih kristjanov. Sv. Janez Zlatoust ga kliče 103 glavo keršanske deržine, — sv. Av¬ guštin predsednika sv. Cerkve. Ta zapisnik bi se dal še deleč deleč snovati, pa zadosti nam je to, da se učimo, kako smo dolžni tudi mi po zgledu vsili časov papeža lju¬ biti, spoštovati, in če je treba za-nj se potegovati, ako želimo, da nas bo Kristus, kterega papež namestuje na zemlji, enkrat prištel med zveste ovčice. Marija dišavna gredica. Na Marijni dišavni gredici raste med druzimi cvetlicami tudi prijetnp duhteča mira. Presveta Devica sama se primerja z miro, ker pravi: »Imam prijeten duh, kakor naj bolj izbrana mira". Mira je po¬ doba terpljenja, pri Marii posebno podoba tistih britkost, ki jih je čutila v sercu za- volj Jezusovega terpljenja. To je zaznam- njano tudi v žalostni pesmi z besedami: » Velika kakor morje je moja žalost". (Žal. 104 2, 13.) Kakor je v morji vsaka kaplja polna grenkost, tako je bil vsak Mariin dihljej z britkostjo spremljan. Marija, terpeča z Jezusom vred, je bila kakor v morje samih britkost potopljena. Prav primerno pravi sv. Bernard: „Ne jezik ne more izreči, ne misel zapopasti, kolike bolečine vdelujejo po Marijnem sercu/' Velikost Marijne ljubezni do Jezusa je bila primerna velikosti njenih dušnih bolečin, kadar je vidila Sina terpeti. Ta sila njenih dušnih stisk je razvidna iz razodenja sv. Brigite, v kterem Marija govori: „Moj božji Sin je bil na križu darovan, jest v sercu; on je bil dar po telesu, jest po duhu z dolgim mučenstvom, ki se je bilo že takrat začelo, kadar mi je božje Dete z navskriž djanimi rokami počivalo na naročji in mi je kazalo podobo svoje prihodnje smerti. O koliko solz, enako mirtinim kapljicam me je stala Golgata, hrib, na kterem je moj Sin smert preterpel za grešnike; kolikokrat sem mogla v duhu na-njo iti in govoriti: „Poj- dem k gori mire in k hribu kadila". (Vis. P- 4, 6.) Tedaj mi je bilo v delež, kar je prerok govoril:,,Nasitil me je z grenkostjo". (Zal. p. 3, 15.) K gori mire in k hribu kadila sem šla, da sem vam zgled dala, 105 kako naj bo z gorečnostjo v zatajevanji sklenjena gorečnost v molitvi.“ Kadar tedaj si tudi ti v britkostih, o ljubi kristjan, prenašaj jih voljno, terpi, molči, nikar ljudi ne kriviči, ne toži, ne pogubljaj; toliko bolj pa moli in se v Božjo voljo zročuj! Ob takem času brit- kosti in terpljenja Gospod dušo za svoje darove pripravlja, ako mu zvesta ostane. Marija sama je sv. Bonaventuru v nekem razodenji zaterdila, da njeni duši ni bila nobena milost v delež razun le samo po terpljenji in molitvi. Rekla je: „Ljubite čistost? Vedite, da le v zatajevanji se da pridobiti; ako vas napade skušnjava, ob¬ orožite se zoper njo s Skitom molitvijo.' 4 Cvetek. Cvetlica d e t e 1 j i c a naj bo Y|Um pripo¬ ročena, ktera brez zamčre in zamerze zo¬ pet raste, ako se pokosi. Naj vam torej letos deteljica pomeni pohlevnost. Od te čednosti pravi sv. Albert Veliki: Prava Pohlevnost je, ko se zavoljo storjenih krivic serce ne razdraži. Zgled je Jezus, kteri ni ust odperl, ko je bil kakor jagnje pe- 106 Ijan na moriše. . . . Znamnje pohlevnosti je, kadar serce v stiskah ne godernja, in ne vjeda nasproti tistih, ki njega z bese¬ dami vjedajo, pa tudi na obrazu ne kaže grenkosti, temue zmiraj ohrani mirnega duha. Naloga. Sv. Janez DamaŠčan imenuje Marijo „zdravilo za vse bolečine našega serca“. Kadar koli tedaj ti hoče jeza ali sovraštvo serce skaliti, zdihni k Marii: O Marija, ,,naših sere zdravilo!“ Bodi zoper jezo mi hladilo. 107 Petnajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Ljubezen in spoštovanje do papeža. "jTudi cel<5 nasprotovanje sovraž¬ nikov nam prav posebno pojasnuje ljubezen in spoštovanje do Kristuso¬ vega namestnika. Kakor res je, da ob vsih Sasih je milijone ljudi po vsili deželah papeža preserčno spo¬ štovalo in častilo, tako res je, da je bilo in je veliko tacih, ki so ga so¬ vražili in preganjali in ga še sovra¬ žijo in preganjajo. To se ravna namreč po tem, kakor je kdo iz kraljestva luči, ali pa iz kraljestva teme. (Je si tedaj ti iz kraljestva luči, spoštuješ papeža; če si pa iz kraljestva temote, ti je zopern namestnik Kristusov, in zoperno ti je kraljestvo svitlobe. Na- 108 sprotniki in sovražniki svetega Očeta so razdeljeni v tri kerdela: kerdelo v mestnosti, kerdelo v posvetnosti, kerdelo v peklu. Razlagati vam jih ni treba odveč, ker ta reč je sama po sebi jasna. Mesčnež namreč so¬ vraži vse, kar ga v njegovi pregrehi ustavlja in k čistosti budi; posvetiijaku je zoperno vse, kar ga od sveta od- terguje in na boljši dobrote zavrača; satan pa je morivec od začetka in zatiravec vsega dobrega. Kaj pa papeževe sovražnike v oči kolje, kaj jim ni prav? Ravno ljubezen, spoštovanje, po- koršina kristjanov do papeža so jim rčse, ki jih skeleče bodejo in jim pokoja ne dajo. Da se papež spoštuje kakor namestnik Kristusov nad vse kralje in cesarje na zemlji, akoravno je velikrat iz prav nizkega stami; da pri imenitnih slovesnostih na tronu sedi in ga k Božji službi v Častitlji¬ vem obhodu nesejo; da ljudje pokle- kujejo, ko jim blagoslov deli; da mu 109 pri obiskovanji celd nogo ali križ na čevlju kušujejo ... to in brez števila družili reči hudovoljnim, napihnjenim in nevošljivim ljudem ne da pokoja. Pa boli jih tudi, da ima papež toliko oblast, da nosi ključe nebeške; da seže njegova roka tudi v vice in ubogim, terpečim dušam odpustke delt; da včrske resnice s škofi dolo¬ čuje; da ima nekoliko zemljice in je tudi svetni vladar, in še marsikaj druzega. Vse to zaslepljeni sovražniki in nasprotniki vse drugač obračajo in prevračajo ; — dostikrat tako zapeljivo in zvijačno govorč, da bi lahko mislil, da prav imajo, kdor ni dobro pod¬ učen, in kdor njih prekanjenosti ne pozna. Ni vredno, da bi vam na drobno pravil hudo, kar judje, krivo¬ verci, pa tudi odpadni in zanikarni katoličani po brezbožnih časnikih, tako imenovanih „romanih“ in druzih spisih zoper Kristusove namestnike govorijo in lažejo. Opomniti in orne- 110 niti pa je bilo treba na take rečf, da veste, od kod izhajajo in koliko jim je verjeti. Pa tudi zato posebno sem to omenil, da bolj živo spoznate, kako velik greh je tako počenjanje. Mi pa bodimo vselej spoštljivi otroci vesoljnega očeta, rimskega pa¬ peža, da nas ne bodo zadevale besede: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Take, ki tako prederzno grešč zoper Cerkev in Kristusovega namest¬ nika , pa šiba prav pogosto udari tudi že na tem svetu. Pred malo leti je neki laški pisavec to-le naznanil: Malo mescev je, ko se je neki libe¬ ralec" ali prostomiselnik, ne deleč od Genove, hvalil in veselil, kako dobro da punt napredva, in djal je: „Zdaj ga pa imamo papeža na eni nogi!“ To mora biti neki za¬ ničljiv laški pregovor. Ne včm, kaj se je z njim potlej godilo, pravi pi¬ savec; to pa je očitno, da zdaj je zanikarni zaničevavec tako bolan 111 na obeh nogah, da se ne more več ganiti; in še bolj posebno je to, da noben zdravniški dohtar ne more spoznati njegove bolezni.*) Marija dišavna gredica. Izmed dišav, ktere naj v naši duši prijeten duh razširjajo, imenuje presveta Devica zlasti cimet in balzam: „Duhtčla sem kakor cimet in lepo dišeč balzam". Lepi duh Mariin je bil — po razlagi sv. Bonaventura — kakor cimet po zunanjem v njenem govorjenji, kakor balzam po znotranjem v njeni pobožnosti; kakor mira v grenkosti njenega zatajevanja. Lepi duh Mariin je bil dalje kakor cimet Vnjenem djanji, kakor balzam v pre- mišlj evanji, kakor mira v terpljenji. „0 zares bogata je bila, ki je bila tako napolnjena z blagodišečim balzamom sv. Duha!" kliče ta svetnik. Iz tega se pa tudi mi učimo, kakošne lepe dišila hoče Božja Mati, da jih razširjajmo. Govorjenje ; ) „Casi“ iz Apologista di Modena. 112 tvoje, preljubi kristjan, naj je res prijet¬ nega duha, kakor cimet, lepi duh pameti in spodobnosti naj veje iz njega; molitev tvoja naj se godi z znotranjim zbranim duhom, telesno mertvenje pa s sveto res¬ nobo. Iz narde, mire in kadilnega germiča si tudi mi spletimo šopek, ki ga nosimo skritega v nedrijih, in duhti naj iz njega na vse strani naj lepši duh. Molitev v tem šopiču bodi kadilo; premago¬ vanje hudobnega poželenja mir a; n ar d a naj pomeni ponižnost, ker ta cvetka toliko ljubeznjivši diši, kolikor nižej raste; premišljevanje terpečega Zveličarja poslednjič pa cimet, ki dela jedi okusne, zoperno stori prijetno, grenkobo oslajša. Take vaje ti bodo voljni balzam za vse tvoje življenje; ti bodo šopek iz Marijnih cvetic, ki bo tudi druge s prijetnim duhom napolnoval. Grofa Eleazarja je nekdo vpra¬ šal, od kod je to, da ga nobena reč nikoli ne zbega in ne vjezi. Odgovoril je: Koh¬ li orkrat me kaj zopernega naleti, se hitro spomnim, kakošne krivice je Kristus terpel, in precej se mi jeza utolaži ter vse na¬ sprotno z voljo prenašam. O kristjan! tudi ti se spomni v tacih hudih okolišinah na terpljenje Gospodovo, pa na šopek z dišavne gredice Device Marije. Priporočujmo se tej 113 dobri Materi, naj nam sprosi pri Jezusu, da se napolnijo naše serca z lepo dišečim duhom vsili čednost; da odverne od nas strupeno sapo greha; da zbudi v nas prav posebno blagodišeči duh ponižnosti, svete čistosti, molitve, zatajevanja. Cvetek. Namesto cvetice se ozrite na plemenito domačo j elko. Prosto se jelka izmed druzih dreves kviško dviguje: torej naj vam bo podoba tako silno hvaljene prostosti ali svobode. Prostost je prava, pravi sv. Al¬ bert Včliki, če človek ni zvezan z vezmi grehov, kakor je pisano: Hudobnega vja- ttiejo njegove hudobije, in vezi njegovih grehov ga zvežejo. On bo umeri, ker ni sprejel krotitve, in po obilnosti svoje ne¬ spameti bo ogoljufan. (Prov. 5,' 22. 23.) Pravo prostost ima, kdor ni vjet v pože¬ lenje časnih reči, ne v mesčno prijaznost, a li hlapčevski strah, ne v radovanje zavoljo minljivega veselja.... Znamnje prave pro¬ stosti ima, kdor nič tega ne poželi, kar dušo od družbe z Bogom odvrača. . . . 8 114 Znamnje sužnosti ima, kdor jarem pokor- šine zaničuje, kdor bratovsko posvarjenje studi; kdor ima vedoma in terdovratno s čim opraviti, kar je zoper Boga in vest, ali zoper voljo višjih. . . . Bog je dal člo¬ veku prosto voljo. Postavil je pred-te vodo in ogenj: 'k kteremu hočeš, stegni svojo roko. Pred človeka je postavljeno življenje in smert, dobro in hudo. Kar hoče, mu bo dano. (Preg. 15, 17. 18.) Naloga. Sv. Bernard imenuje Marijo „jutranjo žarijo pravega Sglnca u . Kadar koli tedaj te motijo okovi lažnjive prostosti, pokliSi Marijo: O Marija. ..jutranjega Solnca zarja!“ Vari ine lažnjive svobode viharja. —'KK'--'- — 115 Šestnajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kako papeža izvolijo? ifjjotovo rad bo vsak katoličan slišal šego, kako v Rimu papeža volijo. Ni brez koristi tako branje, ker vsaki se lahko prepriča, s koliko vestnostjo se to preimenitno djanje opravlja. Kadar včliki zvon s Kapitola Rim¬ ljanom naznani smert papeževo, se ponavlja to zvonjenje po vsih cerkvah katoliškega svetd, in povsod zvonilo kliče osirotene otroke, da naj molijo Za ranjcega; moliti je pa treba k Bogu tudi za srečno novo volitev. Kardinali imajo v Rimu voliti novega papeža. Zbor kardinalov, če je cel, ima sedemdeset osčb, namreč šest kardinalov škofov, petdeset kardinalov duhovnov, in štirnajst kardinalov di- . 8 * 116 jakonov. Le-ti zbori kardinalov se včasi kar z enim glasom zedinijo, da tega ali tega hočejo imeti novega papeža (inspiratio); ali pa kardinali volitev enemu ali večim izmed njih izročč (compromissio); ali pa pri vo- litvi vsak posebej glasujejo, kterega kdo želi. Taka glasovalna volitev je naj bolj navadna. Da pa volitev velja, mora izvoljen naj manj dve tretjini glasov dobiti. Ta volitev se tako-le godi. Kadar prejde čas cerkvenega žalovanja za poprejšnim papežem, se zberejo kar¬ dinali k sv. maši v stolno cerkev sv. Petra, in eden kardinalov jih v latin¬ skem ogovora ali pridigi opomni, kako imenitna in veliko pomenljiva je na¬ stopna volitev. Nato gredo kardinali v procesiji in med petjem svetili pe¬ sem v volilnico (konklave), ki je na¬ vadno ali v Vatikanu (papeževem navadnem poslopji), ali pa v Kvirinalu (papeževem poletnem stanovanji). Tu¬ kaj se vsakemu z vadljanjem posebna 117 sobica ali celica odmeni. Dekan kar¬ dinalov ima nad tem čuti, da se prav in natanko vse spolnuje. Volitev se godi v kapeli, v kteri se kardinali dvakrat na dan zberejo, da sv. Duha na pomoč kličejo, zjutraj ob 6 in zvečer ob 9, in tamkaj tudi svoje listke oddajajo. V sredi volilne kapele je miza,, na mizi pa dva keliha in posoda z volilnimi lističi. Po oprav¬ ljeni skupni molitvi gredo kardinali zaporedoma k posodi, vsak vzame iz nje listič in pri drugi mizi na strani zapise ime tistega, kterega hoče voliti za papeža, in listek zapečati. Ko imajo vsi svoje lističe pripravljene, gredo zopet zaporedoma k altarju, vsak nese listič vzdignjen pred vsih očmf, po¬ klekne, malo moli, vstane in p r i s e ž e, da pred Bogom, ki ga bo sodil, tistega voli, ki nični da se mora po Božji volji voliti. Potem dene listek v enega dveh kelihov in se verne na svoje mesto. — Če ima kteri tako dve tretjini glasov, je izvoljen papež; če 118 pa ne, zamorejo kteri na novo svoje glasove takemu dati, ki jih že več ima; če se pa tudi s tem ne zedinijo, se vsi lističi sežgd in voli se v drugo in na novo, tako dolgo, da se zedi¬ nijo in eden dve tretjini glasov dobi. Ako izvoljenec volitev sprejme, se verže na kolena, nioli k sv. Duhu in pov4 ime, ktero želi kakor novi papež sprejeti. Zdaj ga naj starši kardinala dijakona med-se vzameta, ga peljeta k altarju, kjer opravijo tiho molitev, ga spremita v zakristijo in oblečeta novoizvoljenega v pape¬ ževo obleko ali ornat. Ta obleka je: Bela svilnata sutana (talar), pas z zlatimi čopki, bele nogovice, bela kapica, bel roket, rudeča mozeta, rudeča z zlatom vezena štola in čevlji iz rudečega žameta, na kterih je v vezen ali vštikan zlat križec. Ta križec se papežu kušuje, kadar ima kdo pri njem zaslišanje, in nad tem kuševa- njem se veliko spodtikujejo — krivo¬ verci in hinavci. 119 Tako napravljen gre papež nazaj v kapelo in sprejme pred altarjem pervo pozdravljenje kardinalov. Vsak se podd k novemu sv. Očetu, nau roko kušne in ga dvakrat objame. Potem mu poda kardinal kamernik ribčev perstan, naj starši kardinal dijakon pa gre za križem ven na po- molje ali balkdn, in naznani veliki množici ljudstva: „Oznanim vam veliko veselje: tega in tega prevzvišenega in prečastitljivega gospoda, ki si je tako ime dal (tukaj ime povd), imamo papeža. u Tisti trenutek se oglase vsi. zvonovi po mestu in topovi z An¬ gelovega gradu glasno naznanujejo osirotenemu katoliškemu svetu, da je v novo dobil očeta. Po še nekterih opravilih se poda novi papež v sv. Petra cerkev, tamkaj se opravi za¬ hvalna pesem, novi papež dd zbra¬ nemu ljudstvu apostoljski blagoslov, in potem prične svoje apostoljsko delo. To delo papeževo pa je hudo in težavno, ker papež tako rekoč ves 120 katoliški svet na sercu in na vesti ima; torej molimo zlasti za sedanjega sv. Očeta, da bi jih usmiljeni Bog z vsegamogočno roko v njih velikih poskušnjah in brhkostih močno pod¬ piral. Marija lilija. „Kakor lilija med ternjem, tako je moja prijatlica med hčerami,“ govori Jezus od Marije v Vis. pesmi (2, 2). Srečnim, ki so devištvo ohranili, se daje lilija v roko in venec cvetečih vertnic na glavo, kadar se malajo ali sicer pred oči stavijo. Lilija je bila že pri nejevernikih znamnje nedolžnosti; častili so pogani nekake Vile ali Nimfe, ki so menili, da so nedolžne device; imeli so jih v tolikem čislu, da so jim lilije darovali. Keršanska umetnost v kaj imenitnem pomenu prilastuje lilije nebeškim prebivav; cem. Poglejte angela Gabriela na kteri koli si bodi podobi, poglejte nebeškega poslanca! Kaj nese v roki, kaj je njegova poslanska palica? Prelepa, preljubeznjiva 121 lilija se mu razcveta v roki, — in komu to znamnje velja? Počastiti hoče z lilijo Daj čistejši Devico; zakaj čistost je pri- jatlica angelov, in za drugu naj nedolžniši vsih devic se pač dobro spodobi, da nosi znamnje čistosti, da nosi belo lilijo. — Trikrat čista in brez greha spočeta Devica se slika ali mala z lilijo v roči, lilija je znamnje njene neomadežanosti, — ob enem pa z nogo kači glavo tare. Čez vse imenitne so besede, s kterimi sv. Duh sam Marijo lilijo imenuje: „Kakor lilija med ternjem, tako je moja prijatlica tned hčerami*'. Kakor se namreč lilija med ternjem razkazuje, tako se razloči naj Čistejši Devica Marija izmed vsih Adamovih hčer, ki so v primeri s to Devico le ternje in osat. Cveteča lilija v Visoki pesmi je pa tudi podoba sv. Cerkve in podoba vsih pravičnih duš; in ternje je podoba hudob¬ nih in pregrešnih duš. Tudi od tebe tedaj, o neomadežana duša! nebeški Ženin go¬ vori in ti serčnost daje, rekoč: „Moja ljubljena, z menoj sklenjena duša cvete s čednostmi ravno tako kakor lilija, stoji pa v sredi ternja; njene čednosti dosežejo cvetje popolnomasti med skušnjavami in preganjanjem hudobnih. (Bern.) O glej 122 tedaj, verno serce, da boš enkrat prišteto med tiste, ki so bili lilije, in ne med une, ki so bili ternje na zemlji. Cvetek. Pšenični klas — tega prinesite k Šmarnicam; on je Marii Devici posebno ljub in dopadljiv. Ker pa pšenični klas viditp z vinsko terto vred večkrat na taberna- keljnu in zraven sv. Rešnjega Telesa, torej naj vam zraven te naj višji skrivnosti pomeni tudi pobožnost in duhovno živ¬ ljenje. Sv. Albert Veliki pravi: Pravo po¬ božnost ali duhovno življenje zaznamnuje sv. Jakop, rekoč: „Cista in pred Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi, in neomadežanega se ohraniti pred tem svetom.“ (Jak. 1, 27.) Tisti se neomade¬ žanega ohrani pred tem svetom, kteri se posvetnosti cisto odpovč, in se mesenih in pa duhovnih grehov varuje, kolikor le more. Znamnje duhovnega življenja ali pobožnosti ima tisti, čigar duša ima popolnoma oblast Čez mes6; ki tako hitro čuti slabost na duši, kakor slabost na telesu; in se ravno tako ogiblje kraja, časa, in ljudi, kjer in po kterih bi se utegnil na duši poškodovati, — kakor kjer utegne na telesu poškodovan in ranjen biti; in kteri si prizadeva tako hitro dušo ozdraviti, kakor telo, — in toliko bolj dušo kakor telo, kolikor več je vredna duša mem telesa. Naloga. Sv. Rupert imenuje Marijo „učenico pobožnosti ctli bogoljubnosti in vere“. Ako se tedaj Čutiš slabega v razumu vere in prave pobožnosti , poprosi in reci: Bogoljubila si brez mere. Si vsa verna, o Devica! Bodi meni svete vere, Bogoljubja učeiiica. 124 Sedemnajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kronanje izvoljenega papeža. H)an kronanja nesejo papeža v slovesnem obhodu na Častitljivem pre¬ stolu v šenpetersko pervostoljno cer¬ kev. Obdajajo ga kardinali, prelati, naj višji deželski in vojaški vradniki, kamerniki, papeževe častne straže in drugi gospodje. Po nekterih molitvah se kronanje prične s tim, da obre- dovnik ali ceremonar trikrat stopi pred sv. Očeta in mu pred obličjem sežgč kosem prediva ter kliče: „Pater sancte! sic transit gloria mundi.“ — „Sveti Oče! tako-le mine svetna čast! u Potem poklekne papež pred altar in Boga ponižno prosi za odpušenje vsega zadolženja. 125 Zdaj stopi dijakon predenj in mu podd oblačilce, ki se imenuje plajš ali „pallium u , in mu reče: „Sprejmi pallium, znamnje papeške oblasti, v Čast vsegamogočnega Boga, prečastit- Ijive Marije Device, ss. aposteljnov Petra in Pavla in svete rimske cerkve.“ Je pa pallium nekako štoli malo po¬ dobno opasilo, ki gre krog plčč; smč ga nositi papež zmiraj in povsod, vikši škofje tudi, pa le po svojih okrajinah in le ob dnevih od papeža pripušenih. Sv. Oče kušne pallium, se usede z njim ogernjen in sprejme poklon kardinalov, patrijarhov, vikših Škofov in škofov, infuliranih opatov in apostoljskih penitencijarjev ali vrad- nikov v oziru na zakrament sv. po¬ kore, kteri vsi ga počastč in zd papeža spoznajo. Prične se potlej sveta maša s po¬ sebnimi šegami, izmed kterih je to lastno, da pred listom gredo v pod¬ zemeljsko cerkev, kjer počiva truplo sv. Petra, in ponižno prosijo Božjo 126 pomoč novemu papežu; potem se dalje bere sv. maša v nadzemeljski preslavni stolnici sv. Petra. Po sv. maši se podajo v ravno takem odhodu na verh ali plan šen- peterske cerkve nesoči sv. Očeta na slavnem nosilu. S te ravnote nad cerkvijo se gleda na veliki pro¬ stor pred šenpetersko cerkvijo , kjer je zbrano ljudstvo rimskega mesta. Tisti trenutek, ko se prikaže novi papež na ravnoti šenpeterske stolnice, vstane slovesna tihota med ljudstvom spodej. Papež se vsede na prestol, duhovstvo poje svete pesmi. Kardinal dekan in pervi kardinal-dijakon vzdig¬ neta nakviško trojnato krono (tijaro), in jo postavita na glavo novemu pa¬ pežu, rekoč: ,,Sprejmi s tremi kronami ozaljšano tijaro, in vedi, da ti si oče knezov in kraljev, vladavec sveta, namestnik našega Gospoda in Zveli¬ čarja Jezusa Kristusa, kteremu bodi čast in slava vekomaj. Amen!