Bo muzej o vodi na Krasu splaval po vodi? Očarljiv morski okvir za gledališko predstavo Števerjansko osnovno šolo čaka selitev
Primorski
št. 17S (20.S06) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 31. JULIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Odločilni dnevi za železarno in okolje
Aljoša Gašperlin