“ Sveti Oče nato vstane in podeli neštevilni 127 množici vernikov trojnati apostoljski blagoslov (žegen). Nato zagermč ka¬ noni z Angelovega grada, vse raz¬ stavljeno vojaštvo papežu naznani po¬ zdrav s streljanjem, glasbe polkovske zadonijo, bobni zadrenčijo, zvonovi po vsem mestu se glase in vse se na glas veseli. Še po nekterih šegah papež odloži svojo praznično cerkveno obleko in priprosto napravljen se verne v svoje poslopje, ki se imenuje Vatikan. Rim pa tudi večer kronanja s prelepo razsvitljavo počasti. Zdaj še nektere besede, kaj te reči pomenijo. Papeža na zalem prestolu nosijo, da s tim veliko spoštovanje slcazujejo, ki ga imajo do Kristusovega namestnika. V šenpetersko cerkev ga nesejo, ker je naslednik sv. Petra. Predivo pred njim zažgejo v pomen, kako naglo mine posvetna Čast, in kako malo velja v posvetnem oziru, če je tudi naj veči na zemlji. S plaj- Šem ali palliumom ga opravijo, da naj keršanstvo že po obleki spozna 128 svojega očeta. K svetinjam ss. Petra in Pavla pod zemljo gre, da naj pred altarjem sv. Petra naj pred prosi raz- svitljenja in usmiljenja in potem naj svetejši dar opravlja. Ko papežu troj- nato krono na glavo devajo, poje ljudstvo, ,,kirije elejzon, usmili se, o Giospod , u ker vidi, da slabemu človeku se težka krona namestnika Kristusovega na glavo deva, naj mu Bog moč dodeli, da jo bo mogel vredno nositi. Marija lilija. Marija sama je bila lilija brez ternja, lepota brez madeža, svitloba brez maroge, slast in čist mik za oči. Vse, kteri so jo pogledali, je navdajala z ljubeznijo do či¬ stosti ; njen pogled je zaterl pri gledavcu nečisti ogenj. Sv. Ambrož torej pravi: Tolika je bila milost ali gnada v Marii, da ni le samo za-se devistva ohranila, te- muč tudi tistim, na ktere se je ozerla, je lepotičje čistosti podelila." In sv. Rupert 129 pravi: „Marija je lilija, druge device pa so ternje, nekaj ker niso več brez zadol- ženja, in mikanje greha v sebi nosijo, nekaj ker če so tudi same čiste in brez madeža, pa so vender druzih oččm kakor ternje, ki ranijo pri naj manjšem dotak- njenji in še pri radovidnem pogledu. Marija je lilija brezternja, lilija prečudne lepote; ne oko ne serce se nad njo ne spotakne, ker v nji ni nobenega greha in nobene iskre, ktera bi zamogla poželjivost druzih podžigati. 14 Lepi duh in prečastitljiva lepota De¬ vice Marije je mikal angele še preden je bila rojena, ker klicali so: „Kdo je ta, ki vstaja kakor jutranja zarija?“ Lepo se sveti jutranja zarija, tode še lepši se je v čed- Uoštnem sijanji svetila ona, ktero si je žar večne svitlobe sam mater izvolil. Razvese¬ ljuje nas lilije brezmadežna čistost; čistejši pa od lilije je bila Ona, v ktere naročje je stopil On, ki se med lilijami pase. Lilija visoko vzdiguje svojo glavo, Marija je vedno k Bogu vzdigovala svoje čisto serce... Tudi med nočnim pokojem ni odvernila od ondod (od sv. raja) svojih dušnih oči, —- imela jih je tudi takrat v Božje premišlje¬ vanje vperte. Nad lilijo se hvali zdravilna moč; prav varno zdravilo zoper pik stare 9 130 kače, velikega zmaja pa je klicanje v sladko in mogočno ime „Marija“. O koliko lepih lastnost za posnemanje Evinim otrokom je v liliji Marii! Zanesite se in verjemite, da zato jih vam Bog po sv. Cerkvi tolikrat pred oči stavi, da bi se tudi vi po njih ravnali in bili enkrat prišteti k lilijam, ki cvetd pred tronom neomadežanega Jagnjeta. Cvetek. Vinsko terto si zasadite v svojih sercih in jo nosite k Šmarnicam, zakaj ona ni le samo podoba presv. Rešnje kervi, ampak zamore tudi služiti za znamnj e prave bogoljubnosti, kakor smo včeraj rekli od pšeničnega klasa. Kdor hoče biti zares duhovnega življenja, pravi sv. Albert Veliki, mora bežati pred mesno zložnostjo in jo sovražiti, to je, merziti in zaničevati mesno poželenje, ki se vojskuje zoper dušo, kakor pravi sv. Peter (1. Pet. 2, 11). Znamnje bogoljubnega in duhovnega veselja ima, kdor se toliko veseli nad duhovnimi jedmi, kakor nad telesnimi; in bi tako nerad za- 131 mudil kako uro duhovno jed, kakor telesno ; in se tako sili k duhovnim jedčm, kadar nima slasti do njih, kakor se bolnik sili k telesnim jedem, kadar se mu studijo. Naloga. Sv. Katarina Stenska imenuje Marija „naj slajši luč nase duše 11 . Kadar tedaj Čutiš merzloto ter ti hoče bogoljubnost in znotranje duhovno življenje pešati , prosi in veci: Luč. Marija, si v temoti: Sveti v dušni mi praznoti! 9 * 132 Osemnajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Cerkvena vlada. l^akošna je cerkvena vlada? Taka kakor dobro vravnana vojska. Sej Cerkev je vojska Kristusova, mi pa¬ smo vojšaki Božji, ki se vojskujemo zoper zmoto, greli in satana, da bi si kraljestvo Božje pridobili. Od tod je ime vojskovavna cerkev. Vojska ima vselej svojega naj višjega vojvoda, kteri je od vladarja pooblasten,' da mu morajo vsi po¬ korni biti, prostaki, častniki in vod¬ niki. Vsaka vojska je razdeljena v več kerdel, ki ima vsako svojega vojvoda j in vse te kerdela so spet porazdeljene v manjši oddelke: polke, stotnije, desetnije, ki imajo svoje po- 133 veljnike, polkovnike, stotnike, deset¬ nike, kterim je spet vsako manjši kerdelce podverženo in mu mora po- koršino skazovati. Ima pa naj višji vojvoda tudi krog sebe v pomoč čast¬ nikov zbor, pobočnikov, kteri njegove povelja posameznim oddelkom izre¬ zujejo. Prav tako je vravnana sveta ka¬ toliška Cerkev. Njen poglavar, na¬ mestnik Kristusov, zapoveduje vsim v imenu in na povelje Kristusovo, od kterega je to oblast prejel. Njemu morajo pokorni biti vsi, in Bog sam mu je pomočnik pri njegovem voj¬ vodstvu. Tako je papež škof in naj višji pastir vesoljne Cerkve, 'škof škofov, naj višji in nezmotljivi sod¬ nik v vsili verskih vprašanjih. Na njem je Cerkev zastavljena, na nje¬ govi veljavi in oblasti počiva; Jezus je tako naredil in zapovedal. Pod papežem in krog papeža so Škofje, kteri z njim zedinjeni vladajo vse škofije po vsem svetu. Da so pa 134 škofje v tesnejši zvezi z naj višjim poglavarjem, je več škofij djanih pod eno vikši škofijo. Vsaka škofija pa je zopet razdeljena v duhovnije ali fare, ki ima vsaka svojega duhovnega pastirja, očeta ali fajmoštra, in mnoge imajo k temu še druge duhovne po¬ močnike ali kaplane. In s temi so v zvezi in njim duhovno podverženi vsi verniki. To je edinost, to je moč, to je imenitna lepota v vladanji svete Cer¬ kve, za ktero so katoliški Cerkvi njeni sovražniki silo nevošljivi. Vsaki je zmožen viditi in spoznati, kako lahko, priprosto in natorno — brez vsake zapletenosti je vse to vravnano. Ve¬ soljni katoliški svet je pokoren v katoliški Cerkvi papežu, kakor v vojski vse vojaštvo vojvodu. In tako je eno samo velevanje ali komando, ki iz¬ haja od Jezusa Kristusa do papeža v vsi polnosti, od papeža do vikših škofov in škofov, od tih do duhov- nijskih ali farnih pastirjev in drugih 135 mašnikov, in seže do naj bolj pripro- stega vernika, ker sv. Cerkev ima za vse enako skerb, da bi se nobeden ne zgubil, da bi nobeden ne bil upo¬ ren in nepokoren. In kakor ima višji vojvoda krog sebe častnike v pomoč, tako ima papež svoje kardinale in druge učene in pobožne duhovne, ali kakor ima kralj svoje ministre in njih zbore, tako ima tudi papež razne duhovne zbore, kteri mu pomagajo in mu de¬ lajo za vesoljno katoliško Cerkev. Kardinali, prelati in rimski zbori so papežev častniški zbor ali general-štab. Poslednjič so v katoliški Cerkvi, kakor v vojski, tudi zunanje znaftmja, da se razločijo razne stopnje svetega reda ali hierarhije. Sutana,' reverenda ali talar, duhovsko oblačilo papeževo, je bele barve, kardinalov rudeče, ško¬ fov in prelatov vijolčaste, za priproste mašnike pa Černe barve. 136 Marija lilija. Plinij pravi: „Nobena cvetica bolj po¬ nosno ne poganja kviško, kakor lilija, ona je kraljeva cvetica; njene peresa, v za¬ četku ozke, se eezdalie bolj razprostirajo in delajo podobo keliha* 1 '. — Veste pa, da lilija je Marija. In res, nobena stvar ni bila višej povzdignjena, kakor Marija; ta lilija v svoji imenitni gloriji preseže vse zborove angelske, je kraljeva cvetica, — nebeška Kraljica se imenuje. Marija je kelih zveličanja, dobrotljiva Mati daje vsim piti svoje usmiljenje. „Ona meša v verču svoje vino,** pravi Visoka pesem (IX.). Kdaj Marija meša vino? Kadar Mati mi¬ losti skesanemu grešniku doseže milost, da ga solze oblijejo, ktere so nebeška pijača, in pa z besedami, „vina nimajo**, svojega Božjega Sina nakloni, da spokorniku od¬ pusti; takrat ona meša v enem verču mleko usmiljenja s kervjo sprave, in ozdravi vse rane, ki jih je greh vsekal. V sredi lilijnega keliha ljubeznjivo poga¬ njajo semenske nitke, pa ljubeznjivši in priserčniši je bila zlata ljubezen v neoma- aežanem sercu Device Marije; bolj je ona 137 gorela v tej ljubezni do Boga, kakor vse stvari skupaj. Preljubi! Vsi se zibljemo na valovili silno nevarnega morja; po vsik straneh skriti sovražniki preže na nas, in nas mo¬ tijo z mnogoterimi skušnjavami; vidimo, da vsaki dan jih toliko žalostno pogine; da toliko lepih rožic se brez premisleka v nevarnost nagiba, da toliko belih jag¬ njet samih volku v žrelo gre; tolikrat lučica nedolžnosti ugasne, lilija zvene, — enkrat za vselej je pokopana nedolžnost! •— Tudi kesanje, tudi pokorjenje in spoved je ved do čistega ne poverne. Kje je pri¬ bežališč v tolikih nevarnostih za čiste serca? — Tolažilo in hladilo je skerbnim in po¬ štenim sercem v sladki zavednosti, da so pod brambo naj čistejši Device, da hodijo za njeno lilijatno zastavo ali banderom, na kteri je z zlatimi čerkami napisano: „Ovetite kakor lilija, duhtite in lepo zelenite, pojte hvalno pesem, in slavit^ Gospoda". (Sir. 39, 19.) Dajte, da se dobro vkorenini lilija nedolžnosti vam v sercu, duhtite prelepi duh nedolžnosti in balzamovec do¬ brega zgleda, zelenite ljubeznjivo s čed¬ nostjo in spodobnostjo, in pojte v svojem prelepem stanu Gospodu in Jagnjetu pesem, ki iz omadežanih ust ne more izvirati! 138 Bodite stanovitni in enaki unim Bogu po¬ svečenim Nazarejcem, ki je pisano, da so bili belejši od snega, svitlejši od mleka (Žal. IV.). — Belejši od snega bodite s svojo čistostjo na telesu in na duši, svitlejši od mleka s svojo spodobnostjo in pametnostjo. Bog daj! da bi jih bilo veliko, kterim te besede smejo veljati; — Bog daj pa tudi vsim omadežanim, da bi se očistili v kervi Jagnjetovi! Cvetek. Legenda ali branje pravi, da Marija je bila velika prijatlica cvetlic, in ker tudi Slovenci Marijo in cvetlice ljubijo, torej ni čuda, da veliko cvetlic ima od Marije svoje imena. Poišite za danes tistih, ki se marijetice ali Marijne rožice ime¬ nujejo; te priproste cvetke vam naj bodo podoba tihe molčečnosti. Sv. Albert V el. nči da: Molčečnost prava in popolnoma je ta, da Človek jezik zderžuje ne le samo od nedopušenih besedi, kakoršne so: obreko¬ vanja, laži, rotenja, nesramožljivo, lahko- 139 mišljeno, jezno, škodljivo, kletvinsko, ne¬ marno in enako govorjenje; temuč da se tudi (po okolišinah) zderži od koristnega in dopušenega govorjenja. K molčečnosti naj nas napeljuje zgled našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki se ni hotel izgovarjati, ko so mu bile pregrehe prilastovane, in tudi ne z odgovori svoje smerti odlašati. Naloga. Častitljivi služabnik Božji Janez Avila imenuje Marijo „zgled ženskihPa ne le ženske, ampak tudi moški veliko greŠe v go¬ vorjenji, torej utegnejo v sim v taki skušnjavi služiti besede: O Marija! zgled moj, moč velika: Vari vselej greliov me jezika. 140 Devetnajsti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papeži veliki dobrotniki človeštva. te le samo za dušne, ampak tudi za telesne potrebe so papeži naj veči dobrotniki na zemlji. Kakor po druzih, tako so bili tudi v naši deželi nekdaj neobdelani in z ag ul j eni nej e- verniki s svojimi maliki, in gospo¬ dovali so naglavni, tuji in v nebo vpijoči grebi, daje bilo strah in groza. Po dosti krajih so cel<5 otroke in odrašene ljudi klali in jih malikom darovali. Ljubo keršanstvo je pregnalo take in jezero druzih ostudnost, in da je moglo v dežele priti, oliko s čed¬ nostjo vred razširiti, dobre postave vstanoviti, to so posebno papeži storili. 141 Brez njih— kdo ve, kako divjaški, nevedni in nesrečni bi bili tudi mi še zdaj ? — Ss. Hermagora in For- tunat, ss. Kozma in Damijan, ss. Ciril in Metod in vsi možje, ki so pravo obdelavo in oliko razširjali med Slo¬ venci , so bili od papežev poslani. Bili so časi, ko ni bilo cerkev, ne šol, ne učenikov, — veči del dežele so zarašali temni logi, v kterih so gospodarile divje zveri, ki so napa¬ dale ljudi in živino. Otroci so staršem odrašali kakor živinčeta; nikogar ni bilo, da bi jih bil prav podučil, kaj da so, od kod so, kaj jim je početi, česa se varovati, kaj bo z njimi po smerti. Papeži pa so pošiljali utone, podučene, keršanske može med ne¬ vedne ljudstva, kakor še zdaj hodijo duhovni — tudi iz nase dežele — y Ameriko, Afriko itd., da zane¬ marjenim kažejo pot k časni in večni sreči, ker jih ne učijo le samo Boga poznati in mu prav služiti, ampak večkrat tudi hiše zidati, se čedno in 142 spodobno oblačiti, germovje trebiti, polje obdelovati, ter se pošteno pre¬ ži viti. v Že precej v začetku so vstajali tudi v sredi med kristjani hudobni in spačeni ljudje, ki so vero kazili in cele dežele dostikrat za nekaj časa v zmoto pahnili. To so bili volkovi v ovčjih oblačilih, krivoverci in dušni tatovi. Da taki goljufi niso mogli vesoljnega sveta zapeljati, in da se je keršanstvo ohranilo, je neskončno modri Zveličar postavil naj vikšega pastirja in mu je oblast čez čedo zročil, da volkove spazi in jih od čede izloči. Papež tudi skerbi, da škofje in mašniki vsi ravno tisto pravo vero učč, da ne zajdejo v krive vere in zmote, in pa da se za zveličanje pe¬ čajo , da Jezusove ovčice skerbno pasejo in za njih zveličanje skerbe. Velikrat se je zgodilo, da so ime¬ nitniki, tudi kralji in cesarji, sv. evan¬ geliju nasprotne zapovedi dajali, in 143 bili so tako mogočni, da jih noben škof in mašnik ni mogel ustaviti. Bog pa je papeža postavil, da strahuje tudi visoke in imenitne grešnike, njih kri¬ vice pred svetom razodene, se za zatirane poganja in jih brani zoper nasilnike. Res se papež ne vojskuje zoper take s telesnim orožjem, ampak z duhovnim, ktero ima pa veliko veči moč od sabel, pušk in kanonov, in če tako naglo ne rani, kakor že¬ lezno orožje, je pa rana toliko hujši in toliko delj časa bolf in peče, pa tudi dostikrat smert napravi. Tukaj namreč se Bog vojskuje za svojega namestnika na zemlji. Kako resnično je to, naj vam pojasni zgled iz poslednjih časov. L. 1860 pride v laškem mestu Pr at o eden naj hujših rovarjev v kavarno ali kofetarnico in kaže dve pištoli ali samokresa, ter reče: „Z eno bom ubil Pija IX, z drugo pa spravil du¬ hovnega pastirja stolne cerkve. 11 Da bi svoje preklinovanje bolj priterdil, 144 tresi z rogom enega nabitih samo¬ kresov ob kamnato mizo, — kteri se pa sproži, in nesrečni kar hitro dobi sam svinčenko v glavo, ki jo je pa¬ pežu in duhovnu namerjal. Hite po duhovna, in zgodi se, da naletijo na ravno tistega, ki gaje ostreljeni rogo- vilež tolikanj čertil. Zastonj pa du¬ hoven teče mu skazovat pomoč: hu- dodelnik — ležeč v svoji lastni kervi — je že dajal odgovor za svoje za- dolženja pred naj višjim Sodnikom. Marija lilija. Na lilije je naš Bog in Zveličar svoje učence zavernil, ko jih je od presilne skerbi za časne reči odvračal. Rekel je: ,,Glejte lilije na polji, kako rastejo. . . . Povem vam pa, da tudi Salomon v svojem veličastvu ni bil tako oblečen, kakor njih ktera.“ (Mat. 4.) Veliko razlagavcev sv. pisma meni pri teh besedah, da Salomonova obleka je bila iz bele robe, pretkana z lilijami. — Naj je bilo pa to že kakor koli, 145 toliko je gotovo, da Marija hoče, naj njeni sinovi in hčere oblečejo lilijatno obleko svete čistosti, naj bodo sami vert deviških lilij, ter se zamorejo tudi na-nje obračati besede: Glejte tč lilije, kako cvetejo in v svoji lepoti presežejo tudi Salomonovo ča¬ stitljivost ! — Otroci naj čistejši Device in častivci njeni! tudi vi cvetite kakor lilije, oblecite belo obleko nedolžnosti, da se na pervi pogled spoznd, kdo da ste, namreč neomadežani sinovi in hčere vselej čiste Matere, in da bote vredni enkrat z lilijami ovenčani pred sedežem Jagnjetovim večno hvalnico zapeti. ,,Cvetite kakor lilija, . . . pojte hvalno pesem, slavite Gospoda v njegovih delih, . . . poveličujte njegovo ime.“ Tako nas opominja modri Sirali. ( 39 , 19 . 20 .) Ktera pa je ta pesem? Zmagovavna pesem je, ktero zavoljo premaganega' troj¬ nega poželenja tisti pojč, ki so na gori Sijonu oblečeni z belim oblačilom in v zmagoslovji za Jagnjetom hodijo, kamor koli gre. To belo obleko si pridobiti in za Jagnjetom hoditi, to naj bo naše ne- pretergano prizadevanje; išite s čistim živ¬ ljenjem tisti liliji zmiraj bolj približati se, ktero nam Marija kaže kakor znamnje svoje neomadežanosti. Vaša varhinja je kakor 10 146 lilija med Jeruzalemskimi hčerami; vi, ki ste njeni varvanci, pa bodite kakor lilije med človeškimi sinovi. Ti pa, o Marija! prosi za vse; za tiste, ki so lilije, in za tiste, ki bi bili radi lilije, pa več ne morejo biti. Prosi za nas, o Marija Lilija! Cvetek. Cvetu rudeče jagode si poišite; njegovega sadu še ni, kteri v samoti tako sladko dozori. Jagoda naj vam bo torej letos učenica samotnosti, lepe lastnosti, ktero imaš lahko tudi v mestu in med ljudmi, ako razumeš to učenost. Prava sa¬ motnost pa je, kakor pravi sv. Albert Vel., da človek svoje misli odteguje od skerbi in opravil zunanjih del, od vsega razvese¬ ljevanja v stvarčh; pa da vse občutke, želje in namčne zedinjeno, kolikor je moč, k Bogu obrača, da bi bil en duh z njim. • . . Znamnje prave samotnosti je, ko je človeku nekaka priložnost biti v drušini, kjer ni dušnega prida, in se iz take pri¬ ložnosti odtegne, da le more. Molčljivost 147 in samota tečno povzdigujete (dušo) k pre¬ mišljevanju. Torej je pisano v Žal. pesmi: Samoten sedi in molči, ker ga je (Gospod) na-se vzel, to je, k premišljevanju povzdignil. Naloga. Sv. Efrern imenuje Marijo ^veselje svet¬ nikovKadar se ti torej hoče tožiti po posvetni, ali celo grešni ali saj nevarni dru¬ žini , takrat zdilini k Materi Božji: Svetnikov, o Marija! si veselje, V samoti k Bogu dvigaj moje želje. Dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papeži naj veči dobrotniki človeštva. f\fa svetu je tako , da grešijo pogosto veliki in mali, imenitni in priprosti. In ko take v ječe vtikajo, ki ukradejo hlebec kruha, kaj sadja 10* 148 ali žita; so pa ropali puntarji laškim poglavarjem krone in dežele; vender za njč ni bilo ječe in ne beriča na zemlji! Tudi svetemu Očetu je laški kralj s silo vzel naj lepši dežele; pa še ni dosti: po svetem mestu rovarski tolo¬ vaji hlepč že veliko lčt, da bi ga v svojo oblast dobili in s tako imeno¬ vanim laškim kraljestvom sklenili. K temu pa molče mogočniki, zaničljivi časnikarji c el (5 hvalijo tako hudodel- nost. Tako se tlači pravica v današ¬ njih časih, in ljudje, ki so omikani in učeni — v malopridnostih, pravijo: to je svitloba devetnajstega stoletja! Lepa ta luč, ki jim sveti, da vidijo krasti in ropati! In glejte! v tacih okolišinah je eden, kteri ima veljavo po vsem svetu. Tudi pri krivovercih, judili in neje- vernikih ima veljavo; in ravno s tem kažejo, da se ga boje, ker čez njega vpijejo. Eden je, ki je tudi v ječi še strašan svojim sovražnikom; — eden 149 jfe, ki ne zamolči resnice, če tudi vsi drugi molčijo; — eden je, ki se ne boji, če se tudi vsi drugi tresejo. Ta je rimski papež, naslednik sv. Petra, namestnik Jezusov, kteri kakor naj višji učenik na zemlji hudobijo z za- verženjem zaznamnja, pravico brani, se s tatovi, razbojniki in roparji ni¬ koli ne podd v pogodbo, temuč z veljavo in oblastjo kliče: „Kar si na¬ plenil in nagrabil, to moraš poverniti! u Ge pa sin očeta nikakor noče vbogati, če vse, kar le more, pokrade in v pregrešnih drušinali zapravi in je vsa hiša in deržina zavolj njega v nevarnosti: kaj stori oče? Iz deržine ga loči in tiste dobrote mu odtegne, ki jih je v hiši vžival pri svojem očetu. Tako stori tudi papež s kato¬ liškimi vladarji in z vsimi njih po¬ močniki, ako delajo velike in očitne krivice v pohujšanje vse sv. Cerkve in nočejo hudega popraviti, kar so storili. Papež jih izloči iz družbe sv. Cerkve, izobči ali „ekskomunicira u jih. 150 Oe pa hudodelne in brezbožne vernike papež iz cerkve loči, jili s tem ne preklinja, kakor hudobni jeziki govorč; izloči jih iz katoliške cerkve za kazen, zato da bi spoznali svojo veliko pregreho in se poboljšani v naročje očetovo povernili. V to zares strašno kazen so zašli laški rovarji s svojim kraljem vred, ki so 1.1859 papeževo deželo napadli, malo papeževo kerdelo, v kterem je bilo tudi več naših slovenskih mla- denčev, poklali, postrelili in razkropili z neštevilnimi trumami svojih vojakov, V pismu 26. sušca 1860 je torej Pij IX po večkratnem poprejšnjem svarjenji naznanil, da po tem djanji so izob¬ čeni ali iz družbe vernikov izločeni vsi tisti, ki so se punta zoper pape¬ ževe dežele vkriviČili, ki so njih po¬ sestvo napadli, ga vzeli in oropali; pa tudi vsi tisti, kteri so jim k temu pripomogli, jih podpirali, jim svetvali,. jim kakor si bodi pri tem stregli in na roko šli. Tako izobčeni, pravi 151 razpis, ne morejo odvezani biti, dokler svoje pregrehe očitno ne prekličejo in ne zaveržejo, dokler ne popravijo storjene krivice in pokore ne storč. Odveza je prideržana papežu, le samo v smertni nevarnosti jih zamore vsak duhoven odvezati, ako storjeno hudo prekličejo in po svoji zmožnosti po¬ pravijo. L. 1869 je bil kralj Viktor Emanvel nevarno bolan in je želel s cerkvijo se spi’aviti. Sv. Oče so mu izobčenje sneli, se vč, s pogodbo, da bo krivico po zmožnosti popravil. Do zdaj pa se očitno to poboljšanje ni še pokazalo, akoravno se je kralj ozdravil. Ko smo pa prisiljeni tako žalostno dolžnost spolniti, pravi papež, ne po¬ zabimo, da na zemlji Tistega namest- vamo, ki „noče smerti grešnika 11 , temuč kteri hoče, „da naj se spokori in živi; da namestujemo Njega, ki je na svet prišel iskat in zveličat ga, kdor je bil zgubljen". Torej nepre¬ nehoma v naj globokejši ponižnosti 152 svojega serca z naj gorečnišimi mo¬ litvami kličemo v Božje usmiljenje, in Boga preserčno prosimo, da vsi tisti, ki smo bili prisiljeni cerkveno ojstrost zoper nje obračati, naj bi bili razsvitljeni s svitlobo Njegove božje milosti, in da naj bi jih v svoji vse- gamogočnosti zavernil s poti pogub¬ ljenja na stezo zveličanja. Kakošno moč imajo take cerkvene kazni in kako se Božja pravica voj¬ skuje za brezoroženega svojega na¬ mestnika na zemlji, to bodo prihodnje Šmarnice pojasnile. is Mariinega v©rta. Marija cipresa. Cipresa je drevo, ki dosti visoko zra¬ ste, ima prav močen les in zeleni kakor smreka ob vsakem letnem času. Veljala pa je pri vsih slavnih lastnostih cipresa že v sinji nekdanjosti za podobo smerti in žalovanja, — zato ker se menda več ne zarase, če je usekana. Nekdanji pesniki so jo vtikali v vsako mertvasko pesem, 153 Kimljanje so jo sadili na grobe, kar se sem ter tje še zdaj godi. Kaj ima pa smertno drevo opraviti v Marijnem vertu? Kaj mu je občnega z Marijo, ki je „začetek našega veselja »Mati živih"? Cipresin sad ni koristen ne ljudem ne živalim; Neomadežana pa sme reči: „Kakor terta sem sladak in dišeč sad rodila; in moje cvetje je častiljiv in pošten sad". (Sir. 24, 23.) — Ne čudimo se, da vidimo cipreso v marijanskem vertu, temuč ostajajmo radi pri nji, če so tudi na videz žalostne premišljevanja z njo v zvezi. Večna Modrost sama se primerja s cipreso, kakor je pisano v Sirahu (24, 17): „Kakor cedra na Libanu sem povikšana, in kakor cipresa na sionski gori". Cipresa stoji častitljivo in visoko na Sionu; Marija stoji visoko in častitljivo nad vojskovavno in zmagovavno cerkvijo Kristusovo, in žareča od svetosti in ljubez- njivosti gospoduje nad zemeljskimi okra- jiuami. Cipresno zelenje je veljalo za zdra¬ vilo zoper kačji pik; Marija cipresa je v resnici zdravilo zoper pik peklenske kače, zoper greh, je pribežališe ubogih grešnikov. Lepi duh cipresnega drevesa tudi s starostjo ne peša; Marija cipresa je lepi duh, je tolažilna sladkost vselej in za vsako starost 154 v življenji človeškem. Z ravno rastjo ka¬ kor sveča cipresa oko v razveseljuje; od Marije pravi nebeški Ženin: »Kanila si moje serce, sestra, moja nevesta, ranila si moje serce z enim svojih oči“. (Vis. p v . 4j 9.) Oko čiste duše, ki rani nebeškemu Ženinu serce, je priprosti, čisti namen, ki v vsih rečeh le Boga iše. Kje so se duhovne lepote znašle v toliki popolnamosti, kakor v Marii? Njen vedno čisti namen in tako prijetna gorečnost v dobrih delih ste bile psici iz Marijnega v serca, ki ste k ljubezni ranile nebeškega Ženina_Kako častitljiv tedaj je čisti namen v vsem djanji in nehanji, kako prijetna Bogu je gorečnost za vse dobro! Marija cipresa poslednjič vse oblagruje, vse osreči, kteri k temu drevesu pridejo in ta cipresa čez-nje razširi svoj lepi duh, zakaj ta duh je močnejši od duha cipresnega. Marija osreči, oblaži vse, kteri pridejo pod njeno poživljajočo in zveličavno senco, v njeno zavetje. Zato se nam pri Marijni cipresi ni bati nič strašnega, nič tacega, kar bi nesrečo napovedovalo; ona tudi smert, ki je strah vsih strahov, vravna tako, da nam je prijetna in zaželena. Blagor jim torej, kterim koli je dano umirati pod zelenjem, v senci ciprese Marije! 155 Cvetek. Lepo dišeči roman naj bo vam pri¬ poročen, ki se ne ponaša s kakimi lepimi cvetkami, toliko bolj pa s svojim prijetnim duhom, in ni zbirčen, ampak zadovoljen z naj bolj priprostim krajem. Roman naj bo torej znamnje priprostosti. Pripro- stost je prava in popolnoma, uči sv. Albert Včliki, ko človek nikomur ne dela žalega, ampak vsim le dobro. To čednost je za¬ povedal Jezus, rekoč: „Bodite razumni ka¬ kor kače, in priprosti kakor golobje''. (Mat. 10, 16.) Tukaj se razumnost veže s pri- prostostjo. Zakaj razumnost brez pripro¬ stosti je zvijača; priprostost brez razum¬ nosti je pa neumnost. . . . Znamnje prave priprostosti ima, kteri nikogar dčl ne pre¬ zračuje, ampak od vsacega dobro misli, Vsim blagor želi, nikomur hudega ne vosi. Znamnje dvojeličnosti ima, kdor eno ima z ustih, drugo v sercu, in drugo v djanji. Znamnje lažnjive priprostosti ima, kdor se po zunanje v govorjenji priprostega kaže, v sercu pa vender zvijačo nosi. 156 Naloga. Sv. Bonaventura imenuje Marijo „Mater modrih 11 . Ako te torej zoper bližnjega zvi¬ jačne misli navdajajo, prosi in reci: Mati modrih in modrosti! Sprosi dar mi priprostosti. Eden in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papeži strah hudobnim. zadnjem zlatem klasu sem vam pravil , da je Pij IX 26. sušca 1860 s svojim razpisom tiste iz katoliške Cerkve izločil ali izobčil (ekskomu- niciral), kteri so se vdeležili ropa v njegovih deželah in kteri so k temu pripomogli. Bili so pa mnogi napih¬ njeni z nekako lažnjivo modrostjo, ki so cerkveno oblast zaničevali; tudi so jezikali, da so to prazne besede, 157 ki nič moči nimajo. Prepričali so se pa, da Bog se ne da zaničevati, da sicer čaka grešnika, naj bi se spokoril; če pa vender pokore ni, da Bog svojo nepreprosljivo pravico razodene hitro in kmali, ali pa pozneje, kakor je primerno naredbam njegove dobrotne previdnosti. Kazni, ki izobčene zadevajo, sicer niso vse očitne in vsakemu vidne, pa tudi ne vse skrite in nikomur nevidne. Nektere so prav očitne in občutne, sploh znane , kjer je to v Božjo čast, kadar se imajo s pravično ojstrostjo do enega drugi povzdigniti. (Rim. 11.) — Več tacih primerljejev, kaj se je zgodilo vdeležnikom ime¬ novanega ropa, pripovedujejo laški katoliški časniki. — Nckteri zgledi bodo to reč naj bolje pojasnili. Sardinski kralj Viktor Emanvel je med drugim papežu s silo vzel deželico Romanijo in pridružil jo je svojim lastnim deželam. Potem so v sardinski deželni zbor klicali tudi 158 poslance iz Romanije. Ko so pa ti poslanci v pervo prišli in jih je pred¬ sednik v zbornici, general Quaglia, jel po imenu klicati, ga je tisti tre¬ nutek mertud udaril, in je dva dni pozneje umeri! Sreča za-nj, da se je bil pred smertjo s Cerkvijo spravil in je prejel še poslednje ss. zakra¬ mente. — Poslanec iz Romanije, ki je bil spisal ali sostavil pismo, da je papežu ta dežela vzeta, je umeri v Bolonji nagle smerti. — V Cezeni na Romanijolskem so bili 6. majnika 1880 izvolili poslanca grofa Spada-ta, da bi šel na zbor sardinske vlade v Torin; bil pa je poslanec že drugi dan merlič. — V nekem teržiču v Romanii pride neki Garibaldov prostovoljec v piv¬ nico, hoče z neumno burko papeževo izobčenje zasramovati in reče, naj mu prinesejo kozarec žgane pijače, da „bo za nektere bajoke (2—3 kr.) izobčenja pil“. . . . Pil je res, toda kar precej je mertev na tla telebil. —- Minister za bogočastje v Florencii je 159 razpisal neko naredbo, s ktero je bil pogodbo z Rimom ali konkordat v nič djal; — komej daje bil to storil, ga je mertvud zadel in kmali potem je umeri tako, da se še s sv. Cerkvijo ni spravil. — Truma kazališnikov, nekacih komedijantov, ki je bila na¬ pravila igro v zasramovanje sv. Očeta, se je peljala v parobrodu (naj bolj varnih barkah na morji) iz Livorne na Korsiko; blizo Bastie pa se parnik razsuje in vse igravce so valovi po¬ goltnili — zunaj ene nesramne igrav- ke, ktera se je bila tisti večer zmešala, visoko z okna na tlak skočila in tam¬ kaj mertva obležala. — Neki vojaški častnik iz oddelka papeževih žandar- mov nadpolkovnika Pimodana se je z veselice domu vračal in- je tožil, kako je zdelan. Verli Pimodan, ki je bil pozneje v boju za papeža življenje zgubil, mu da svojega lastnega konja. Toda komaj je bil na sedlu, ga konj tako hudo verže, da se je močno na glavi poškodoval in kmali umeri. Iz 160 njegovih pisem pa se je skazalo, da je bil izdajavec; 2000 tolarjev so mu bili puntarji obljubili, s kterimi se je bil že v pogodbe podal. — V veliko žalost in tarnanje vsih sovražnikov sv. Cerkve je bila tudi Viktor-Eman- velovega pervega ministra grofa Ka- vura 6. rožnika 1861 ob 7 zjutraj potipala merzla roka nemile smerti. Ta mož je bil duša laškega rovarstva, ali preden je svoj rop mogel le ne¬ koliko dokončati, je bil že pred sodbo. Se veliko enacega se je zgodilo, s čimur je Bog očitno pokazal, da se on sam vojskuje za svojega namest¬ nika na zemlji in za njegove pravice. Nobeden, kdor sam sebi prav hoče in želi, naj se ne prederzne ne kaj govoriti, ne kaj početi zoper pogla¬ varja sv. Cerkve; zakaj takim se le prerado slabo izide. Bog namreč se ne dd zaničevati — ne sam v sebi, ne v svojih namestnikih. 161 Marija cipresa. Malo kaj je nevarnišega kakor popot- vati po samotnih krajih, koder gospodujejo po sežnju dolge kače, grabljive zveri in razbojniki. Take pota hodi pa ravno umi¬ rajoči človek; kervi željni risi, grabljivi v olkovi in rjoveči levi mu nasproti tulijo, to je, grehi njegovega življenja ga strašijo, kače hude vesti mu serce tergajo, razboj¬ niki — hudobni duhovi mu pot zapirajo, da bi ne mogel srečno priti k svojemu Bogu. — Kam bo revež umirajoči pribežal v taki in toliki nevarnosti? — Kje bo iskal po¬ moči in brambe v taki hudi vojski? Pri Marii jo bo zanesljivo našel; ta »cipresa na gori Sionu" ga bo sprejela v svojo senco, v svoj hlad, s svojim zelenjem ga bo poživljala, pod njeno brambo bo varen zoper nakazni, ki popotniku v drugo deželo protijo, in so mu tako silo nevarne. Prerok Elija je štirdeset dni in štir- deset noči bežal skoz pušavo na goro Horeb, da bi se umaknil serditosti hudobne J e z a- bele. Na ti poti bi bil gotovo opešal, ko ki mu ne bil angel z nebes jedi in pijače Prinesel in ga tako poživil ter spodbudoval, 11 162 da naj dalje beži. — Tako tudi nas po¬ življa na našem poslednjem popotvanji ne le kar angel z nebes, ampak angelska Kraljica sama, ktera svojim zvestim častiv- cem naproti in na pomoč prihaja, jih vodi in s prečudnimi zdravili poterjuje, kadar pešajo. Surius piše od ubozega mladenča Guidona, kteri je bil vselej silo skerben, da bi zmiraj čisto, vsih grehov prosto vest ohranil, da bi zamogel naj čistejši Devici Marii čezdalje bolj dopasti. Iz tega namena se je pogosto prav priprosto in čisto spo¬ vedoval. Z veliko natančnostjo je spraševal vest, grenko obžaloval tudi naj manjši grehe, in spovedal se jih je vselej z naj veči odkritoserčnostjo. Kadar je bil pa blizo smerti, so vidili prelepo svitlobo, ki je z nebes na-nj prišla, in slišali so glas, 'ki je klical: „Naš ljubljenec, pridi nebe¬ ško krono prejet!“ Kdo bo dvomil, da mu je Marija z angeli na pomoč prišla, ktero je tako lepo in tako priserčno častil? Po pravici pravi torej sv. Bernard: „Kaj boš storila, moja duša! ko boš na smertni postelji iz tega življenja odhajala? Kdo te bo na tem te¬ žavnem potu spremljal? Kdo te bo k več¬ nemu Sodniku peljal? Kakošna osoda te 163 čaka? Kdo te bo branil, kdo rešil? — Ogledujem se na vse strani, pa nikogar ni, da bi mi pomagal,' ubežati ni moč. Kaj mi ostane revežu ? K tebi kličem, o Marija! zakaj ti si moje upanje!“ Cvetek. Ozrite se na vertehna znani zimzelen ali pušpan, ker od njega se utegnete tako potrebne čednosti naučiti, namreč stano¬ vitnosti. Zimzelen ostane tudi v zimi zelen in živ, tako tudi stanovitni človek v zimi skušnjav in napadov ne zapravi milosti ter prijaznosti Božje. — Sv. Albert Veliki pravi: Stanovitnost je prava in popolnoma, ko se človek ne v sreči ne v nesreči ne da od popolnamosti odverniti, kakor Job. K stanovitnosti nas mora na¬ peljevati stanovitnost mučenikov ali mar- ternikov, in zlasti devic, ki so si v svojem slabem spolu s stanovitnostjo večno slavo zaslužile. Znamnje prave stanovitnosti je, če človek ne odjenja od tega, kar Bogu dopade, ko bi imel tudi življenje ali druge reči zgubiti. Tako Tobija ni jenjal mertvih ll* 164 pokopavati, česiravno mu je kralj Senaherib vzel premoženje zato, in ga še umoriti ukazal. Znamnje nestanovitnosti pa je, ka¬ dar kdo zavolj prijaznosti ljudi ali za kak dobiček odstopi od poti pravice, kakor Balaam, kteri je zavoljo Balakove prijaz¬ nosti zoper zapoved Gospodovo hotel Iz¬ raelce kleti. Ali tudi, če iz strahu za časne reči (zapusti pot Gospodovo), kakor uni bogati, ki je žalosten od Jezusa odstopil, ker mu je popolnamost svetoval. Imel je namreč veliko premoženja in bogastva, ki ga je zgubil. Naloga. Sv. Bonaventura imenuje Marijo „strak hudobnih duhov 11 . AJco je torej tvoja stano¬ vitnost v nevarnosti, kliči k Materi Božji za pomoč.' O Marija, strah hudobe: Vari greha me gnjusobe! 165 Dva in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papeži nikogar ne pogubljujejo. Poslednjič smo slišali več zgledov, kako se je mnogim zgodilo, ki so bili izobčeni ali iz družbe vernikov izločeni. Se veliko veliko bi se dalo k unemu pridjati in pisati, kar se je od 1.1860 pa do zdaj godilo z izobčenimi, ki so bili izdajavci nad vero, nad papežem, ali tudi nad drugimi pravičnimi vla¬ darji. Posebno hude nesreče zadevajo sardinske ministerske predsednike, izmed kterih eden se je cel6 zmešal, in počenjal je v tem stanu tako pre¬ čudno gnjusne reči, da še govoriti ni. Omenim naj pa tudi izdajavca v napolitanski kraljevi deržini, strica pravega kralja Frančiška II, namreč 166 grofa Sirakuzanskega, kteri je bil v rovarstvu zoper kraljevo deržino s Sardinom potegnil. Zadelo ga je božje maševanje in proti koncu 1.1860 ga je bil mertvud udaril. •— Božja kazen nad izobčenimi se je pa tudi v natori razodevala, kakor že od davnih časov. (Genes 3,16.) — 14. vel. šerp. 1860 je bila pokončala strašna nevihta vso okrajino Ferarsko— štir- deset milj na okrog; našli so zraven druzega razdjanja tudi osemdeset mer- tvih in veliko ranjenih ljudi.—22.ravno tega mesca in letajo bila grozovinska huda ura pokončala vse polja od Torina do „Villanove d’ Asti“, — ne enemu sadežu in setvi, ne eni terti ni bila toča prizanesla. — Razim tega je vihar brez števila dreves s korenino vred izderi. Se očitniši se kaže šiba v tem, da rovarji pri vsih zvijačah ne morejo tega doseči, kar tako kervoločno žele. Po naj bolj zaželenem mestu Rimu prežč z veliko* silo že več let zastonj. 167 Hudo pa govori dostikrat sovraž¬ niki sv. Cerkve in papeže tožijo, da ljudi pogubljujejo ali obsojujejo svoje podložne in drugoverce. — Ako vam kdo to pravi, mu recite: papeži ni¬ kogar ne pogubljujejo in ne obsoju¬ jejo, to zamore le Bog sam. Ako koga izobčijo, ga s tem ne pogubijo, (pogubljuje se sam), temuč ravno zato ga izmed vernikov izločijo, da bi se skesal, spokoril in ne pogubil. Izobčiti ali ekskomunicirati se ne pravi po¬ gubiti, ampak izločiti iz občestva ali družbe sv. Cerkve. — Izobčeni ni za zmiraj in brez milosti in brez usmiljenja iz cerkvene družbe ločen, ampak le tako dolgo, da se spreoberne in spokori. Ako to stori, ga spet radi v Cerkev sprejmejo, kakor zgublje¬ nega sina v evangelii. — Sej je že sv. Pavel bil kervoskrunskega nečist¬ nika v Korintu izločil iz občine ver¬ nikov. Sej je Zveličar rekel sv. Petru, da ima ključe v njegovi Cerkvi, da more torej grehe prideržati, zavezovati 168 in odvezovati. Izobčuje se pa nobeden ne, kakor le zavoljo prav velikih pregreh in nasilstev, in pa še le, kadar vse opominovanje, žuganje in prošnje nič ne pomagajo. — Drugo¬ vercev papež tudi ne pogubljuje; on pravi leto, kar je Kristus sam rekel: „Kdor ne veruje in ni keršen, ne more v kraljestvo Božje ; u in pa kar je rekel sv. Ciprijan, ki sicer ni bil papež, pa je živel že pred tisuč šest sto leti: „Kako si more ta Boga imeti Očeta, kdor si Cerkve nima matere ?“ Sicer pa papež krivoverce pusti Bož¬ jemu usmiljenju, moli za-nje, zapo¬ veduje svojim vernikom, da naj vsim ljudem dobrote skazujejo in svoje dolžnosti do vsili spolnujejo, ,,da naj vidijo naše dobre dela in hvalijo Očeta, ki je v nebesih“. Naša vera namreč ne dopusti nikogar sovražiti, kakor pa judje in tudi mnogi krivo¬ verci katoličane sovražijo in jim išejo škodvati. Sedanji papež Pij IX so o neki priložnosti prav očitno pokazali, 163 kakošna je katoliška ljubezen. Neki dan se Pij IX peljejo memo judov¬ skega stanovališa v Rimu, ki se ime¬ nuje „Gretto“ in zagledajo starčka, ki je mertvemu podoben ležal na tlaku. Papež stopijo iz voza in grej o bližej. Ljudje so rekli, jud je, — in nobeden ttiu ni šel pomagat. — „Kaj to go¬ vorite, ali ni naš bliženj, ki terpi? Pomagati se mu mora.“ Tako priču¬ jočim rečejo sv. Oče nejevoljni, in s pomočjo prelatov, ki so jih spremljali, spravijo starčka v svoj lastni voz, ga peljejo v svoje stanovanje, in pri njem ostanejo, dokler se niso pre¬ pričali, da se je zopet opomogel in zavedil. Marija cipresa. Zgodovina nekdanjih basniških juna¬ kov pripoveduje, da ob času kralja Minos-a je bila na otoku Kreti strašna pošast, pol človek in pol junec, ki so jo imenovali Minotur (Minotaurus). Gospodarila je ta 170 nakazen v knosiškim labirintu, to je, vertu z zapeljivo zmedenimi poti, in kralj MinoS jo je mogel z mladenči in devicami pitati ali pasti, ki mu jih je moglo mesto Atene za davek dajati. Tega strašnega davka ali globe je bil Tezej rešil Atenčane, ker je s pomočjo kraljeve hčere Arijadne Mino- tura končal, s pomočjo niti pa, ki mu jo je bila Arijadna dala, se je bil srečno iz- muzal iz zapeljivih križem-potov unega presukanega verta ali labirinta. Brez te niti bi bil tudi Tezeja ali Minotur pogoltnil, ali pa bi bil v križempotniku tako deleč zablodil, da bi ne bil več izhoda našel, kakor ga vsi drugi niso, in bilo bi ga la¬ kote in vsega hudega konec. Kristjanje! veste, kaj je vse to? Basni ali pravljice skrivajo dostikrat tehtne res¬ nice v sebi. Uni presukani vert, uni zviti labirint je pot skoz smertne vrata, po kteri poti mora vsak živi človek iti, kjer mora vsak svoj davek plačati. Tukaj čaka pe¬ klenski Minotur in streže, koga bi požerl, kakor uči apostelj. Posvetni duh, ki je kakor kralj tega sveta, mu pa naj več mladenčev in deklic žertvuje, zato ker taki so naj bolj nespametni in naj bolj prederzni, da Minoturu v žrelo silijo s svojim pre¬ grešnim življenjem. 171 » Kje pa je Tezej, kdo je Arijadna?— Nebeški junak, imenovan „Lev iz rodu Juda“, Kristus je tisti Tezej, ki je Mi- noturu glavo sterl, in Arijadna Marija, hči Kralja nebeškega, podaja nitke — ne junaku Jezusu, kteri tega pomočka ne po¬ trebuje, ampak veliko več tistim, ki imajo iti skoz smertne vrata in se v življenji ti kraljevi hčeri zvesto priporočujejo. Ona pelje svoje varvance, svoje zveste otroke iz strašnega presukanega labirinta skušnjav, napadanj, satanskih zalezovanj brez števila in konca, jim pot kaže, jih poživlja in s serčnostjo navdaja, kadar jih prepada groza smertne sence. Cipresino zelenje, kakor je bilo že rečeno, je veljalo nekdanjim ljudstvom za posebni pomoček zoper pik strupenih kač. Kdo pa ne vč, da naj bolj strupen in naj nevarniši je tisti zmaj, tista stgra kača v raju, ki človeka neprenehoma zalezuje in še naj huje ob njegovi za vekomaj razlo- čivni — smertni uri? Marija pa poda pre¬ ganjanim vejico s ciprese, in kačji strup zgubi svojo smertivno moč. Legijone jih je tako že srečno svojo vojsko dokončalo in staro kačo premagalo, ker na poti v večnost so v hladu marijanske ciprese pomoč zadobili. Bežimo tedaj vsi v hlad te ciprese! 172 Cvetek. Na Oljski gori pri Jeruzalemu je osem oljk silo starih. Eni menijo da so se tiste, pod kterih senco je Kristus Gospod hodil. Od rodu do rodu tedaj se ohranijo. Sv. Duh pravi v psalmih, da tudi Božje usmiljenje bo od rodu do rodu tistim, ki se Boga boje. Oljka, ki iz oliv daje pohevno olje, ktero toliko človeških slabost hladi in to¬ laži, pa naj vam boža zdaj znamnje mil- vanja in usmiljenega serca. SV. Albert V61. pravi: Milvanje pravo in po¬ polnoma do Boga je, vedna žalost in rana v sercu za vse žaljenja, ki so se Bogu godile ali se bodo še le godile. Kristusa na križu umirajočega so vsi življi ali ele¬ menti milvali. Do bližnjega je pravo mil¬ vanje, ko je človek serčno užaljen zavolj dušnih in pa telesnih britkost svojega bliž¬ njega, po zgledu aposteljnovem, ki pravi: Kdo oslabi, in bi jest ne oslabel, kdo se pohujša, in bi mene ne peklo? (2. Kor. 11,29.) Do bližnjih pa, ki so v vicah, je pravo 173 milvanje, da človeka silno pečejo grenke kazni, ktere terpe, in posebno, ker so lo¬ čene od gledanja in vživanja Božjega za ta čas. K pravemu milvanju nas mora napeljevati čez mero veliko milvanje Kri¬ stusovo do nas, kteri po spričevanji sv. Avguština tako hiti grešnika rešit grizenja in nepokoja njegove vesti, kakor da bi ga bolj gnalo milvanje, da naj se (človeka) Usmili, kakor pa milvanje sam do sebe. Znamnje pravega milvanja je, ne le samo prijatlov milvati, ampak tudi neprijatle. Znamnje lažnjivega milvanja je, ko kdo z besedami milva, pa bližnjemu britkosti ne polajša, dasiravno bi jo lahko polajšal. Naloga. Sv. Bernard imenuje Marijo ,,balzam naj slajšega dišila“. V dušnih ali pa telesnih britkostih torej prosi: ..Balzam moj presladkega dišilap- Bodi mi studenec toiažila 174 Tri in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papež samostojni vladar svete Cerkve. ID a imajo papeži veči prostost sveto Cerkev vladati, da jim ni treba pri kakem kralju in cesarju oseben- kovati in po gostaško na njih milost navezanim biti, pa da morejo tudi kaj dobrega iz svoje moči in lasti storiti, zato so papeži s časoma po¬ šteno in po Božji previdnosti pridobili nekaj svoje lastine in zemlje. Ta de¬ želica je v sredi lepe Italije, sama prav lepa, ima zale cerkve, imenitne kloštre, sloveče naprave. Poglavitno mesto je Rim. Pregovor pravi: Rim je le en sam na svetu. Res , Pariz, London, Dunaj je nič proti Rimu. 175 Je pa Rim le zato tako imeniten, ker je sedež papežev; vzemi Rimu papeža, in Rim ne bo več Rim. Vsaka lepa reč ima pa svoje ne- vošljivce, tako tudi majhna papeževa deželica. Kralj piemonški ali sardinski je une leta v oblast spravil gorenjo Laško, Toskansko in več bližnjih tnalih deržav, kakor tudi napolitansko kraljestvo. Rad bi imel pa vso Italijo in Rim za glavno mesto napravil. Nekaj, in sicer veči del papeževe zemlje je papežu odtergal, vender Rima še ni mogel. Vse te dežele so bili že poprej tako imenovani frei- tnavrarji ali prosti zidarji, kakor hudo- voljni kerti, s skrivnim rogoviljenjem spodrili; torej je bilo toliko ložej njih pograbljenje dopolniti. Napoleon je temu ropu kolikor toliko dajal potuho, nekaj blezo tudi zato, ker se je hal laš k i h potuhnjenih morivcev, ki so tnu že večkrat po življenji stregli. Vč se saj že za enajst nesrečnih hu- dodelnikov v malo letih, ki so ga 176 iskali umoriti. Vender pa so bili pozneje papeževi vojaki s pomočjo francoskih pri Mentani Graribalda in njegovo derhal tako premagali in otepli, da od tistega časa se več ne prederznejo na mejo sedanje papeževe deželice. Ker se je pa kronano nasilstvo balo nekaj vlad, nekaj pa katoliškega ljudstva, ako bi se papežu Kirn po sili vzel, torej so si več let prizade¬ vali papeža pregovoriti, da bi jim Kirn in svoio deželo radovoljno dali; oni pa bi papežu zato izgovorili letni kosec kruha ali nekako milošinjo, kakor p. staremu očetu pri hiši; ali prav za prav ne tako, ampak tako, kakor ko bi prišlo v hišo nekaj silo- vitežev in bi rekli gospodarju: S silo si ne upamo te pognati iz hiše, ker se bojimo sosedov: veš kaj ? sam pojdi radovoljno; dali ti bomo zato toliko in toliko na leto, da boš potlej pred nami imel mir! —Vprašam pa tiste izmed vas, kteri imajo svoje sta- 177 novama in posestva, kdo bi bil s tako ponudbo zadovoljin? Toda Pij IX so prisegli, da bodo posest sv. Petra cčlo varovali in obra¬ nili, kakor p. duhovni pastirji ali faj- moštri prisežejo zastran cerkvenega premoženja pri nastopu svoje duhov- nije; — torej se papež v take pogodbe podajati ne smejo in nočejo, in pri vsih ponudbah nepretresljivo odgovorč: „Non possumus! Ne moremo!“ — ,,Pa tudi to, kar ste mi vzeli, tirjam ne- oporekljivo nazaj, potlej bo mir besedi!“ Tako je že več let ta reč. Bati se je še zmiraj, da bi se utegnilo ,sv. Očetu tako zgoditi, kakor popotniku, ki noče razbojnikom denarja z lepo dati. Zgrabijo ga in s silo vzamejo, česar brez nasilstva ne dobč. Ima pa vender še neki drugi govoriti, kterega roka tudi visoke razbojnike doseže, namreč Bog, ki svojo Cerkev le kaj časa dopusti skušati, da se v vojski vterdi; ne zapusti je pa nobenkrat ne. 12 178 Marija oljka. ,,Kakor lepa oljka na polji sem visoko zrasla". (Sir. 24, 19.) Te lepe besede sv. Duha obrača sv. Cerkev na Marijo Devico; Marija je tedaj oljka. — Oljka po zunanji podobi nima posebne lepote, rodi pa ple¬ meniti sad — olive. Iz oliv se pripravlja naj boljši olje, od kakoršnega pravi sv. Bernard: ,,01je daje človeku luč in živež, mu vterjuje ude, lepša obraz, hladi bole¬ čine in rane ozdravlja; tako je olje jedilo in zdravilo ob enem." Po pravici tedaj Cerkev Marii prilastuje besede: „Kakor lepa oljka na polji sem visoko zrasla". Ta oljka namreč je dala ljubeznjiv in pre¬ blag sad, iz kterega teče luč, živež in zdravilo ob enem. Ta sad je Jezus Kristus, Zveličar sveta, ki božje olje svoje milosti nad ljudi razliva, ki lačne nasituje, bolne ozdravlja, slabe okrepčuje, slepe razsvit- ljuje, ogenj božje ljubezni vžiga v sercih in s svojo drago kervjo, ki jo je prelil na lesu sv. Križa, je odkupil nam vsim zve¬ ličanje. Pač lepo je torej Marija smela tudi s kraljevim pevcem reči: „Jcstsem kakor rodovitna oljka v Božji hiši". (Ps. 51.) 179 Marija je pa oljka tudi zato, ker je oljka znamnje mini, usmiljenja in pohlev¬ nosti. Golob, ki ga je bil Noe iz barke spustil, da bi zvedil, če je voda že upadla, je prinesel zeleno oljkino vejico v kljunu, in to je bilo znamnje, da voda upada, da se povrača mir med nebom in zemljo. Kakor Noetov golobček, tako Marija nese oljkino vejico, nese v naročji oljko Jezusa, ki je prinesel na svet tisti mir, kterega ljudje ne zamorejo dati. Usmiljenje je na¬ povedoval Noetov golobček, in usmiljenje je napovedovala Marija, ki je postala po¬ korna dekla Gospodova, daje zamoglabiti Njegova mati, čigar usmiljenost nima šte¬ vila, čigar dobrote zaklad je neskončen. On, kakor apostelj pravi, „je v miru ze¬ dinil, po kervi svojega križa, kar je v ne¬ besih in kar je na zemlji." (Kološ. 1.) Preden je Zveličar Jezus Kristus sam na zemljo stopil, da je novo zavezo z zemljo sklenil, je šla pred njim Marija, ter je kakor polna milosti bila znamnje bližnjega Poglavarja miru, kterega je večna ljubezen tako silno gnala svet odrešit. Kaj je Bog Sin storil, da je svetu mir povemil, to veš, verni človek. Ne mara, ti pa vender ne cvete oljka miru, ljubi kristjan? Červ kake pregrehe te na sercu gloda in grize. Ti ne veš, koliko je mir 12 * ISO vreden, če v takem stanu živiš. Vsa skerb> in ves trud, ki ga s spovedjo imaš, ni nič proti zlatemu morju mini, ki ga dobiš s tako majhnim prizadevanjem. O, pribeži k milostni oljki miru; ona ti bo le eno kapljico pohlevnega oljča v serce kanila, in serce se ti bo jelo mečiti, da se z Bo¬ gom spraviš in mir dosežeš, sladki mir, ki ga svet ne more dati. Cvetek. Ali kaj poznate cvetlico berskavko ali balzamino (Impatiensnolimetangere)? Le-ta skerbno varuje svoj prelepi rudeči cvet in ga pod pero nekako skriva, za njeno premoženje pa ji je malo mar; če se namreč stročička le dotakneš, kar precej se razluši in verže ti ves svoj zreli sad. Mislil bi, da je balzamina zapravljivka, pa je le radodarna; naj bo torej znamnje po¬ božne radodarnosti. Sv. Albert V. pravi: Radodarnost je prava in popolnoma, kadar kdo vsim potrebnim časne dobrote dobro- voljno po svoji zmožnosti deli; pa tudi vsim potrebnim duhovne dobrote rad ska- zuje. — K taki radodarnosti nas mora 181 napeljevati hrepenenje, da se Bogu podobni delamo, kteri tako neprenehoma daje svoje časne in dušne darove vsim, tudi nepro- sečim; čez vse to pa še skrivnost presv. Rešnjega Telesa svojega preljubega Sina Jezusa Kristusa pri obhajilu in pri sv. maši. Neskončno radodarni Bog nikomur svojih darov ne odreče, kolikor koli tudi mu nasprotuje. Celo večkrat na dan in v noči vsakemu svoje darove deli, kolikor koli ga tudi kdo žali. Znamnje lažnjive radodarnosti je, kadar kdo od svojega da, da bi bil od druzih hvaljen, da bi manj ne veljal mem druzih, ki tudi daj 6^ ali samo zato, da bi se glušenja revežev rešil. Naloga. Sv. Janez Damaščan imenuje Marijo ,,nezmerno morje milostiAJco te torej skuša terdoserčnost in suhota do bližnjega, prosi Marijo za pomoč, rekoč: O Marija. morje milosti nezmerne! Sprosi mi do vsili serce ljubezni verne. 182 Štir in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Papeževa oblast je duhovna oblast. Ser je papež duhovni poglavar, torej lahko seže njegova oblast po vsi zemlji nad tiste, kteri so katoliške vere, kakor zamore p. kdo biti ud kake učene družbe, ali bratovšine, če je njen sedež še tako deleč. Papež je tedaj duhovni poglavar po vsem svetu. . Papež je pa zraven tega v svoji deželi še tudi svetni poglavar ali vladar, zato ga nekteri tamkaj ime¬ nujejo papeža-kralja. Tako ga ime¬ nujejo nalaš tistim nasproti, kteri bi radi papeža ob svetno posestvo pripravili, in pravijo: papež naj ima le samo duhovsko poglavarstvo; de- 183 želsko naj nam dd. Kako potrebno je, da je papež sam svoj gospodar in ne gostač pri kakem kralju ali ce¬ sarju, to smo vidili že drujikrat. Tukaj prevdarimo le samo en ugovor, ki je prav omamljiv, pa vender lažnjiv. Pravijo namreč: Sv. Peter tudi ni imel svoje zemlje, pa je bil vender papež; zakaj bi mdgel pa zdaj papež svojo zemljo imeti? Res je, sv. Peter ni imel svoje zemlje, bil je podložni rimskih cesar¬ jev; ravno zato je pa tudi kakor pod¬ ložni križan bil, ker se ni hotel in ni smel sukati po volji neverskega cesarja Nerona. Pervi papeži so bili vsi podložni rimskih cesarjev, pa ravno ta podložnost jih je v smesrt peljala, ker veči del vsi so bili mučeni in morjeni. Rimski papeži so živeli v podzemeljskih rakah in od ondod so jih neverski cesarji vlekli, da so jih morili, dokler niso vladali v Vatikanu (papeževem poslopji v Rimu), kakor svoji lastni gospodarji. — Ali bi jih 184 bili pa zamogli moriti rimski cesarji, ko bi ne bili njih podložni? — Na to bi pa utegnilo zopet priti, ako bi bili papeži zopet podložni posvetnih vladarjev. Sej ravno kar smo imeli zgled, kako je delala sardinska vlada s škofi, ki se vender še katoliška vlada imenuje; naj veči del jih je bilo ali pregnanih, ali pa po ječah potaknjenib! Ti ljudje bi Kristuso¬ vemu namestniku ravno tako malo prizanesli, kakor škofom ne, — samo ko bi ga v rokah imeli. Vsakemu dobroserčnemu, pošte¬ nemu katoličanu tedaj mora na tem ležeče biti, da njegov duhovni oče, oče vsega keršanstva, nobenemu dru¬ gemu vladarju ni podložen, temuč da je svoj lastni gospodar. Tako on ložej brez nevarnosti resnici spričevanje daje, tako se tudi po vsili kraljestvih in deželah z večim pridom in močjo zamore pognati za pravico, zamore ložej braniti pravice katoličanov po vsem svetu, ker je sam vladar in ima 185 svoje poslance in poročnike pri druzih vladah. Torej tudi njegova beseda veliko veči veljavo ima. Kteri koli tedaj vpijejo čez pape¬ ževo posvetno oblast, bodite enkrat za vselej prepričani, da so ali nevedni v tej reči, ali pa hudobni, kar je še veliko hujši. Marija oljka. Oljka ni le samo znamnje miru, kar smo unkrat slišali, ampak tudi podoba usmiljenja. Zavoljo tega so v nekdanjih časih oljko prinesli, kteri so bili poslani h kakemu kralju ali cesarju miru prosit, ali pa iskat brambe in usmiljenja za ljudstvo. Tudi pri Marii je oljka miru ob enem oljka usmiljenja, in kakor smo dosegli po Marii mir, kteri mir je Jezus sam, tako je ona tudi srednica usmiljenja Božjega. V Jezusu Kristusu pa nam je bila mati Srednika, kteri sam je bil zmožen s svojo kervjo in smertjo na križu potolažiti Božjo jezo, ki je bila nad človeštvom, Božji pravici tako 186 rekoč meč iz roke izviti, in nas obvarovati pogubljenja na vekomaj. Za Sinom in po Sinu pa je tudi Mati sama besednica za nas pri nebeškem Očetu; s tem namreč, da je Mati Gospodova, ima moč in pravico, perva za Kristusom posredvati za naše zveličanje. — Marija se imenuje Mati usmi¬ ljenja, ker, kakor je sveti Brigiti sama razodela, jo je Božje usmiljenje tdko storilo. Pobožni škof Arnold pravi: „Človek ima za srednika svojega zveličanja pri Očetu Sina, in pri Sinu Mater." Sveti škof Antonin nam pripoveduje, kako je nekdaj Božja Mati pri svojem Sinu posredvala za grešni svet. Neki dan je bil namreč sv. Dominik zamaknjen v premišljevanje nebeških reči, kar zagleda v prikazni visoko na nebu Kristusa kakor sodnika na tronu sedeti, obdanega s svit- lobo in veličastvom. Na obličji se mu je znala jeza in ojstrost, v roki pa je imel tri sulice, s kterimi je hotel svet udariti zavoljo treh poglavitnih grehov, zavolj za¬ ničevanja Božjega, zavolj lakomnosti in nečistega poželenja. Nikogar ni bilo, da bi si upal zaderževati roko ojstrega Sodnika; pri tisti priči pa se je vergla Marija svo¬ jemu Sinu pred kolena, in ga je prosila zavoljo predrage kervi, ktero je prelil za 187 zveličanje ljudi, da naj ima z njimi usmi¬ ljenje. Zraven tega mu je pred oči postavila dva moža, Dominika in Frančiška, da po njuni gorečnosti v veri in v čednosti upa, da se bo brezbožni svet k čednosti povernil. Sin je poslušal mile prošnje svoje Matere in jo je uslišal; serditi Sodnik je bil po¬ tolažen in ves pohleven je odvernil žuga¬ jočo roko od zemlje. Ozrimo se tudi mi v vsaki britkosti k ti predragi nebeški oljki, k zanesljivi in usmiljeni Marii Pomočnici, in bodimo si svesti, da nas ne bo zapustila ne v živ¬ ljenji in ne v smerti. Cvetek. Na blago arniko ali solnčno rožo se ozrite; ona naj nam pomeni spoved, ker le-ta celi dušne rane, kakor arnika telesne. Na spoved vas moram pa zaverniti zlasti tudi zato, ker šmarniška pobožnost je še le s tem dopolnjena, da obiskovavci tudi spoved in sv. obhajilo opravijo in popol¬ noma odpustke zadobijo. Sv. Albert Včl. pravi: Spoved je pravo in odkritoserčno razodetje grehov brez prikrivanja pred 188 postavnim mašnikom. To je zapovedoval Jezus, kadar je gobovim rekel: Pojdite, skazite se duhovnom. (Luk. 17, 14.) In sv. Jakop pravi: Spovedujte se eden drugemu (t. j., mašnikom) svojih grehov. (Jak. 5,16.) Naloga. Sv. Alfons imenuje Marijo „srednico milost ali gnad“. Prav dobro je torej , da se pri Marii za dobro spoved priporočaš, rekoč: O Marija, milost srednica! Spros’ mi od Boga usmiljenja. 189 Pet in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Kaj dobri otroci delajo dobrega sv. Očetu. ?|\,er smo do zdaj že marsikaj slišali, kdo je papež, koliko on se¬ danji čas terpi, kaj njegovi sovražniki namerjajo; je tedaj vprašanje: kaj pa zamoremo pomagati, kaj dobrega storiti sv. Očetu, rimskemu papežu? Pervič nam je za sv. Očeta moliti, da bi ga Bog varoval, mu dodelil moč in ga ne dal njegovim sovraž¬ nikom v roke. Posebno pa tudi, naj bi ga usmiljeni Bog tako dolgo živega in zdravega obranil, da bi čez vse svoje sovražnike zmagovanje obhajal. Puntarji so mislili in blezo še mislijo, da bodo o papeževi smerti Rim v roke dobili; zato neprenehoma na 190 uho vlečejo, in če le od naj manjši bolehnosti sv. Očeta slišijo, se precej veselč in po judovskih časnikih po vsem svetu trobijo: papež Pij IX je nevarno bolan, — ne more več dolgo živeti; — pa tudi včasi celd, da je že umeri. Ali med časom, ko papežu smert napovedujejo, enega pa drujega papeževih sovražnikov mertvud, ali pa drugačna smert — veči del naglo pikne, in sicer take, ki so močni, terdni in zdravi. Pij IX pa v svoji čezsedemdesetletni starosti bolehnost, če tudi pride, vselej hitro premagajo. Brez števila krati, ko so nasprotniki bolezen Pijevo oznanovali, so pa ka¬ toličani iz Rima pisali: sveti Oče so tako terdni in zdravi v svoji visoki starosti, da nič boljšega ni želeti. K temu zdravju v tako visoki starosti gotovo veliko pripomore molitev zve¬ stih vernikov, in vmes še tudi naša molitev za sv. Očeta. Moliti nam je pa tudi za sovraž¬ nike papeža in sv. Cerkve, nekaj da 191 bi odjenjali od tega hudobnega pre¬ ganjanja, nekaj pa, da bi se spre- obernili ter se ne pogubili. v Slišite pa to podučenje v Šmar¬ nicah tudi zato, da bi se vedili za čast Kristusovega namestnika poteg¬ niti, ako zadenete na hudobne jezike in zapeljane jezičnike, kteri naj več¬ krat le to ved<5, kar ni, tega pa ne, kar je resnica. Dober otrok gotovo ne bo molčal, ako se njegovemu očetu poštenje uterguje; pa tudi dobri ka¬ toličan ne, kadar kdo očeta vsega katoličanstva obrekuje. Kaj pa čaka take, ki po pivnicah ali koder si bodi zoper Bogu posve¬ čene osebe gerdo govorč, kaže ta-le nova dogodba: Blizo mesta Matese na Laškem pride rovar, ki jih imenu¬ jejo „italianissimi“, Antonio de Ponte, v neko kofetarnico, bere enega tistih roparjem prijaznih Časnikov, ki hočejo, da naj bo sedež laške vlade na Ka- pitoliju v Rimu. Za malo se mu zdi, da je papež tako malo voljan svoje 192 reči polbrati, razbojnikom Rim pustiti, pa iti z Bogom, — zgrabi ga grozo- vinska togota in tako-le zarenči: Bom že konec naredil; jest, jest pojdem v Rim in bom stergal ostudno obleko Pija IX, in dal mu bom okusiti ostrino svojega bodala. — Ni še bil teh pošastnih besed izgovoril, že ga treši mertvud, in prej kot jest to iz¬ rečem, je že poslednjikrat izdihnil. (Apolog. di Modena.) Ali ni to dosti očitno, da se Bog sam vojskuje za svoje namestnike? Marija oljka. Sv. Antonin pripoveduje prikazen ne¬ kega pobožnega moža, kteri je vidil, da je pravični Sodnik zemljo zavolj pregreh popadel kakor Jahko šibo in jo je hotel v neko brezno zagnati; zraven tega je s silnim glasom klical: „Kadar bo sojen, naj odide obsojen". (Psal. 108.) Prestrašen prosi uni sveti mož Marijo, ki je sedela zraven Sinovega prestola: „Sveta Devica, 193 pridi na pomoč nesrečnim! “ Marija je uslišala priserčno prošnjo pravičnega, pre¬ prosila je Sina Božjega, in še enkrat je zemlji prizanesel. — Kakor takrat, tako Marija tudi še danes prosi za grešni svet. Pač marsikteri je vreden sodbe: „Kadar bo sojen, naj odide pogubljen!" Kdo pač ve, kaj bi se bilo marsikomu tudi izmed nas zgodilo, kje bi zdaj-le bil, ako bi mu Marija pri pravičnem Sodniku prizanesenja ne bila izprosila? Zato pravi sv. Lavrencij •Justinijan: „Marija je zares Mati Božja, lestva v sveti raj, nebeške vrata, srednica sveta, strah hudobnih duhov in groza tem¬ nih moči, upanje grešnikov, zavetje barko- lomnih, pribežališe tistih, ki so v nevarnosti, prava srednica med Bogom in ljudmi". In sv. Bernard nas spodbuduje: „Zanesimo se na to, da bo Sin Mater in Oče Šina Uslišal". Ker je Marija tako milostha in mo¬ gočna srednica med Bogom in med ljudmi, zato jo sveti očetje primerjajo z mavrico, ktero je bil Bog po vesoljnem potopu djal na oblak v znamnje svoje zaveze med Njim in med zemljo. Na Mavrico Marijo smemo v višjem pomenu obračati besede Sirahovega sina, ki pravri „Poglej mav¬ rico in hvali njega, ki jo je naredil; 13 194 ona je silno lepa v svoji svitlobi. Ona okrožuje nebo s svojim častitim krogom; roke Naj višjega so jo razpele. (Sir. 43, 12. 13.) Hvalimo tudi mi svojega Stvarnika, ki nam je dal prijazno in milostno mavrico Ma¬ rijo, da za nas pri njem posredva. — Ravno ta mavrica Marija Kristusov prestol obdaja, kakor piše sv. Janez v skrivnem razodenji (4, 3): „In mavrica je bila okrog sedeža viditi, podobna zelenimi/' to je, dragemu zelenemu kamnu (smaragdu). Mavrica Ma¬ rija obdaja sedež Kristusov, ker je, kakor Mati Božja, v nebesih naj bližej Jezusa postavljena za našo pomočnico. Sije pri¬ jazno kakor zelenin, ker zelena barva je znamnje upanja, Marija pa nas vabi, da naj kakor njeni otroci v njo zaupamo. In kakor se sama sveti v žarkih milosti in dobrote Božje, tako ona razširja mile žarke svojega usmiljenja po vesoljnem svetu. O lepa, o prijazna, o dobrotna in usmiljena mavrica Marija, ki te nam je Bog na nebo razpel! Na-te se verno oziramo; ti nam sveti v naši temoti, ti nam kaži pot k svo¬ jemu in našemu Stvarniku! 195 Cvetek. C i t r o n o si poišite; v nji imamo kori¬ sten nauk. Nekoliko rezna je sočnost tega sadu, ali ker žejnega prijetno hladi in poterjuje, je ta sad poseben dar previd¬ nosti Božje. Tudi se iz nje dela lepodišeče olje in ima zdravilno moč. Pomeni naj nam torej obžalovanje, skesanje ali grevengo. — Sv. Albert Včliki pravi: Pravo skesanje je radovoljno zbujena bo¬ lečina zavolj grehov, po velikosti in kak- snosti pregreh, s sklepom se spovedati in zadostiti, ktera (bolečina) izvira iz zastonj dane milosti ali gnade. ... K pravemu kesanju nas mora napeljevati, ako zvesto premišljujemo, kaj smo z grehom zgubili, in pa kaj smo z grehom pridobili. Znamnje lažnjivega kesanja ima, kteri če tudi močno objokuje storjene grehe, se vender nič ne boji po objokovanji zmiraj zopet v ravno tiste, ali pa v druge pasti. Ravno tako, kteri storjene grehe obžaluje, ne sklene pa, da bo zanaprej greh opustil, 13 196 namreč napuh, nevošljivost, mesčno ljube¬ zen, meseno veselje, krivično posestvo. Sv. Avguštin pravi od tacih: Iz spačene volje je postala poželjivost, in ko se po- željivosti služi, postane navada; in ko se navadi ne ustavlja, postane sila (druga natora). ■ . Naloga. Sv. Avguštin imenuje Marijo „tempelj usmiljenja Božjega 11 . Kadar te torej tvoji grehi skerhe in obupljivost tare , zdihuj k Marii: Tempelj Božji grešni sroti Je zaperla hudobija; Oh po Božji mi dobroti Spet odpri ga, o Marija! 197 Šest in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Dobri katoličanje so pokorni sy. Očetu. Kdo so pa tisti njegovi sovražniki? Y Baaru na Švicarskem je ka- tolišk duhoven zbiral podpise za pismo podložne vdanosti in ljubezni do sv. Očeta. Stopi v neko hišo in najde enega katoličana, iz Lucerna pa pro¬ testanta iz Virtemberga. Pervi, kato¬ ličan, ni hotel podpisati. ‘Drugi pa, protestant, se zavzame in skliče: Kaj ? vi katoličan, pa se ne sramujete pod¬ pisa odvreči! Papež je mož, da je kaj; on brani pravico in to, kar je pošteno njegovo. Kakor taki je on tudi naš prijatel, in akoravno sem protestant, se bom vender podpisal. 198 — Odveč je praviti, da je potem tudi katoličan se podpisal. Ta serčni do¬ godek je vso okrajino ginil in niso ga ljudje pozabili. Tako spoštujejo sv. Očeta Pija IX vsi ljudje, kteri so ravnega serca in poštenih misel, bodi si kdo tudi druge vere. — Kdo pa tičf za tistimi pre¬ kanjenimi sovražniki papeževimi ? To so večidel tisti hudobni in zakleti freimavrarji, ki se po Laškem ime¬ nujejo karbonarji ali oglarji. V ti deželi je dandanašnji papež od vsih strani obdan s sovražniki kakor nekdaj Daniel v levnjaku, in kakor trije mladenči v ognjeni peči; karbonarji pa že več kot petdeset let prežč, da bi papeža ali na svojo stran spravili, kar se vč da je neumna misel, ali pa da bi ga čisto pregnali. Pervak teh sovražnikov je današnje čase znani ropar in preklinjevavec Garibaldi. Ti zapeljivci so naj poprej hotli tacega papeža na sedež spraviti, kteri bi vse po njih volji delal in vse njih dela 199 poterdoval. Ker so pa spoznali, da s to mislijo nič ne bo, so se zoper papeža zakleli in zarotili, da mu bodo vse hudo na glavo spravili. In žu- ganje ni bilo prazno; kdo neki ne ve, koliko hudega zamore hudoben in spačen človek storiti, če je tudi le en sam; še le bolj pa, kadar se jih veliko v taki namen zgerne! Ti hudodelniki so s skrivnim zapeljeva¬ njem in kovarstvom spačili laško mla¬ dost in so jo v svoje mreže spravili, pa tudi sardinskega kralja so bili na svojo stran dobili. Kako so ti ljudje z lepo Italijo delali in delajo, in kako se ljudem tam godi, to je bilo že o drugi priložnosti omenjeno. S temi nesrečnimi ljudmi pa tudi po druzih deželah vse derži, kar koli je zanikarnega, zgubljenega, zaverže- nega, in veči del kar se šteje k tako imenovanim prostomišljakom ali libe¬ ralcem. Časnike in dnevnike po ve¬ likih mestih imajo sedanji čas naj veči del judje in drugi verski in pa- 200 peževi nasprotniki v rokah, kterih eno poglavitnih opravil in skerbf je, vero in Cerkev skrito podkopavati ali pa očitno preganjati, in v ta na¬ men jim je vse dobro, naj bo res ali ne; torej je tudi znan pregovor, da „caitenge lažejo“. Dandanašnji hočejo ljudje veliko vediti in vse ber<5; toda tam po velikih mestih je zmota že tako močna in huda volja tako silna, da se skoraj več hudob¬ nega in zapeljivega piše in razširja, kakor pa dobrega. In posestniki ve¬ likih gostilnic, ki imajo obilno slabih časnikov, pa terdoserčno zapirajo vrata katoliškim listom; koliko odgovornost si s tim nakladajo pri Bogu, je očitno. Veliko hudega se torej bere in sliši po nekterih gostilnicah in kerčmah, pa tudi kremlja po očitnih tergih, po delavnicah, po kazališih in mnogo¬ terih veselicah, kar je skorej vsakemu znano. Taki tedaj so sovražniki pa¬ pežev in sv. Cerkve, ki bolj ali manj zavedoma hudo delajo, — bolj ali 201 manj sami spoznajo, kam njih go¬ vorjenje in djanje na zadnje žene. Kolikim revežem so neki tisti dol¬ gove plačali, ki papeža po časnikih obrekujejo?! — „Iz njih del jih hote spoznali 14 , je rekel Kristus. Iz del se spozna, kje je resnica, in kje laž. Varujte se torej širokoustnežev, ki dostikrat obširno modrujejo, pa malo- kteri pošten las na glavi imajo. Za¬ upajte pa Očetu vsega keršanstva, ki v svoji zadregi vender na vse strani dobrote skazujejo po vsem svetu, ki nikoli ne išejo sami sebe, ampak le svojih ovčic. Marija oljka. Oljka je tudi znamnje pohlevnosti in dobroserčnosti. Plinij meni, da olje ima to lastnost, ako se na razdražene morske valove vlije, da jih potolaži. Ce je to res, ali ne, nam ni toliko mar; gotovo pa je, da tako moč ima Marija, naj pohlevniši Devica. Ona ne utolažuje le samo pravične jeze Božje, ktera grešniku žuga pokončanje, 202 temuč ona tudi, kakor pravi pobožen slu¬ žabnik Božji, na človeške od strasti in greha razdražene serca vliva olje svoje miloserčnosti, jih k miru Božjemu zavrača in k vsemu dobremu napeljuje. — Kadar se olje v ogenj vlije, ognju ne nasprotva, temuč še le njegov plamen podžiga. Ako se olje izlije, teče brez šuma in počasi; ako se olje s posodo vred potrese, ne vriši; nič pustega, nič grenkega ni v olji; vse voljno, mehko in tolaživno je v njem. Kaj nam tedaj more lepši podoba Marije Device biti, kakor olje, ker vse njeno živ¬ ljenje je zgolj pohlevnost, krotkost in milo- serčnost. Sv. Bernard pravi: „V nji ni bilo nič kalnčsti, nič terdobe; bila je vsa pohlevna, enaka mleku in volni“. Marija je tista močna žena, ktera ima postavo pohlevnosti na svojem jeziku, kakor Salo¬ mon pravi (Preg. 31.); in ne nosi je le samo na jeziku, ampak v vsem njenem djanji je ta postava očitna. Pohlevnost in miloserčnost je Marija skazovala vselej, če je imela še toliko britkosti prenašati; njena pohlevna duša ni bila nikoli razdražena, nikoli skušana k godernjanju. Na begu v Egipt, skoz sedem let v Egiptu, v revšini in poniževanji v Nazaretu, v vsem terpljenji je nikoli ni zapustila mirna pohlevnost in krotka vdanost v voljo Božjo. Še takrat, 203 kadar ji je bil naj ojstrejši meč dušo pre¬ sunil, ko je na Kalvarii stala pod križem svojega umirajočega Sina, je bilo njeno serce mirno in Bogu vdano. Marija je bila morje poterpežljivosti in pohlevnosti, pravi neki pobožen mož, in nikar se ne čudimo, da iz tega morja k nam tečejo reke milo- serčnosti in usmiljenja. Kaj si s tega morja tudi mi zajemajmo, česa se učimo, tega ni treba razlagati, o verni otroci in častivci Marije Device! Cvetek. Po senčnih logih poišite cvetlice, ki se ji pravi „božja milost 1 ' ali tre n ek (Glratiola ofic., Gnadenkraut). Božja milost je posebno potrebna za lepo edinost ali zložnost po senčnih in temnih logih člo¬ veške družbe; torej naj nam 1 ta cvetlica bode znamnje zložnosti in edinosti. — Je pa potrebna edinost z Bogom in z ljudmi. Prava edinost z Bogom je, pravi sv. Albert V., da se človek zedini z Božjo voljo v sreči in nesreči, in da se po zmož¬ nosti zenici z božjim življenjem in zgledi Jezusa Kristusa. K edinosti nas mora to 204 spodbudovati, da ima pri Bogu veliko hvalo ; in zložnost med brati je njemu silo dopad¬ ljiva, kakor sam pravi po Salomonu: Tri reči dopadejo moji duši, ktere so pred Bogom in ljudmi poterjene : Edinost med brati, in ljubezen do bližnjega, in mož in žena, ki sta ene misli. (Sir. 25, 1. 2.) Tako namreč revni in slabi ljudje to ohra¬ nijo na zemlji, kar angeli niso hotli ohra¬ niti v nebesih. Znamnje prave edinosti z Bogom je spričevanje vesti, da človek ni v velike grehe zamotan. Znamnje prave zložnosti do bližnjega ima, kdor se do vsih tako sveto obnaša, da se nobeden ne more čez-nj pritožiti, in tudi slabe besede nima čez njega reči. Oboje znamnje so imeli starši sv. Janeza Kerstnika: Bila sta pa oba pravična pred Bogom, ker sta živela po vsih zapovedih in postavah Gospodovih, nesvarljivo. (Luk. 1. 6.) Znamnje lažnjive edinosti med Bogom in človekom je, kadar kdo ne preiskuje zvesto svoje vesti, in tako mčni po skaženi vesti, da Bogu do- pade, dasiravno mu je zares nedopadljiv. 205 (Kolikrat slišite naj bolj posvetne in grešne ljudi se bahati: „Kaj bom hodil k spovedi, sej nič hudega ne delam“.) Drugo znamnje nezložnosti med Bogom in človekom je, ko človeku ni všeč Božja naredba v stvar- jenih rečeh, in ne Božje obnašanje in zgledi in naj svetejši dela Jezusa Kristusa. Torej je pisano: Displicet Deo, cum displicet Deus. (To je: Človek Bogu ne dopade, ker človeku Bog ne dopade; če namreč tebi Bog in Božje naredbe ne dopadejo, tudi ti Bogu ne dopadeš.) Znamnje razpora pa ima, kteri svoje misli zmiraj nad misli druzih stavi, in si zmiraj prizadeva, da bi se drugi le po njegovi misli ravnali, in nikoli ne sklene, svojih misli in želja z mislimi druzih zediniti. Naloga. Sv. Epifanij imenuje Marijo „mater večne luči“. Ako te tedaj duh razpora moti, kliči k Marii: Oh, razpora in teme se mi je bati; Vari me, Marija, verne luči Mati! 206 Sedem in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Pobožni redi ali kloštri in družbe v katoliški Cerkvi, kaj je to? Iprav zvesti čuvaji in stražniki so katoliški redovniki in mniške osebe svetemu Očetu rimskemu papežu na paši katoliške čede. To ravno je pa vzrok, zakaj vsi volkovi, ki išejo Kristusovo čedo raztergati, od nekdaj čertijo redovne ljudi, še posebno pa jezuite. Klošterski ljudje storč za Člo¬ veštvo neizrečeno veliko dobrega. Vsi brez razločka veliko molijo, veliko jih uči in besedo Božjo oznanuje, — gotovo naj več misijonarjev je mni- ških ljudi med nejeverniki in krivo¬ verci; silo veliko obojega spola jih ima s šolami opraviti, in srečni so 207 starši, kterih otroci so bili kaj let v dobrih klošterskih šolah, ker takim se vera in versko življenje globoko v serce vcepi in prav jim enkrat služi, ako bi se po nesreči tudi kaj zgubili v življenji s prave poti. Veliko jih ima opraviti s strežbo bolnikov. — Samo na Severju, kjer je bila leta 1869 vojska v sredi med terdimi lu- terani, je bilo kacih poldrugisto re¬ dovnikov in redovnic, ki so bolnikom in ranjenim stregli s tako zvestobo in serčnostjo, da so krivoverci nad tem stermeli. Da se ljudje nad tem zgledujejo, da se katoliška vera. širi s tako keršansko usmiljenostjo, da ljudje boljši in pobožniši prihajajo s tacimi junaškimi zgledi, to je gotova reč. Ravno zato pa sovražniki kato¬ liške vere in pa nierzli posvetnjaki tudi cel(5 take strežnike in strežnice terpečega človeštva sovražijo, obre¬ kujejo in preganjajo, dasiravno pod milim nebom nikomur nič žalega, ampak vsim le dobro delajo. Taki 208 ljudje s svojim obrekovanjem in hu¬ dim djanjem kažejo, čigar duha otroci so? Verni katoličan pa se ne sm6 dati premakniti, ne smč volkovom verjeti, kadar tožijo, da jim jagnjeta vodo kalijo, ker kalijo jo le oni sami verni čedi Kristusovi. Redovniški strež¬ niki in strežnice zraven telesnega tudi kaj za dušno zdravje poskerbijo, in to je posvetnjakom brano v očesu in tern v pčti. Silno veliko dobrega klošterski duhovni tudi s spovedo¬ vanjem delajo, in s tem veliko ljudi od pregrčh odvračajo in v čednostih poterjujejo, pa tudi neizrečeno veliko tolažbe dele na bolniški in smertni postelji. Zavoljo tega je vselej silo slabo znamnje za vero, kadar se začn<5 kloštri podirati ali v druge poslopja predelavati, mnihi in nune iz svetih ozidij poditi, kakor se je godilo na Laškem. Tudi pri nas so bili zani- karni časnikarji in drugi malopridni ljudje velik hrup zagnali zoper samo¬ stane. Vsaktere pregrehe in hudobije 209 so jim natvezali, skazalo pa se je po ojstrih preiskavah povsod, da je bilo golo obrekovanje in ostudne la ži hinavskih in sovražljivih ljudi, ki nič vere nimajo, ali pa zmiraj brez pre¬ misleka za drugimi hudo govorč, ne da bi se kdaj prepričali, če je res ali ne. Varite se tacih ljudi, zakaj oni veri in zveličanju bližnjega silo veliko škodujejo. 1 % Marija oljka. Potoki Marijnega usmiljenja tečejo k vsim ljudem, vsim je ona pripravljena biti Mati usmiljenja. Marija sama to naznanja z besedami, ki se na njo obračajo, rekoč: „Kakor lepa oljka sem rastla na polji— ne v vertih ali v logih, ampak na polji, na prostem polji, kjer njena milost nima nobene ograje, nobene meje; vsakemu je pot odperta do njene dobrote, do njene brambe. Kadar popotnik ves ljubi' dan hodi po vročem solncu, kako se strudi, kako opeša in gleda po hladni senci, da bi soparici nekoliko ubežal in se malo opočil. Kaj pa je naše življenje druzega, 14 210 če ne široko polje in suhe pota, kjer je le malo hladne sence in od jutra do večera pečejo in vžigajo solnčni žarki. Kolikokrat ubogi človek peša, kolikrat se mu toži in je ves struden, da bi kar omagal in se na zemljo zgrudil! Kaj pa so žgeči solnčni žarki na potu sedanjega življenja druzega, če ne hude želje in nadležne skušnjave, ki se zbudijo z malo iskrico, sčasoma pa se v žerjavico spremene, da slabega in nestanovitnega človeka kar zadušiti žugajo! Kaj bo popotnik počel v takem stanu? Ako v poželenje privoli, ga tolovaj že čaka, kteremu je dušo izdal, da bi ga prej ko moč končal, dokler je v grehu; vojsko¬ vati se je pa težko, ker so moči slabe in ker je že od poprejšnjih bojev struden? O ubogi in spehani popotnik! glej, tamkej { iod oljko sredi polja je tvoje sladko hladilo ; e-ta oljka te bo ohladila in poživila s s svojo prijetno senco. O zares! pri Marii je naša pomoč in bramba. Voljnejši kakor olje se zlija njeno usmiljenje in miloserč- nost nad vse tiste, kteri zares pomoči išejo v hudi sedanji vojski, — kterim je resnica Bogu služiti zvesto do konca, — kterim je resnica do konca stanovitnim ostati in se zveličati. Lepo misel nam obuduje okolišina, da izmed dvanajsterih ozvezdij v zverinjaku 211 na nebu je devica med levom in med tehtnico. To je tako, kakor bi hotla devica pekočo vročino teh dveh ozvezdij mečiti in odvračati pogin zvezdnih planjav in vsih na njih živečih bitij. To se prav lepo Marii poda. Tudi ona je med levom, ki rjove na okrog, koga bi požerl, in med tehtnico, ki je znamnje božje pravice; torej se na eni strani z vso močjo za nas vojskuje zoper to pošast, na drugi strani pa iše s svojo milo prošnjo pravično božjo jezo hladiti in nam zavoljo kervavih ran svojega Sina usmiljenja prosi. Cvetek. Georgine ali jurjevke cvetlice, ki so prišle k nam iz Amerike, si vzemite v spomin. Le-te nam s svojo močno rastjo in živimi barvami lahko gorečnost za- znamnujejo. Sv. Albert V. pravi: Gorečnost za duše je prava ih popolnoma, kadar kdo dela za zveličanje duš s svetimi premišlje¬ vanji in vnetimi željami, s solzami, molit¬ vami, čuvanjem, postom, pridigami, spove¬ dovanjem, svetovanjem, učenjem, in z dru- zimi dobrimi deli. Sv. Gregor pravi: Noben 14 * 212 dar ni pred vsegamogočnim Bogom tako velik, kakor gorečnost za duše. To pa zavolj podobe sv. Trojice, ki je dušam vtisnjena. ... K gorečnosti za duše nas mora napeljevati zgled Jezusa Kristusa, kterega je v vsem njegovem življenji tako silno žejalo po spreobernjenji grešnikov, in po popolnamosti dobrih, da je za od¬ rešenje prodanih duš svoje življenje v naj sramotniši smert dal. Znamnje prave go¬ rečnosti ima, kdor ne na svoje življenje ne na telo ne gleda, da bi več duš Kristusu pridobil. Tako gorečnost je imel sv. Do¬ minik, ki je hotel sam sebe prodati za nekega sužnjega, ki so ga imeli Saraceni vjetega, ki ga je pa vender modri Bog za zveličanje duš neprodanega ohranil. Naloga. Sv. lldefons imenuje Marijo „svetilnico narodov “. Ako tedaj vidiš napake pri bliž¬ njem in jih tudi s svojo gorečnostjo ne moreš odpraviti, kliči Marijo na pomoč: O Marija! vsih narodov si svetilo; Hodi terdovratnim grešnikom zdravilo. 213 Osem in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Krivoverstva in razkolništva ne terpi sv. Cerkev. j|£dor hoče biti in ostati otrok matere katoliške Cerkve, mora vse verovati, kar sveta Cerkev uči iu zapoveduje verovati. Atanazijansko spoznanje sv. vere se začne s temi besedami: „Kdor koli hoče zveličan biti, mora pred vsem drugim katoliško vero imeti. Kdor koli ne bo tč vere c 4 le in čiste ohranil, bo brez dvoma na vekomaj pogubljen. 11 Kteri se zo¬ per vero pregrešijo, da namreč kako versko resnico zaveržejo, če tudi le eno, ali jo drugač razlagajo kakor sv. Cerkev, ali kako v vero segajočo reč terdovratno terdijo, ki jo Cerkev 214 zaverže, taki se imenujejo krivoverci. In če zavedoma, terdovratno in ne- preučljivo pri svoji hudovoljni misli ostanejo, niso več otroci in udje ma¬ tere katoliške Cerkve. Zavolj tega so vse tiste vraže, posebne pobožnosti in molitvice na okajenih papirčkih in stranske menitve in misli, ki niso poterjene od sv. katoliške Cerkve, prav nevarne. Verjemite, da prav velikrat so v tacili spisih, papirčkih in tudi natisih take reči, ki so čisto in popolnoma krivoverske. Terdo- vratni in zavedni krivoverci so tedaj ločeni iz naročja sv. matere katoliške Cerkve in krivoverstvo je ena izmed naj večih pregreh. Druzega plemena pregreha je, ka¬ dar kdo vse veruje, kar veruje sv. katoliška Cerkev , pa vender noče papeža spoznati za poglavarja sv. Cerkve in se od njega loči. Ker se pa loči od poglavarja edino - prave Cerkve, torej se loči tudi iz sv. Cerkve. Ta pregreha se imenuje „razkolni- 215 štvo“ ali „ločenje u , v greškem jeziku ,,schisma“. Razkolništvo je velika pre¬ greha, pa tudi velika nespamet; zakaj kdor se loči od papeža, se loči iz Cerkve, in kdor se loči iz sv. Cerkve, se loči od Boga. Razkolništvo se zgodf, ako se neko število katoličanov spunta zoper pravo oblast sv. Cerkve in njenega poglavarja in ji pokoršino odrečejo. Ta hudobija je toliko straš- nejši, ker je veči del tudi s krivo¬ verstvom spremljana. Grecija, Rusija, Svedija, Prusija z velikim delom druge Nemčije, Anglija so najpred zašle v razkolništvo in potlej še le v krivo¬ verstvo. Ako se cele okrajine gli dežele s škofi in duhovstvom od papeža ločijo in hočejo za-se biti, se imenuje taka cerkev razkolniška cerkev. Take cer¬ kve, ker so Kristusovega namestnika zapustile, zapadejo pod mogočnost in oblast tega sveta in se zavežejo v naj bolj žalostno sužnost. Ker nočejo za papeža Jezusovega namestnika, 216 torej je njih papež njih svetni vladar, kralj ali cesar, in Če je vladar žen¬ skega spola, kakor na Angleškem, potlej taki nesrečni puntarji zoper pravo Cerkev dobijo cel6 papeževko, ki ima z njih vero zapovedovati! V tako revo s svojo vero pridejo že na tem svetu, kteri pravo mater sveto Cerkev zapustijo. Bodimo zvesti verniki vsih resnic katoliške Cerkve in pokorni otroci rimskega papeža, da bomo tudi otroci Božji ostali! Marija oljka. Koliko premore prošnja Matere Božje pri Bogu Sinu, se da pojasniti tudi iz svetne zgodovine. Rimljanje so bili svoje dni iz domovine pregnali Marcija Korjolan-a, over- stega domorodca, ki se je skazoval s slo¬ večimi djanji na vojski in v miru. Bežal je pa Korjolan k Volskom, ki so bili ob tistem času Rimljanom naj bolj navtisnjeni sovražniki. Sčasoma je dosegel Korjolan 217 veliko slavo, in sklenil je, se zmaševati nad Rimljani. Vsrečilo se mu je na vojski višji vojvodstvo doseči zoper Rimljane in deri je zmagovito s svojimi vojaki cel6 tje pod rimsko obzidje. Rimljane prepada strah in groza, ker znana jim je bila Korjolanova pogumnost, pa tudi njegova razdraženost zoper Rimljane; torej so zagnali poslance v njegov stan, da bi mir delali, s kterimi se pa Korjolan ni hotel meniti. Odpravil jih je bil že dvakrat. Nato, kakor Livij pripoveduje, so šli neverski duhovni v naj imenitniših semanjih oblekah prosit pred tabor sovražnikov; pa so ravno tako malo opravili; serce Korjolanovo se ni dalo ome¬ čiti. Na vse to se zberejo imenitne rimske gospe v velikem številu pri Korjolanovi materi Veturii, in spravijo jo seboj v tabor neprijatlov. Korjolan, dozdaj tako terdo- serčin, zasliši, da njegova mati gre, — vse ga Spreleti, s sedeža plane in gre materi naproti. Ta je boje iz tega spoznala, da otročja ljubezen do matere v sinu še ni ugasnila, in prizadela si je, ga z vso močjo pogovarjati, kolikor le mati premore. Kadar je le veliko prosila in prosila, se poslednjič da Korjolan pregovoriti, in s svojo vojsko od Rima odrine. Tako so materne prošnje dosegle, kar orožna sila ni premogla. 218 Ce je pa neverska mati toliko premogla pri svojem sinu, koliko je zmožna sprositi od svojega Sinu še le Marija, naj svetejši vsili mater, kadar pred-nj pride, poklekne in ga pri materni ljubezni in pri pravicah, ki jih kakor mati ima, prosi in pregovarja, da naj se usmili ubogih grešnih prebivav- cev na zemlji, da naj še prideržuje svojo — če tudi pravično jezo, da naj še dopusti čas za spreobernjenje in pokoro! Z zaupanjem se tedaj k tebi obernemo, o Marija pomočnica ! in te ponižno prosimo, nikar nas ne zaverzi, kadar k tebi — k oljki na širokem polji pozemeljskega živ¬ ljenja pribežimo, in pod njenimi košatimi vejami sence išemo. Poterjuj nas z oljem tega drevesa, kadar nam je iti na boj zo¬ per svet, meso in hudobnega duha. In ko bi se kteremu cel6 nesreča primerila, da bi se v ti vojski za večno življenje in večno smert spotaknil, padel, premagan bil, kani mu nekaj kapljic tega hladnega in celivnega olja v skelečo rano, pridobi mu od svojega Sina moč, da se bo s ke¬ sanjem, spovedjo in pokoro k Bogu nazaj povernil! Amen. 219 Cvetek. Danes vam serčno priporočim, da bi poiskali cvetlice, ki se ji pravi šmarni križ. Ta lepi križ po samotah naj vam pomeni zaničevanje sveta. Sv. Albert Vil. pravi: Pravo zaničevanje sveti je, da se človek zavoljo upanja večnega zveličanja odpove časnim reččm tega sveti, blišnim lišpanostim sedanjega življenja, imenitnim častnim stopnjam, ... da se zderži vsih mesenih prijaznost in posvetnega obnašanja in vedenja. K temu nas opominja sv. Janez, ker pravi (1, 2. 15): Ne ljubite sveti, ne tega, kar je v njem. . . . Sveta Neža, Ka¬ tarina, Cecilija in druge device so zaniče¬ vale kraljestvo sveti in ves časni lišp zavoljo ljubezni našega Gospoda Jezusa Kristusa. . .. K preziranju tega sveti nas mora to napeljevati, ker se svet svojim ljubivcem na zadnje tako silno nezvestega skazuje; nevarnost, ki izvira iz ljubezni do sveti. To priča namreč sv. Jakop: Ali ne veste, da je prijatelstvo tega sveti so- 220 vraštvo do Boga? Kdor koli tedaj koče biti prijatel tega sveta, postane Božji so¬ vražnik. (Jak. 44.) Tudi zato nam je svet prezirati, ker je svet sovražil Gospoda Jezusa, in vse njegove prijatle, kakor je sam rekel aposteljnom v tolažilo: Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko vas. (Jan. 15, 18.) Naloga. Sv. Rupert imenuje Marijo „nebečki raj“. Ako te tedaj posvetnost moti , klili za pomol: Spros’ mi Mati, čut nebeški, Ko me moti duh človeški. 221 Devet in dvajseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Sveta Cerkev se mora spoštovati; nepokoršina in napad na njo je silna pregreha. ]ff[atoliška Cerkev je cerkev Kri¬ stusova. To je bilo že pri dragi pri¬ ložnosti spričano, in to je zadosten razlog, da jo mora vsak vernik spo¬ štovati, ji pokoršino skazovati ih se njenega božjega uka zvesto deržati. Neki učen mož*) pravi: „Le malo l6t je tega, ko je bil tako imenovani nemški katolicizem (krivoverstvo — dobro znano iz naj poslednjišega dasa) svojo glavo vzdignil. Zdaj je razpi¬ han in razmeten kakor zvezdni utri- *) W. Wenzels Geschichte der letzten 40 Jahre. 222 nek. Njegova zgoda pa nam daje zveličavni nauk, da se terdno deržimo svoje Cerkve, zakaj ona sama je sta¬ novitna, in da vsak novi nauk, naj se imenuje, kakor mu drago, ki ka¬ toliškemu nasprotva, imejmo za ne- čimerno slepilo, ki se bo razvelo, kakor sto in sto krivili naukov nekdanjih časov, in kakor dandanašnji hege- ljanstvo, nemško katoličanstvo.“ Katoliška Cerkev je tako častit¬ ljiva, da ji noben človek ne more spoštovanja in pokoršine odreči, ako se sam prav hudo ne zanemari, ali pa prav globoko ne pogrezne. Celč Luter sam je v začetku svojega rogo- vilstva ( 1 . 1517 ) očitno v spisu na¬ znanil , da noče skoz in skoz nič terditi, kar se ne zlaga s sv. pismom ali s ss. cerkvenimi očeti, in je bilo sprejeto od svetega apostoljskega stola v Rimu. V praznik sv. Trojice na¬ slednje leto ( 1518 ) je pisal sam takrat¬ nemu papežu Leonu, da je pripravljen papežev izrek poslušati in da ga hoče 223 sprejeti, kakor da bi prišel iz ust Jezusa Kristusa samega. Se le tri leta pozneje, ko je bil poprej že toliko druzega poteptal, je bil na deržavnem zboru v Vormsu (1521) očitno zaver- gel tudi spoštovanje do sv. Cerkve ter ni hotel podvreči svojega učenja več ne papežu, ne vesoljnemu cerkve¬ nemu zboru in začel je Cerkev na¬ padati. Ako s tem, kar sem povedal, primerimo nezmerno razuzdanost, s kakoršno se dostikrat kar brez skerbf sem ter tje hudo piše in govori zoper Cerkev, pravice, nauke, služabnike, njene naprave itd., se pač vidi, kako je pri tacih pravo spoznanje zginilo in kam se pogrezvamo! Kdor namreč sveto Cerkev in apostoljski sedež na¬ pade, ta napade Jezusa Kristusa, on Boga napade. „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje,“ je rekel sam Zveličar. Boj zoper sveto Cerkev je bogoropni, očetomorski boj, ker Cerkev je Božje delo, ona je mati človeštva. Kakošno 224 ime bote dali sinu, kteri svojo mater sovraži, kolne, v družbah in drušinah obrekuje, očitno žali, ali cel<5 pretepa in namerja jo pregnati, umoriti? In kakošno ime bote dali katoliškemu kristjanu, kteri svojo lastno mater, svojo cerkev sovraži, obrekuje, očitno žali in zaničuje, cel6 v spisih napada, jo hoče pregnati, zatreti, ko bi mu bilo mogoče? Kdor Cerkev napada, on napada dušo in večni blagor vsakterega izmed nas, zakaj naša duša in naše zveli¬ čanje — oboje je izročeno od Božje previdnosti sveti Cerkvi, ravno tako kakor je bilo izročeno naše življenje in zdravje naši natorni materi, ko smo bili še otroci. Bogu pa bodi potoženo, da tacega hudobnega sovraženja in napadanja zoper naj boljši mater na zemlji, zo¬ per sv. Cerkev, je zmiraj več! Železne ceste po suhem v poslednjih časih, in pa ognjene ladij e po morjih gredd že križem svet; kakor se vse novice 225 v vse dežele in na vse kraje urno kakor blisk razširjajo, tako se tudi s skorej enako naglico raznaša laž, zmota, hudobija in sploh greh. Marsi¬ kaj kletvin in gerdih besed iz različnih dežel in jezikov zdaj že otroci po ustih nosijo, kakoršne pred 20—30 leti še nobenemu odrašenemu na mar niso bile! Tako je tudi z zaničevanjem posta, službe Božje in sploh sv. Cerkve. Vse, kar po druzih deželah sovraž¬ niki sv. Cerkve že čez sto let kujejo in pletejo, prihaja sčasoma tudi v našo deželo; če je več obcenja s tu¬ jimi deželami, se ve da, se tudi zmiraj kaj hudega zanese v deželo. Na La¬ škem, Francoskem, gori na Nemškem in drugod je namreč med skrivnimi družbami strašno zakletje zoper Cer¬ kev, in možje te zakletve so lagali, lažejo in bodo lagali zoper Cerkev, kolikor jim je mogoče. Oni prevra¬ čajo na hudo, napčno, ali pa smešno vse djanja in dogodbe sv. Cerkve, obrekujejo vse škofe in bolj očitne 15 226 dobre kristjane, ter vsakemu išejo kaj pritakniti, da bi ga zaničljivega ali smešnega storili; iznajdejo naj bolj zdražlj ive pravljice v nečast ka¬ toliškega ljudstva in duliovstva in jili po časnikih trosijo, in tudi resnične dogodke tako zavijajo in pačijo, kakor menijo, da bi mogli Cerkvi in veri več škodvati. Ti černi aposteljni kazijo zgodovino in pretečene djanja vse drugač dopovedujejo, kakor pa so se res godile; pišejo cel<5 povodenj kuž- Ijivih bukev, v kterih laž laži, zmota pobija zmoto; zasramujejo vero po kazališih, družbah, veselicah in kjer koli morejo. Natiskajo na milijone knjižic, bukvic in papirčkov z obre¬ kovanjem in lažmi zoper vero in Cerkev in jih ali zastonj ali pa prav po nizki ceni med ljudi trosijo. Po¬ sebno se poslužujejo v svoj nesrečni namen časnikov, dnevnikov, tednikov, sploh tako imenovanih „cajteng“, pri kterih bote izmed 30—50 komej ene našli, da bi Cerkvi in veri ne bile 227 sovražne in nasproti. Take reči so po svetu in čezdalje bolj segajo tudi do nas; zato je potrebno, da to veste in da se bote ložej varovali, pa tudi vedili presoditi, kadar vam to in uno na oči ali ušesa naleti, kar se z vašo vero ne zlaga, česar vas tudi vaša mati nikoli ni učila. Spomnite se v povodnji pohujšanja, da veliko je po¬ klicanih, malo izvoljenih. Pomislite pa tudi, da pri hudih napadih in sovražnikih bi mdgla vsaka druga naprava v nič iti in razpasti; le sama katoliška Cerkev ne, — zakaj ona je zidana na skalo, in vrata pe¬ klenske je ne bodo zmagale! Božica. m Marijaega 'Verta. Marija vinska terta. Kristus Grospod se sam v neki priliki primerja z vinsko terto, ko namreč dela razloček med dobrimi in hudobnimi ljudmi. Dobre in izvoljene enake stavi tistim mla¬ dikam, ki so z vinsko terto zrašene in iz nje vlečejo sok in živež; hudobne pa ime- 15 * 228 nuje suhe in mertve mladike, ktere se od¬ režejo in v ogenj veržejo. To so tisti ne¬ srečni , od kterih pravi David: Dal je gosenicam njih sad in njih delo kobilicam; s točo je pokončal njih nograde, in njih murve s slano. (Ps. 77, 47. 48.) Gosenice kakor pravi sv. Bonaventura, so požrešno in razuzdano življenje, kobilice so prevzet¬ nost, toča pa lakomnost. O nezmerno ne¬ srečne mladike, ki imajo take skaze, take sovražnike nad seboj, da se morajo od vinske terte Jezusa odrezati in v ogenj, v pogubljenje vreči! Kristus je tedaj vinska terta in vino¬ grad je njegova Cerkev, od ktere je pisano v visoki pesmi (2,13): „Cveteči vinogradi so zadišali— že se namreč Cerkev raz¬ cveta, že puhti duh toliko pobožnih duš. Tako se je reklo v začetku Cerkve Božje. Cvete pa tako lepo vinograd zato, ker ga je Kristus s svojo kervjo napojil in mu je dodelil silo veliko rodovitnost. Na ko¬ renini te vinske terte je zasajena mladika Marija, kakor naj imenitniši izmed vsih mladik, ki zajema polnost milosti iz vinske terte in jo deli vsim sadicam po vinogradu. Ni pa nič zaderžka, zakaj bi se ta imenitna mladika tudi ob enem terta ne imenovala; torej se ji prilastujejo besede modrega 229 Siraba (24, 23): „Kakor terta sem sladek sad rodila; in moje cvetje je častitljiv in pošten sad." Kornelij a Lapide, imenitni razlagavec sv. pisma, te besede tako-le razlaga: „Cvetje te vinske terte je prelepo in častitljivo rastje, ker Marijna čistost in ponižnost ste kakor cvetje nezmerno lep sad obrodile, namreč Boga Sina, kteri je v presveti Večerji „Kruh izvoljenih in vino, iz kterega poganjajo device". (Cah. 9, 17.) In ako je nadalje rečeno od une vinske terte: „in moje cvetje je častitljiv in pošten sad," te besede zaznamnujejo neomadežano in vender ob enem rodovitno devištvo Božje porodnice. Ta terta je obrodila Kristusa kakor grozd, in,-ta grozd je bil na križu kakor stlačen, in teklo je tisto vino, „ki človeku serce razveseli," — tekla je sv. Rešnja kri. Jozve in Kaleb z drugimi sta bila od Mozesa poslana, da naj gresta obljubljeno deželo pregledat, po kteri mleko in mčd teče. Povernivši se nazaj sta pripovedovala, kako rodovitna je una zemlja, v spriče- vanje tega pa sta dva moža prinesla seboj vinsko terto in pa grozd na drogu. (Num. 13, 24.) Tisti, ki tej dogodbi globokejši pomen dajejo, vidijo v tem grozdu Kristusa na križu. Drog, na kterem sta moža grozd 230 nesla, pomeni križ, na kterem je visel Odrešenik sveta; kakor pri tlačenji iz grozda vino teče, tako preobilno je po križu tekla draga kri našega Odrešenika, ktero nam On v sveti Večerji za pijačo daje. Veselimo se tega nebeškega grozda, veselimo se njegovega „vina, iz kterega poganjajo in cveto deviške duše“. Molimo skrivnost presv. Rešnjega Telesa, ne zamu¬ dimo njegovih milost, privošimo ta angelski živež pogosto svoji duši, pa očišeni in pripravljeni, da nam tekne v večno živ¬ ljenje. Cvetek. Izmed toliko rastlin je posebno hva¬ ležen mak. Za silo drobno zernce, ki se vseje v zemljo, da prelepo cvetko, ki s svojo mično in živo-rudečo, mlečno-belo ali drugačno barvo vsako ok6 razveseljuje. Naredi pa potem umetno glavico s kronico na verhu, in za eno zernce, ki je bilo vse- Jano, jih v tej lepi posodici dostikrat po 3000 hrani. Ali ni to prelepo znamnje hvaležnosti? — Ker pa ta in vsi drugi čudeži dobrote in radodarnosti v telesnem 231 in duhovnem kraljestvu od Boga izhajajo, torej smo njemu vso hvaležnost dolžni. Sv. Albert V. pravi: Hvaležnost je prava in popolnoma, ako imenitnost Božjih darov v duhu z dolžnim spoštovanjem serca po¬ veličujemo, sami sebe pa v nič devamo ali ponižujemo. Tako je poveličeval David darove Božjih zapoved, kerjedjal: Ljubim tvoje povelja bolj, kakor zlato in bisere. (Psal. 118, 127.) Znamnje prave hvaležnosti ima, kdor za vse darove, male in velike, iz vsega serca Boga hvali. Naloga. Sv. Bonaventura imenuje Marijo „zdra¬ vilo svetd“. Ako tedaj čutiš, da imaš ter do, do Boga in dobrotnikov nehvaležno serce , prosi pomoči, rekoč: O sveta zdravilo! Spros’, da omečilo Serce sc terdo Ilitro meni bo. 232 Trideseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Katoliška Cerkev je mati ubogih iu malih. Meki dan se približa deček sve¬ temu Očetu, sedanjemu papežu Piju IX in ga nagovori s temi besedami: Ti si papež, ali je res? — Res je, moj mali prijatel, jest sem papež, odgovori Pij IX. — Nato reče otrok jokajoč: Jest nimam več očeta! . . . Le molči, moj otrok, rekd sveti Oče, bom jest tvoj oče. In precej potem vravnajo Pij IX tako, da otroka v neko od- rejišnieo spravijo, in tamkaj je bil zrejen na stroške svetega Očeta. Kakor tukaj papež, tako dela sploh sv. Cerkev z malimi, ktere ji prinesete, da vam jih kersti in v Božje otroke prerodi; jih pripeljete, da vam jih 233 Cerkev vzame v poduk iu jih vse nauči, kar je katoličanu k zveličanju potrebno; poduči jih še posebej za sv. birmo, poduči posebej za pervo spoved, za sv. obhajilo; učijo jih du¬ hovni v cerkvi in na svojem domu; učijo jih v šoli, in zmiraj za nje skerbč, če so bolni ali zdravi. Ali ste že kterikrat prav premislili, kakošna dobra mati vaših malih je mati Cerkev ? Kakošni bi bili vaši otročiči, kako nevedni in zaguljeni, kako nesrečni, ko bi jili Cerkev po duhovnih ne podučila! — In ko bi se kteri izmed vas po svetu ogledali, o koliko na¬ prav, koliko rčdov ali mnihovskih oseb obojega spola je, ki se iz same in čiste keršanske ljubezni z odrejo in podučevanjem mladosti pečajo. Vidili bi v sredi med turki serčne katoliške device, ki v mnogih težavah in nevarnostih podučujejo otročiče, da se mora človek čuditi. — Take odrejiša je napravila katoliška Cerkev; to dela v nji sveta ljubezen, to dela 234 Bog, ki je Cerkvi male v odrejo v sveti veri izročil; to dela Jezus, pri- jatel malih, kteri je pri svoji Cerkvi do konca sveta. Katoliška Cerkev je tudi sploh mati ubozih, slabih, bolnih in vsih, kteri ljubezni in pomoči potrebujejo. Cerkev jih res ljubi, — ne le samo z besedo, ampak z djanjem. Cerkev uči, da vsi smo bratje in sestre, vsi pred Bogom enaki; in Cerkev meči serca premožnih in bogatih, da se tudi revnih usmilijo. Ubožne pa Cer¬ kev uči, da morajo za dobrote hva¬ ležni biti in dobrotnikom blagoslov izmoliti iz nebes. — Preišite tudi do¬ brotne vstanove in zaloge, iz kterih dobivajo pomoč ubožni po mestih in vasčh, učenci po šolah, uboge vdove in sirote po vsih krajih; — preišite njih zgodovino in začetek, in našli bote, da večidel so duhovni vstanov- niki tacih dobrdt, ali pa saj možje in osebe, ki jih je Cerkev k taki milosti nagnila, izučila, odredila. 235 Skrivnost in studenec tako veliko- serčnega djanja pa je ljubezen do Jezusa Kristusa, ljubezen do preblažene Matere Marije, do naj svetejšega zakramenta; vzrok te ljubezni je tudi prosti ali samski stan katoliških mašnikov, re¬ dovnikov ali redovnic (mnihov in nun), in pa njili keršansko zatajevanje. To je skrivnost, to so neusahljivi viri keršanske dobrote, ljubezen kato¬ liške Cerkve. Cerkev sama ima to skrivnost: mladost tako odrejati, da je časno in večno srečna, ako se mla¬ dost res ravna po njenih naukih,; ona sama je prava mati malih. Pa tudi Cerkev sama ima ključ ubožne tako oskerbovati, da je za vse prav, da postopanju ne daje potuhe, pa tudi do res potrebnih ni terda in neusmi¬ ljena. Kjer katoliška vera gospo¬ duje in ima res govoriti, tamkaj reveži ne mrejo lakote, kakor pa v bogatem krivoverskem Londonu, kjer zraven obilnosti pri bogatinili toliko 236 revežev na leto lakota pod zemljo spravi. Bodimo torej vselej dobri in hva¬ ležni otroci matere katoliške Cerkve, zakaj ona je prava in dobrotna mati malih in pa ubogih. Rbžtaci fe Mwti&©§0L Marija vinska terta. Na Marijo se dajo obračati besede v Sirahu (24, 13): ,,Med mojimi izvoljenimi se vkorenini,“ in (v. 16): „Vkoreninila sem se med častitim ljudstvom'*. Te kore¬ nine so pač perve kali poštenosti in čed¬ nosti ; in uno ljudstvo pač ni drugo, kakor zvesti častivci Marije Device, ki so nad druge povzdignjeni, zakaj ,,del Božji je njih delež". (Sir. 24, 16.) In med take, upam, se smete zlasti tudi vi šteti, kteri že skorej celi mesec hodite iz dobrega namena Marijo častit. — Kdor se šteje k posebnim častivcem Marije Device, on nosi — bi djal — zastavo večnega zveli¬ čanja v sercu, znamnje izvoljenja na čelu. — Po tem takem so tudi blage Šmarnice nekaka vinska terta, ki poganja nove mladike, ktere deleč na okrog segajo in 237 se razrašajo, so namreč terta, ki Marii rodi ali pridobiva zmiraj več in novih ča- stivcev. Da bi pač od nobene teh mladik ne veljale besede Jobove, kakor je pisano od brezbožnega: „Poskodvan bo njegov grozd kakor vinograd v pervem cvetji“. (Job. 15, 33.) Kako britko je gorniku, ee mu perve tertine mladike spomladi pozebe] o, ali če mu jih v naj lepšem cvetji toča pokreše! Kako žalivno pa tudi za Marijo, ako bi bila tudi le ena sama mladika njene terte poškodvana, ko bi bila tudi le ena dušica njenih častivcev in častivk nezvesta in torej odveržena! — Pomislite, Marijni prijatli in prijatlice! da ste vi te mladike. Nikoli ne pozabite, kako silno ljubi in dragi ste Marii; prosite jo za pomoč,’pri- poročujte se ji; odvračajte vse od sebe, kar je grešnega, da ne bo ,poškodvan vinograd Mariin „v pervem cvetu“. — Koliko že jih je tako lepo cvetlo v vino¬ gradu Marijnem, da sojih bili angeli veseli; ali pri naj manjšem mrazu, pri naj lahnejši skušnjavi so nesrečno pozebli! Odpad in poguba mnozih naj vam služi v strah in svarilo! Naj vam bo zgled terta, ktere deblo je sicer majhno in nizko po goricah, vender pa, kakor je rečeno v psalmih, „njena senca gore pokriva, in 238 njene veje cedre Božje". (Psal. 79, 11.) Ako bi se vam morebiti te besede pre- derzne zdele in se vam čudno vidilo, kako bi tako majhna sadica, kakor je vinska terta, gore pokrivala in nad cedre segala: vas zopet zavernem na Marijo, ki se je od ponižne dekle povzdignila na čast Božje Matere, in sicer „naslonjena na svojega ljubega" — Jezusa. Naslonjena na zaslu- ženje svojega Sina in na predpravico svoje materne časti, ima v nebesih zdaj prestol v posesti, ki je najbliže prestolu Božjemu. Te vinske terte se primite, častivci Marije Device, ne s telesnimi rokami, am¬ pak z vso svojo dušo. Kakor se vinska terta oklepa cedre, tako terdno se vi der- žite Marije, častitljive cedre na Libanu, in varni bote pred vsako nevarnostjo. Koliko bi jih bilo v slepoti zašlo v brezno pogub¬ ljenja, ter bi bili za ’ ličanje, svetilnica z višave! Ona jim je slabo voljo k boljšemu nagibala, ogenj poželenja gasila, zdaj vezi kakega grešnega znanja preter- gala in okove greha s svojo mogočno prošnjo sterla, zdaj kacega omahljivega podperla, padlega vzdignila, mertvega (na duši) obudila k novemu duhovnemu živ¬ ljenju. ako bi Marija ne prava 239 (Kleče.) O Marija, ti naša močna bramba! tudi izmed nas je morebiti marsikteri v nevarnosti. Pridi slabim na pomoč ob taki nevarni uri, kadar nas hud vihar kakor slabe mladike hoče odtergati od Jezusa, perve in prave vinske terte; ko nam hoče naš sovražnik oblačilo dušne lepote umazati in ogerditi; kadar rjoveči lev krog nas hodi in gleda, kterega ali ktero bi požerl. Spomni se, o Marija, da smo tvoji otroci, in da si ti naša Mati, o dobrotljiva, o mi¬ lostna, o sladka bramba naša! Amen. Cvetek. Lepodišeča, pa tudi rodovitna cvetlica je vanilija. V enem samem stroku ima po 25000 semen, in kdo ve, koliko strokov ima vsak germ, vsaka veja? Vanilija lepo- dišavka naj vam bo podoba premišlje¬ vanja, ktero je enako lepodišeč in rodo¬ viten cvet na duhovnem polji. — Sv. Albert Včl. uči: Premišljevanje pravo je, kadar Človek vse dušne moči zbere, da bi z du¬ hovnim veseljem in začudovanjem spoznaval kaj iz božje natore, namreč iz mogočnosti, modrosti, dobrote, ljubezni, blagosti, rado- 240 darnosti itd.; ali pa skrivne Božje sodbe, ali njegovo naj svetejši voljo itd. V takem premišljevanji so bili patrijarhi in preroki, in sveti aposteljni. Zakaj očakom in pre¬ rokom je svoje skrivnosti razodeval po sv. Duhu, kakor Noetu od potopa, Abra¬ hamu od pokončanja Sodome, Jeremiju od odpeljanja j udov in od sužnosti, Jožefu od iakote v Egiptu, Danielu od podobe Nabu- hodonozorjeve. . . . Aposteljnom pa je po svojem Edinorojenem naznanil vso svojo voljo in vso popolnost, ... da bi tudi oni svojim naslednikom ravno to razodevali, kar so tudi zvesto spolnovali. ... K pre¬ mišljevanju nas mora (med drugim) nape¬ ljevati neizrečena sladkost, ki se v njem zajema; prečudna popolnamost, ki se je v njem (duša) nauči; začetek vse blaženosti, ki se v nji najde. Zakaj studenec vsega zveličanja, Bog naj višji, se tam spozna, in kar se spozna, to se ljubi; in kar se zares ljubi, to se želi; in za čimur se pridno prizadeva, to se poslednjič doseže; in ko se zadnjič pridobi, se z brezkončnim 241 veseljem posestva. . . . Poslušaj skušenega človeka, kaj pravi (v žalostni pesmi 3, 25): Dober je Gospod njim, ki va-nj zaupajo; duši, ki ga iše . . . (Ps. 72, 28). Za me pa je dobro, da se Boga deržim. — Znamnje napčnega premišljevanja ima, kdor kaj tacega od Boga in njegove popolnamosti v spominu ima (in prevdarja), kar je zoper sv. pismo, in vender iz svoje pameti pre- derzno zagovarja. Iz tega so nekdaj izvirale krivoverstva (ko so namreč svojeglavni in termasti ljudje začeli kake resnice globoko premišljevati in so jih zavergli ali pa pre- vergli, ker jih s svojo temno pametjo niso mogli zapopasti.) Naloga. Sv. Filip Nerij imenuje Marijo „delivko vsih Božjih milost“. Ako torej Čutiš sušo in pomanjkanje v duhu, prosi Marijo za pomoč: Dobra Božja Mati, Ki vso milosti deliš; Prosim pomagati, Da tud mene poživiš. 16 242 En in trideseti dan. Zlati klas iz Jezusove Cerkve. Jezusovo naj svetejši serce v katoliški cerkvi. J§,li bo Jezusova Cerkev še dolgo živela na zemlji? Tega ne vemo, zato ker ne vemo, doklej bo svet stal; to pa vemo, da Cerkev bo stala do konca sveta, ker to so nam po¬ vedali Kristus in aposteljni. Tudi to vemo, da o bližanju poslednjih časov bo strašno zapeljevanje in toliko po¬ hujšanje, da bi zamoglo tudi izvoljene premotiti. Cele dežele bodo odpadle, vernost se bo skorej vsečez zgubila, vsaktere šibe in stiske bodo prišle nad ljudi, in poslednjič bo zrojilo preganjanje strašnejši kot so bile vse poprejšnje, in tolika britkost bo, da 243 še ni bilo take, kar svet stoji. Tako naznanja sv. evangelij. Ali so ti liudi šaši že blizo, ali so še deleč? Ne vem, in nobeden izmed nas tega ne vč. To pa vemo, kar vidimo in slišimo, da ima Cerkev namreč že zdaj hude dneve; ker celd katoliške vlade začenjajo merzle biti za njeno varstvo, ali celd ji na¬ sproti delati; ker so sovražniki sv. vere več katoliških kraljevih in knežjih prestolov že prekucnili; in ker ' se sami rojaki sv. Očeta, Lahi, zoper papeža vzdigujejo, ki bi mu vender mogli biti naj bolj zvesti in ydani. Slabo znamnje je tudi, ker se v višjih stanovih mlačnost in verska vnemar- nost tako močno vrinuje; slabo znam¬ nje, ker moški spol premalo goreč¬ nosti kaže za ss. zakramente; slabo znamnje je zanemarjanje cerkvenih zapoved, zaničevanje posta, oskruno- vanje praznikov in opušanje Božje službe. Pomisleka vredne so rogo- vilstva in vojske, ki so se te leta 16 * 244 razodevale že po vsih peterih delih sveta in pa da narod zoper narod, vstaja in torej vlade skorej vse moči in denar v to obračajo, da bi se oboro¬ žile, kolikor je največ mogoče; vsak narod bi rad imel vse le za-se, in drugemu le toliko privoši, kolikor je primoran. In da mesčnost tolik stra¬ hovit malik prihaja, in rak nečistosti naj lepši delež otrok Božjih požira,, to gotovo ni majhna groza sedanjih časov. Zraven se pa vse hoče kratko¬ časiti in veseliti; če je svetejši čas, p. v velikem postu, bolj se skerbi, da ne jenjajo igre po kazališih in šum po kerčmah —- kakor da bi hotli hudo svojo vest v svetnem šundru utopiti. S tem, kakor sami veste in vidite, primerite, kar je sv. Pavel svojemu ljubemu Timoteju pisal od poslednjih časov. V 2. listu (3, 1) do njega namreč pravi: „To pa vedi, da bodo poslednje dni prišli nevarni časi. Bodo ljudje (le) sebe ljubili, lakomni, napuhnjeni, prevzetni, pre- 245 klinjavci, staršem nepokorni, nehva¬ ležni, hudobni, brez ljubezni, nepokojni, obrekovavci, nečisti, neusmiljeni, brez dobrotljivosti, izdajavci, prederzni, na¬ pihnjeni, kteribodo sladnost (mesenost, nečistost) bolj ljubili kot Boga 14 . Časi, v kterih se take hude pre¬ hude reči gode, kakor jih tukaj apo- stelj naznanuje, zopet niso dobri, in gorjč vernikom v takih stiskah, ker spolnujejo se o tacih časih besede: „Veliko je poklicanih, malo izvoljenih! 44 Ker vemo, da se tudi pri nas enaki časi ponavljajo, kje je pomoč? Ko so se pred 200 leti imenovane, pre¬ grehe prav hudo z mlačnostjo in nevero vred razširjale, je bil dobrot¬ ljivi Bog svojim izvoljenim taki po¬ močeh dal, kakoršnega bi svet nikoli ne bil pričakoval, namreč svoje lastno naj svetej ši Serce. Obu¬ dil, izvolil je bil Bog prečudno za- tajevavko same sebe, silno iskreno ljubivko Kristusovega terpljenja, in neprenehljivo častivko in molivko 246 preslavnega zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Le-ta je bila bogoljubna Mar¬ jeta Marija Alakok (Alacoque). Po nji je Jezus Kristus zagrešenemu svetu dal posebni pomoček k boljšanju, to je,češenje svojega presv.Serca, kakor vam je menda dosti znano, zakaj bratovšina Jezusovega presv. Serca je tudi pri nas prav močno razširjena. Kaj posebnega pa je go¬ tovo tudi to, da ta prijatlica Božja, ki je ob hudih časih že skorej pred 200 leti delala in terpela za Božjo čast, je ravno naše čase med svetnike prišteta. Ravno nekako v začetku, majnika 1. 1864 so sv. Oče Pij IX po poterjenih čudežih sklenili, da se bo zveličana Marjeta Alakok očitno med svetnike prištela. Ali ni to nekako znamnje, da naj se zdaj v enacib. hudih časih češenje tega presv. Serca obnovi in z novo gorečnostjo opravlja. Ob tistem času, ko se je bila ta po¬ božnost Jezusovega Serca pričela, je bilo tudi ljudstvo vse zagrešeno, vse 247 merzlo, vse nejeverno in v grozne stiske in nadloge zakopano; toda ka¬ kor se je ta pobožnost do Jezusovega presv. Serca razširjala, tako so se serca boljšale, pa tudi v časnih po¬ trebah so ljudje posebno pomoč do¬ bivali. Temu se pa prav nič ni čuditi. Katoliška Cerkev s svojimi verniki vred se je namreč rodila v Jezusovem naj svetejšem Sercu takrat, ko je bilo le-to ljubezni plamteče Serce na križu s sulico prebodeno. Kar je pa ne¬ skončno ljubeznjivemu Zveličarju iz Serca prišlo, to mu tudi v Serce gre, in vse zagrešene serca se mu serčno smilijo. Torej njegovo presv. Serce ima posebne pomočke za vse čase svoje Cerkve; in na poslednje hude čase je on kar naravnost svoje Serce ljudem dal, da bi se merzle serca na tem ognjišu ljubezni zopet ogrele, k novi ljubezni do Boga vnele. Ker se tedaj začetnica pobožnosti do Jezusovega presv. Serca danda¬ našnji poveličuje, je znati, da Bog 248 hoče, naj se tudi to presv. Serce samo še toliko bolj poveličuje, da naj zagrešeni v njem pomoči in nedolžni hrambe išejo. Za naše premišljevanje se to pi’av dobro strinja, ker danes je konec šmarničnega opravila in na¬ vadno ne prav deleč od tega konca je praznik Jezusovega naj svetejšega Serca. Iz Marijnega Serca tedaj se podajmo k še svetejšemu Jezusovemu Sercu. Njegova podoba ni zastonj po množili cerkvah in enako po mnozih hišah, ^mpak to ima lep pomen: kar smo o Šmarnicah lepih sklepov delali, kar smo zveličavnega slišali, kar smo dobrih del opravili, vse to naj bo shranjeno v naj svetejšem Jezusovem Sercu! To presv. Serce začnimo na novo častiti in moliti z veči goreč¬ nostjo ; kteri še zapisani niste, se lahko zapišete v bratovšino Jezusovega Serca (v Ljubljani pri čč. oo. frančiškanih in tudi pri nunah v apostoljstvo mo¬ litve), ako nimate že preveč druzih bratovšin moliti. Zročite v to presv. 249 Serce sami sebe, svoje otroke, hišo in družino; življenje in smert naša naj bo v tem presv. Sercu. Da pa veste v ti pobožnosti kako ravnati se, ohranite si v spominu to-le: 1. Za vsako leto: V petek po osmini sv. Rešnjega Telesa je mati katoliška Cerkev postavila praznik naj svetej¬ šega Serca Jezusovega. Ta dan se prav dobro poda sv. Obhajilo v ta namen, da bi se Zveličarju namesto- valo za vse žaljenja in onečeševanja, ki so se godile skoz c41o leto presv. R. Telesu. 2. Za vsaki mesec: Pervi petek vsacega mesca je posebno po¬ svečen češenju Jezusovega presv. Serca. Posvečuje se ta dan z obiskanjem sv. R. Telesa, z molitvijo in s sv. Ob¬ hajilom. 3. Za vsaki teden: Vsaki petek v tednu je posebno Kristuso¬ vemu terpljenju posvečen; torej nikal¬ ne opustimo, da bi Zveličarjevemu presv. Sercu kakega posebnega po- češenja ne skazali. 4. Za vsaki dan: Občutne serca počasti to naj svetejši 250 Serce vsaki dan zjutraj ob devetih in popoldne ob treh ali štirih, in kterim je priložno, molijo očenaš, Češenama- rijo in vero s pristavkom: „0 presv,. Serce mojega Zveličarja, daj da te čedalje bolj in bolj ljubim“. To ravno je molitev te bratovšine, s ktero je toliko milost in odpustkov sklenjenih. Marija vinska terta. Naj višji cena marijanske vinske terte je brez vsaeega dvoma ta, da na nji je zrasel tisti preimenitni grozd, kterega predrage kapljice so tekle na križu za od¬ rešenje vesoljnega človeštva. O zares, pre¬ slavna rastlina za vse, kteri ta neprecenljivi Sad v naj svetejši Večerji vredno vživajo. „0 sveta gostija, v kteri se Kristus vživa, v kteri se spomin na njegovo terpljenje obnavlja, v kteri se duh z milostjo napol- nuje, in se nam dodeli zastava večne slave!“ Sv. Ambrož pravi: „Kristus nam je vse: ako želiš rano ozdraviti, ti je on zdravilo; ako za pekočo vročino bolan ležiš, ti je on hladiven in poživljiv studenec; ako te kri- 251 vica zatira, ti je on pravica; potrebuješ pomoči, on je moč in krepkost; se bojiš smerti, on je življenje; koperniš po nebesih, on je pot; bežiš pred temo, on je luč; hrepeniš po jedi, on je živež. Pokusite tedaj in vidite, kako sladek je Gospod/' (Lib. III de Virg. 10, 4.) — O zares, pre¬ žali Sad nam je Kristus v sv. Kešnjem Telesu, „vino, iz kterega poganjajo device," zakaj hudobne poželenja se v nas z njim zatirajo, bogoljubnost se vedno bolj živo vnema, poživlja, veselo razcveta, človek pride k dušni samostojnosti, k pravi pro¬ stosti, in iz te prostosti izhaja vesela serč- nost, ktera vso čmerno britkost preganja iz duše. Ta prelepa skrivnost je tisto „vino", ktero duha, ki ga jezero vezi k zemlji veže in priklepa, od posvetnega Veselja odterga in človeka že na zemlji nekako z angeli v versto stavi. Od tod izhaja tisto nezmerno blaženo veselje, s kterim so bili pri vživanji te angelske jedi napolnovani, sv. Alojzij, sv. Stanislav Kostka, sv. Ka¬ tarina Sienska in toliko število druzih svet¬ nikov in svetnic. „Kaj zamore biti slajšega," pravi sv. Tomaž Vilanovljan, „kaj drajšega, kaj čistejšega, kakor ta jed, ki ni z zemlje, ampak z nebes prihaja". To je jed, ki ima vso sladkost v sebi. To je gostija, h kteri nas vabi Marija z besedami sv. pisma: 252 »Pridite, jejte moj kruli in pite vino, ki sem vam ga namešala. Popustite otročije, in živite in hodite po potih razumnostih (Preg. 9, 5. 6.) Jest sem, nam Marija pri¬ govarja, mati Kristusova, jest sem ga z vso skerbljivostjo redila in živila, kolikor koli mati premore. On je kakor kruh moje pšenice, kakor vino moje terte: pridite tedaj , ljubi otroci moji, ki imate blage, za nadzemeljsko krono občutne serca, — pridite, jejte ta Kruh vsih kruhov, pite Vino nadvse vina; popustite posvetne otro¬ čije, ki menite, da vam dajejo veselje, slad¬ kost, živež, srečo, na zadnje pa vender nezmerno praznoto čutite in se vidite po¬ greznjene v brezno naj britlcejši zgube in zamude; — popustite tedaj take otročije, pridite in okusite Kruh in Vino, ki sem vam ga jest pripravila! Vživajte to Večerjo, ki ne kali lepih čutil, kakor pa druge go- starije, ampak še le gasi, kar so druge obedine zbudile hudega ognja. Tukaj se pije vino, ki očišuje dušo, razveseljuje serce; tukaj se vživa kruh, ki daje veko- v ost. Kako ljubez- »Pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojega sadu!“ (Sir. 24, 25.) Poslušajmo to vabljenje svoje Matere, o preljubi Marijni častivci, pristopimo velikrat modrem Sirahu: 253 skoz leto k tej nebeški Večerji, in nasi- tujmo se s tim prelepim Sadom. Glejmo pa, da pridemo vselej tudi s svatovskim oblačilom, ker le tako nam bo ta Sad nebeških kerubov in serafov teknil v dobro, v blagor, v veselje, v mir, v zveličanje. Zato pa lepo prosimo Marijo, da bi več¬ krat prišla v svoj vinograd, k nam pogledat, da bi svoje mladike otrebila ter vse škod¬ ljivo z njih odpravila, in le kar je dobrega, lepega, blagega, na njih pustila. In ko bi bile kake omahljive vejice, da bi se le slabo že deržale svoje terte, da naj bi jih Marija na novo privezala in z deblom bolj tesno zedinila in sklenila. (Klečč.) In ti, o Marija! ali slišiš, kaj mi tvoji otroci želimo, česa te ob koncu Šmar¬ nic serčno prosimo? Bodi zraven Jezusa in za Jezusom naša perva vinska terta v vsem našem življenji; nikoli, ne dopusti, da bi se tudi le ena sama tvojih tukaj pričujočih mladik posušila in odpadla. Ozri se tudi na vse tiste, kterih tukaj ni, pa so vender s pričujočimi v kakoršni koli zavezi, kakor otroci, starši, rodovinci. Vsim pomagaj , za vse prosi, vse tolaži, vsih britkost ohladi, vse varuj prehudih skuš¬ njav greha, dušne ali telesne škode. Po¬ sebno pa, o Marija, bodi naša bramba ob 254 tisti uri, ko bo nam luč življenja gasnila; — ob tisti uri, ko se bo očitno razodelo, h kakošnim mladikam smo se steli v živ¬ ljenji, koliko terdno smo s terto sklenjeni, kakošno grozdje smo obrodili, če je bilo sladko in prijetno ter vredno nebeškega hrama; ali pa grenko in neprijetno, ki se mladika njegove terte odreže in v ogenj verže ? Spomni se tedaj, o preusmiljena Devica! da nikoli ni bilo slišati, da bi kteri bil od tebe zapušen, kdor je k tebi pribežal in k tebi za pomoč klical. Poln tega za¬ upanja k tebi pribežim, o Mati mojega Odrešenika, in te pomoči prosim. K tebi pristopim z zaupanjem in zanesljivostjo, pa tudi s solzami naj bolj priserčnega ke¬ sanja za svoje grehe. Ne zaverzi mojih besed, o Mati večne Besede, temuč dobrotno jih poslušaj. Pridi mi vselej na pomoč v mojih potrebah, podpiraj me v skušnjavah, brani me v nevarnostih, in poterjuj me v poslednjih trenutkih mojega življenja s svojo mogočno priprošnjo. Amen. Cvetek. Za sklep si izvolite v spomin imenitno cedro z Libana, ki je zavoljo terdnosti 255 in terpeža podoba rasti v dobrem, duhovne moči in stanovitnosti. Kakorlepodišec je cedrov les, tako prijeten duh ima sta¬ novitnost v dobrem ; in kakor cedrov les cele stoletja terpi, tako se tudi prava čed¬ nost nikoli ne dd premakniti, bodi si v mladosti, v postarnih ali že naj bolj poznih letih. Sv. Albert V. pravi: Stanovitnost prava — je pogostna vaja v dobrih delih, vedno prizadevanje za popolnamost, naj bolj pridna strežba duhovnih milost in čed¬ nost do smerti. K temu nas vabi Gospod v skrivnem razodenji (2, 10), rekoč: Bodi zvest do smerti, in ti bom dal krono živ¬ ljenja. K stanovitnosti nas mora napeljevati naj veči prid, ki iz nje izvira. Zavolj nje namreč bo kronano vsako dobro delo in vsaka čednost, in vse naše zveličanje je na nji zastavljeno, kakor pravi naš Gospod Jezus Kristus: Kteri pa obstoji do konca, bo zveličan. (Mat. 10, 22.) Brez nje nobena čednost, nobeno delo ne zasluži plačila; brez nje se vsaka popolnamost v nič raz¬ pade. Znamnje prave stanovitnosti ima, 256 kdor ne iz ljubezni do življenja, ne iz strahu pred smertjo ne odstopi s prave poti; kakor se Suzana ni bala smerti in je rekla: Če to (namreč greh) storim, je moja smert. (Dan. 13, 22.) Znamnje laž- njive stanovitnosti je, kdor se na svojo svetost zanaša in v slabe priložnosti zahaja. Ko bi tudi aposteljni bili na svetu, in bi ne čuli sami nad seboj, tudi oni bi mogli grešiti. Naloga za celo lclo. Sv. Bernard imenuje Marijo „nebeško cvetlicoV vsaki skušnjavi se spomnite, ako privolite v greh, da niste veš cvetlice nebeške; zdihnite torej vselej k Mariji za pomoč , postavim tako-le: Marija Devica, Nebeška cvetlica, Bodi moja pomočnica! 257 (Zložena po latinski „za vse potrebe" s pri¬ stavkom družili, času primernih molitev.) K Materi Božji pred sv. mašo. ■0 dobrotna in usmiljena Mati, presveta Devica Marija! Jest ubogi in nevredni grešnik s celim sercem in z vso vdanostjo k tebi pribežim. Pro¬ sim te pri tvoji dobroti:, kakor si zraven svojega premiljenega Sina pod križem stala, tako dobrotno stoj priču¬ jočemu mašniku na pomoč, da bo mogel vredno in prijetno daritev opra¬ viti pred obličjem presvete Trojice. Pomagaj pa tudi nam vernikom, da bomo vredno te neskončne skrivnosti spremljali in se njih neprecenljivega 17 258 sadu vdeležili — po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Očitna spoved. Sveti Oče! iz lastne slabosti sem grešil in tvojo pravico razserdil, ne morem pa te iz lastne moči potolažiti. Odpusti mi torej moje grehe po Jezusu Kristusu, ki je moj Odrešenik in moja sprava. Odpusti mi jih na prošnjo Marije Device, ki je moja usmiljena besednica. Žal mi je iz celega serca, ker sem razžalil tebe, neskončno svetost in dobroto, ki te iz serca ljubim. Terdno sklenem raji vse hudo preterpeti, kakor tebe svojega Boga še s kakim grehom razžaliti. Daj mi k temu svojo milost in poglej potolažen v moje skesano serce, da sad svete maše za-me ne bo zgubljen. Pričetek. Ti si govoril, o večni Bog! Jest sem rešitev svojega ljud¬ stva; s kakoršne koli britkosti bodo k meni klicali, jih bom uslišal, in njih Gospod bom vekomaj. Poslušaj 259 tedaj, moje ljudstvo, postavo mojo; nagni ušesa k besedam mojih ust! — Usmili se, o Gospod, — usmili se! Slava. Čast Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, kteri te z dobro voljo išejo. Hvalimo, blagrujemo, mo¬ limo, preslavljamo te; razveselujemo se hvaležno tvoje nezmerne časti, o Gospod, naš Bog in vsegamogočni Oče! Poveličujemo enako tebe, edino- rojeni Sin, jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlješ, ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam naj višji s sv. Duhom v slavi Boga Očeta. Amen. 0 Gospod, bodi z menoj, in usliši moje naslednje prošnje. < Molitve pred evangelijem: Za vse potrebe. Skaži mi dobrotno, o Gospod! svoje neizrečeno usmiljenje: reši me milostno vsili mojih grehov, odverni od mene šibe, ktere sem za¬ nje zaslužil, in usliši me, kar te v 17 * 260 svojih potrebah verno prosim — po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. K sv. Duhu. O Bog! Tebi je vsako serce odperto, vsaka volja očitna, nobena skrivnost skrita: milostno izlij sv. Duha v moje serce ter mi očisti moje misli, da bom vreden te popol¬ noma ljubiti in spodobno hvaliti. K Materi Božji. Prosimo, o Go¬ spod Bog! dodeli nam svojim služab¬ nikom vedno zdravje na duši in na telesu, da bomo po častitljivi prošnji blažene Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega zveličanja deležni. Za papeža in sv. Cerkev. O Bog, pastir vsili vernikov! glej milostno na našega papeža Pija, ki si ga po¬ stavil pastirja vesoljne svoje svete Cerkve na zemlji. Ozri se tudi na vikši pastirje škofe, in dodeli jim, da bodo v obilni meri sad svojega truda 261 dosegli, z besedo in zgledom vsim narodom koristili, in s keršansko eedo vred večno zveličanje dosegli. Te mb losti nam dodeli po Jezusu Kristusa, svojem ljubem Sinu, ki s teboj v edinosti sv. Duha živi in kraljuje Bog vekomaj. Amen. List iz Jeremija preroka (pogl. 14.). Ako naše pregrehe pričajo zoper nas, pomagaj o Gospod zavoljo svojega imena, ker obilne so naše zmote. Zoper tebe smo grešili, o Izraelovo upanje, rešenik njegov ob času stiske. Ti pa si med nami, o Gospod! in po tvojem imenu se kličemo; nikar nas ne zapusti, o Gospod, naš Bog! Po listu. Prizanesi nam,' o Gospod! naše grehe; da ne porekd brezbožni: Kje je njih Bog? (Ps. 78.) Veselili se bomo tvojega usmiljenja, ker se oziraš na našo slabost, otevaš našo dušo iz britkosti. (Ps. 30.) Pred evangelijem. Očisti moje serce, o sv. Duh! da bom besede sv. evan- 262 gelija mogel vsak čas prav limeti in jih goreče in z veseljem v zveličanje obračati. Evangelij. Po sv. evangelistu Marku (pogl. ll.). Tisti Čas je rekel Jezus aposteljnom: Imejte vero v Boga. Zakaj resnično, vam povem, če kdo reče ti gori: Vzdigni se in verzi se v morje, in ne pomišljuje v svojem sercu, temuč veruje, da se bo zgodilo, kar reče, se mu bo zgodilo. Torej vam povem: Vse, kar koli v molitvi prosite, verujte, da bote prejeli, in se vam bo zgodilo. In kadar stopite molit, odpustite, ako kaj čez koga imate, da tudi vaš Oče, kteri je v nebesih, vam odpusti vaše grehe. Ako pa vi ne odpustite, tudi vaš Oče, kteri je v nebesih, vam ne bo odpustil vaših grehov. Vera. (Moli vero z mašnikom, ali pa obudi v mislih tri božje čednosti.) 263 Darovanje. Kruha. Sprejmi sveti Oče, vse¬ mogočni večni Bog, ta neomadežani dar, kterega jest nevredni tvoj slu¬ žabnik darujem tebi, svojemu pravemu živemu Bogu za svoje neštevilne grehe, žaljenja in zamude, za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve. Naj meni in njim tekne v zveličanje in večno življenje. Amen. Vina. Darujemo ti, o Gospod! kelih zveličanja, in prosimo tvojo do¬ broto, naj se povzdigne s prijetnim duhom pred obličje tvojega božjega veličanstva za naše in vesoljnega svetd zveličanje. Amen. Pridi Posvečevavec, vsemogočni večni Bog , in blagoslovi to daritev, pripravljeno tvojemu svetemu imenu. Sprejmi, o sv. Trojica! to daritev, ki ti jo darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, v čast blažene 264 Marije Device, sv. Janeza Kerstnika in vsik svetih, naj njim tekne v čast, nam pa v zveličanje, in naj za nas dobrotno prosijo v nebesih, kterih spomin obhajamo na zemlji. Po Kri¬ stusu Gospodu našem. Amen. Tihe molitve: Za vse potrebe. 0 Bog! prosim te, očisti me po pričujočem darovanji, ter me stori vrednega vdeležiti se svetost, ki se godč na altarji, pa tudi vsih tvojih darov, za ktere te ponižno prosim — po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. K sv. Duhu Ta dar, prosim, o Gospod! naj v mojem in vsih priču¬ jočih sercih vse madeže grehov tako zbriše, da bodo vredne prebivališa sv. Duha. K Materi Božji. O Bog! po tvoji milosti in na prošnjo presv. Marije vselej Device naj meni in vsim, za 265 ktere sem pri sv. maši, ta dar tekne za večni in časni blagor in srečo. Za papeža in sv. Cerkev. Zavoljo pričujočih darov, o Bog! te pohlevno prosimo, vedno varuj in brani zoper sovražnike svojega služabnika papeža Pija, in vesoljno sv. keršansko-kato- liško cerkev — po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Predglasje. O večni Bog, prosimo te, bodi vselej z nami, da bomo zmožni serca k tebi povzdigovati in te vedno hvaliti. Zares, vredno in pravično, prav je in zveličavno, da ti vedno in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog — po Kristusu Gospodu našem, po kterem tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospdstva, se oblasti tresejo. Nebesa in nebeške moči, in serafov blažene množice te z zedi¬ njenim razveseljevanjem prestavljajo. Prosimo, dopusti, da tudi mi z njimi svoje glase sklenemo in s ponižnim 266 Češenjem kličemo: Sveti, Sveti, Sveti Gospod, Bog nebeških vojenstev! Polno je nebo in zemlja tvoje slave! Hvaljen na višavah! (Jesen, kteri pride v imenu Gospodovem! Hvaljen na višavah! Spomin za žive. Prosimo te tedaj, predobrotljivi Oče! po Gospodu na¬ šem Jezusu Kristusu, sprejmi te svete in brezmadežne darove. Sprejmi jih za svojo sv. katoliško Cerkev, ktero milostno vmiri, vari, zedini in vladaj po vesoljnem svetu, — pa z njo vred tudi svojega služabnika našega papeža Pija, našega škofa Jerneja, ravnaj na pravo pot keršanske kralje in vladarje, in ohrani v dobrotnem varstvu vse vernike svoje svete Cerkve. Spomni se pa tudi tistih živih, ktere ti posebno priporočim, (imenuj jih tukaj , postavim: Starše, brate in sestre, rodovince, dobrotnike, spovednika, prijatle, ne- prijatle, nejevernike , krivoverce, razkolnike, grešnike, kterim si kriv, da so grešili itd.) 267 Spomni se, o Gospod, tudi vsih tukaj pričujočih, kterih vernost in bogo- ljubnost ti je znana, in tudi tistih, za ktere oni molijo, da bi bili vsih prošnje uslišane in vsak svojih britkost rešen. V ta namen se tudi spominjamo vsih izvoljenih Božjih, in zedinimo se z Marijo Devico, s ss. aposteljni, mučeniki, spoznovavci in vsimi svet¬ niki. Po njih zasluženji in molitvah prosimo, nam dodeli, da vselej tvoja pomoč pri nas ostane. K povzdigovanja. Sprejmi, o neskončno dobrotljivi in vsemogočni Bog, to daritev, ki se ima zdaj spremeniti v telo in kri tvojega preljubljenega Sina Jezusa Kristusa. Ozri se tudi v moje serce, in dodeli mi moč te nezmerne skriv¬ nosti vredno moliti, častiti in hvaliti — po Kristusu, Gospodu našem. 268 K povzdigovanju sv. ReŠnjega Te¬ lesa. O Jezus, tebi živim; o Jezus, tebi umerjem; o Jezus, tvoj sem živ in mertev! K povzdigovanju sv. Rešuje Kervi. 0 Jezus, bodi mi milostljiv; o Jezus, bodi mi usmiljen ; o dobrotljivi Jezus, daj , da tvoja draga kri nad menoj ne bo zgubljena! Po povzdigovanji. Kolikorkrat se ta skrivnost obhaja, naj se zgodi v tvoj spomin, si zapovedal, o nezmerno usmiljeni Sin Božji! Spominjamo se torej z naj ponižniši hvaležnostjo tvo¬ jega blagrenega terpljenja, od smerti vstajenja in častitljivega vnebohoda, in darujemo presvitlemu veličanstvu Božjemu čisti, sveti in neomadežani dar, presveti kruh večnega življenja in kelih vednega zveličanja. Ozri se, o večni Oče! potolažen na te darove, in sprejmi jih, kakor 269 si sprejemal darove očakov, dar Mel- kisedekov, ki je bil podoba nekervave daritve sv. maše. Prosimo te ponižno, da vsi, kteri koli se vdeležujemo te daritve, bomo z vsim nebeškim bla¬ goslovom napolnjeni — po Kristusu, Gospodu našem. Spomin za mertve. Spomni se, o Gospod! tudi svojih služabnikov in služabnic, kteri so se v veri in v miru iz tega sveta ločili, (imenuj v mislih ranjee, za ktere ti je posebej moliti, postavim: za starše, brate , sestre, sorodovince, prijatle, dobrotnike, tiste, kteri so morebiti po tvojem zadolženji še v kraju očiševanja itd.) Te in vse, kteri v Kristusu počivajo, reši o Bog in pelji jih v kraj ohladila, luči in večnega veselja. Amen! Tudi nas grešnikov se usmili, o Gospod! po obilnosti svoje milosti, in na prošnjo vsili svojih svetnikov nam dodeli kdaj delež z njimi v kra¬ ljestvu Božjem — po Kristusu, Go¬ spodu našem. 270 Oče naš. Za tč in vse potrebne milosti se prederznemo te prositi, ka¬ kor si nas opominjal in učil, rekoč: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od- pušamo svojim dolžnikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega. Amen. Reši nas tedaj, te prosimo, o Go¬ spod ! vsega zlega, sedanjega, pretek¬ lega in prihodnjega, in dodeli nam mir v naših dnevih. Jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlješ, usmili se nas. Jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlješ, usmili se nas. Jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlješ, dodeli nam mir! Pred mašnikovim obhajilom. Go¬ spod Jezus Kristus, ki si rekel apo- 271 steljnom: mir vam zapustim; nikar ne glej na moje grehe, temuč na vero svoje svete Cerkve, in po svoji do¬ brotni volji jo vmiri in zedini. Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, ki si svet poživil, reši me po le-tem svojem presvetem telesu in kervi vsih mojih pregreh in vsega hudega, in dodeli mi, da se vedno tvojih zapoved deržim, ter ne dopusti, da bi se kdaj od tebe ločil. Gospod Jezus Kristus, prejemanje tvojega presv. Telesa, kterega vživam, naj mi, prosim, ne služi v pogubljenje; temuč po tvoji milostni dobroti naj mi vselej tekne v brambo in zdravje na duši in na telesu. Dodeli mi tudi zdaj-le popolnoma skesanje<, da s teboj spravljen, se smem z mašnikom vred saj po duhovno s teboj zediniti. Mašnikovo obhajilo. Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z 272 besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) (Obudi v prid duhovnega obhajila pravo ob¬ žalovanje grehov in želje se z Jezusom skleniti.) O večni Bog! Telo in kri našega Gospoda Jezusa, ktero mašnik zdaj vživa, naj tudi meni po tvoji nezmerni dobroti tekne v večno življenje. Dodeli mi milost, da me hudo ne mika in da v meni ne ostane noben madež greha, ki se tolikih skrivnost vdele- žujem, — po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitve po obhajilu: Za vse potrebe. Zavoljo presvete daritve, ktero smo obhajali, te prosim, o milostljivi Bog! usliši moje pohlevne prošnje, in dodeli mi pomoč v mojih potrebah — po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. K sv. Duhu. Dodeli mi, o Bog! svojega sv. Duha, da bom po njegovi milosti skušnjav rešen, in vsih grehov obvarovan. 273 K Materi Božji. Po dokončani zveličavni daritvi te prosimo, o Bog! povsod nas vari in ohrani na prošnjo presv. Marije Device, ktere smo se med tem presvetim darom spominjali. Za papeža in sv. Cerkev. Brani, o Gospod naš Bog! svojo sv. Cerkev z njenim poglavarjem vred zoper njene sovražnike, razširjaj jo naglo po vsem svetu. In tolikrat ponavljane božje skrivnosti naj tudi keršansko eedo vsak čas vsega hudega otevajo in varujejo — po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. K koncu. O presveta Trojica! naj ti bo prijetno naše češenje in naša služba, ter dodeli, da bo dokončani dar sv. maše po tvojem usmiljenji teknil v spravo meni in vsim, za ktere se je opravljal, — po Kristusu, Gospodu našem. Blagoslovi nas vsegamogočni Bog, Oče, Sin in sv. Duh. Amen. 18 274 Po sv. maši k Materi Božji. O pre¬ sveta, o presvitla, o slavna in častit¬ ljiva Devica Marija, mati in rednica Stvarnika vsili stvari, kterega pravo in resnično telo in kri je bilo ravno¬ kar darovano! Ponižno te prosim pri tvojem usmiljenji, pristopi k njemu za-me grešnika, naj mi na tvoje pre¬ svete prošnje milostno prizanese, kar koli sem jest nevredni pri tej neiz¬ rečeni in neprecenljivi daritvi po ne¬ vednosti, po nerodnosti, po naključji, s premalo spoštljivostjo ali kakor koli zgrešil ali zagrešil. Vse naj mi do¬ brotno odpusti Jezus Kristus, tvoj Sin, ki z Očetom in sv. Duhom živf in kraljuje od vekomaj do vokomaj. Amen. 275 Lavretanske litanije. tuTospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, Sin, vsega svetd rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sami Bog, Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova Mati milosti božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva usmili se nas! 18 * za nas Boga prosi! 276 Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja mini in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcev, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, 277 Kraljica brez madeža izvirnega greha spo¬ četa, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! . Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nas . . . Cešena si Marija . . . Molitve. K presvetemu Rešuj emu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh iz nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost ,v sebi. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja za¬ pustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. 278 K sveti Devici, materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsih nevarnost. O častitljiva in blažena devica; naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. F. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬ simo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo; in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. €ešena si Kraljica. Cešena bodi Kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v tej dolini solz. Oh oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v 279 nas; in pokaži nam po tem revnem živ¬ ljenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa! o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬ vica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsegamogočni, vežni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno prebivališe tvojega Sina biti zaslu¬ žila, s pripomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina ve¬ selimo, po njenih milostljivih prošnjah pri¬ hodnjih zlegov in večne smerti rešeni. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete Matere Marije po¬ maga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 280 Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube Device Marije in vsih svojih svetnikov nas, svoje služabnike, nase dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in nase prijatle od hudobe in gre¬ hov, in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje; odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje, daj nam zdravo vreme in dobro letino; skaži milost našim prijatlom in ne- prijatlom, in obvaruj to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge , lakote , vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milost¬ ljivo vsim vernim keršenikom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko gospo¬ sko, in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi iz nebes doli na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬ nosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš . . Češena si Marija . . (petkrat). 281 Molitev, s ktero se Marija v mater izvoli za varstvo čistosti. O Marija, Kraljica devic, preljuba moja Mati! glej, predobrotljivi tvoj deviški Sin je deviškega Janeza, in mene prene- vrednega, tebi Devici za sina izročil. Pro¬ sim te tedaj pri ljubezni, ker vi in smerti njegovi, sprejmi me za Sina, ker tvojega Sina in tebe iz vsega serca ljubim in te Mater izvolim; in še več, ako je tebi do¬ padljivo, izvolim te z Bernardinom in Ed- mundom za nevesto svoje duše. Hočem namreč rajši umreti, kakor pa se z mislijo, z besedo ali v djanji kakoršne koli nedo- pušene ljubezni oskruniti. Tebe kopernim nasledvati za Jezusom Jagnjetom, kamor koli pojde, na vekomaj; v družbi svojega angela varha želim angelsko čistost po svojem stanu ohraniti na veke. Sprejmi in ohrani mene, o presladka Mati! moje serce, mojo dušo in moje telo, kar ti iz vsega serca posvetim na vekomaj. Amen. Molitev sv. Bernarda ali Memorare. Spomni se, o preusmiljena Devica Marija! še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo zapušen bil, kdorkoli je pod tvojo obrambo 282 pribežal, tebe pomoči prosil, in se tvoji prošnji pri Bogu priporočal. S tim zaupa¬ njem navdan hitim k tebi, o devic Devica, kraljica angelov, in Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa! K tebi, o zvezda na morju 1 zdihujem; k tebi pritečem, k tebi pribežim, pred teboj grešnik zdihovaje klečim: ne zaverzi mojih besedi, o mati večne Besede; temveč milostno me sliši in usliši. Amen. OSe naš . . . Češena si Marija . . . Molitev, s ktero se prehlajena Devica Marija v varhinjo ali patrono izvoli. O presveta Devica Marija! jaz I. sem sicer ves nevreden, da bi bil sprejet v število tvojih služabnikov. Opiram pa se na tvojo prečudno dobroto, in preserčno želim tebi služiti, in te danes vpričo naj čistejšega tvojega ženina, sv. Jožefa, in vpričo svojega angela varha in vsega ne¬ beškega dvora za svojo posebno Glospč, Patrono in Mater izvolim. Terdno sklenem, da hočem zanaprej tebe nasledvati, tebi služiti, pa tudi druge služabnike ti prido¬ bivati. Pri sveti rešnjiKervi, ki jo je tvoj Sin Jezus Kristus za nas prelival, te tedaj ponižno prosim, dopusti me v število svojih- 283 ■otrok, in sprosi mi od Boga milost, da se bom v vsih svojih mislih, besedah in dja- njih tako obnašal, da ne ho nikoli v njih kaj tacega, kar bi bilo zoperno Božjim in tvojim očem. Ozri se toraj na-me, o Marija! in ne pozabi me v življenji in ob smertni uri. Amen. K Mariji za srečno zadnjo uro. Naj svetejši Mati Marija! zavoljo brit- kih solz in neizmernih bolečin tvojega sve¬ tega Sina, ktere si ti terpela, te prosim, blagovoli pristopiti k meni reveža v po¬ slednjih mojih težavah, kadar bodo moje moči opešale, kadar moj jezik tebe ne bo več mogel na pomoč klicati, kadar moje oči tvoje svete podobe ne bodo mogle več gledatij ne moje ušesa tvojega svetega imena slišati. O res, moja preserčna, naj ljubez- njivši Mati! postavi tačas med moje grehe in svojega Sina eno kapljico solz, zmed tistih veliko tisuč, ktere si prelila, in en sam zdihljej svojega užaljenega serca, da bom v ti svoji naj večji težavi dosegel tolažilo, in od ojstrega sodnika milostljivo sodbo zadobil. Amen. - Viri, Tvarine pričujočih Šmarnic so pred šte- rimi leti sostavljene in izdelane po naslednjih virih: ; ,Marianischer Garten“ v. J. L. Regensburg 1861. — „Was ist die Kirche ?“ v. Abbe de Segur, aus dem Franzos., Mainz 1861. — „Das Biichlein v. Papst“ v. Dr. Jos. Wiek, Regensburg 1862. — „Casi che non sono easi“, Venezia 1863. — ,,Der heil. Vater“, von Dr. Theod. Scherer, Miinchen 1860. — „Beati Alberti Magni, episcopi Ratisbonensis Paradisus Animae 11 , edidit J. M. Sailer, Ratisbonae 1864. — In še nekaj druzih po nekoliko. Opomba. Dasiravno se je skerbno gledalo v pojasnovanje resnice in v spodbudovanje k čednosti izbirati le vterjenih zgledov in dogodb itd., vender pisavec po določilih sv. Cerkve (zlasti Inkvis. 1625 in 1634, pap. Urb. VIII 1. 1634 in 1641; spoznava, da kar je kje povedanega od posebnih milost, raz- odevanj ali čudežev, kolikor ni Cerkev za čeznatorno poterdila, ima le človeško veljavo, in da pridevka svet in zveličan veljata le takrat, kadar sta po- terjena od svete rimske katoliške in apostoljske Cerkve. KAZALO Stran. Vvod . ..III Pervi dan. — Jezusova Cerkev. 5 Marija zaklenjen vert. 8 Cvetek. — Goreča ljubezen.10 Drugi dan. — Zakaj zamore le ena Jezusova prava Cerkev biti.13 Marija zaklenjen vert.15 Cvetek. — Zelen beršljan.18 Tretji dan. — Le katoliška Cerkev sama je cerkev Jezusa Kristusa. 19 Marija zaklenjen vert.24 Cvetek. — Lilija med ternjem.26 Četerti dan. — Zunaj katoliške Cerkve ni zve¬ ličanja .28 Marija skrivnostna roža. 30 Cvetek. — Solnenica.32 Peti dan. — Kdo je papež.• 34 Marija skrivnostna roža 38 Cvetek. — Dobra misel.40 Šesti dan. — Kdo je papeža postavil poglavarja svete Cerkve.42 Marija skrivnostna roža.46 Cvetek. — Vijolica .47 Sedmi dan. — Kdo je Petra postavil poglavarja svete Cerkve.49 Marija skrivnostna roža.53 Cvetek. — Šmarnica.55 Stran. Osmi dan. — Kdo je postavil Petra poglavarja svete Cerkve.57 Marija skrivnostna roža.65 Cvetek. — Mimoza ali nedotika.62 Deveti dan. — Sv. Petra čast in oblast živi v njegovih naslednikih.64 Marija skrivnostna roža.66 Cvetek. — Drenov cvet ........ 68 Deseti dan. — Tudi neverniki spoznajo, da so rimski papeži poglavarji vesoljne keršanske cerkve .... .71 Marija dišavna gredica.75 Cvetek. — Lučnik.78 Enajsti dan. — Cerkev se od papeža ločiti ne dk 79 Marija dišavna gredica.82 Cvetek. — Sentjanževe ali sladke koreninice . 84 Dvanajsti dan. — Papež je namestnik Jezusov, pa zato še ni svetnik ..85 Marija dišavna gredica.88 Cvetek. — Gladež. 91 Trinajsti dan. — Papež „sveti OKe“ ... 93 Marija dišavna gredica.96 Cvetek. — Stražnica.98 Štirnajsti dan. — Ljubezen in spoštovanje do sv. Ožeta.' 106 Marija dišavna gredica ........ 103 Cvetek. — Deteljica.. . 105 Petnajsti dan. — Ljubezen in spoštovanje do papeža.107 Marija dišavna gredica.111 Cvetek. — Jelka. 113 Šestnajsti dan. — Kako papeža izvolijo . . 116 Marija lilija.120 Cvetek. — Pšenični klas.122 Stran. Sedemnajsti dan. — Kronanje izvoljenega papeža 124 Marija lilija. 128 Cv tek. — Vinska terta.130 Osemnajsti dan. — Cerkvena vlada .... 132 Marija lilija.136 Cvetek. — Marjetica ali Marijna rožica . . 138 Devetnajsti dan. — Papeži veliki dobrotniki človeštva.140 Marija lilija.144 Cvetek. — Rudeča jagoda ....... 146 Dvajseti dan. — Papeži naj veži dobrotniki človeštva.147 Marija cipresa.152 Cvetek. — Romžn. 155 Eden in dvajseti dan. — Papeži strah hudobnim 156 Marija cipresa.161 Cvetek. — Zimzelen ali pušpan.163 Dva in dvajseti dan. — Papeži nikogar ne po- gubljujejo.165 Marija cipresa.169 Cvetek. — Oljka.. 172 Tri in dvajseti dan. — Papež samostojin vladar svete Cerkve.174 Marija oljka.178 Cvetek. — Berskavka ali balzamina . ' . . . 180 Štir in dvajseti dan. — Papeževa oblast je duhovna oblast.182 Marija oljka.185 Cvetek. — Arnika ali solnčna roža .... 187 Pet in dvajseti dan. — Kaj dobri otroci delajo dobremu sv. Očetu.189 Marija oljka.192 Cvetek. — Citrona.195 Šest in dvajseti dan. — Dobri katoličanje so Stran. pokorni sv. Očetu. Kdo so pa tisti njegovi sovražniki.197 Marija oljka.201 Cvetek. — Božja milost ..203 Sedem in dvajseti dan. — Pobožni rčdi ali kloštri in družbe v katoliški Cerkvi, kaj je to? .206 Marija oljka.209 Cvetek. — Georgina ali jurjevka.211 Osem in dvajseti dan. — Krivoverstva in raz- kolništva ne terpi sv. Cerkev . . . . 213 Marija oljka.216 Cvetek. — Šmarni križ.219 Devet in dvajseti dan. — Sv. Cerkev se mora spoštovati; nepokoršina in napad na njo je silna pregreha.221 Marija vinska terta.227 Cvetek. — Mak . 230 Trideseti dan. — Katoliška Cerkev je mati ubogih in malih.232 Marija vinska terta.236 Cvetek. — Vanilija.239 En in trideseti dan. — Jezusovo naj svetejši serce v katoliški cerkvi.242 Marija vinska terta.o 260 Cvetek. — Cedra z Libana.254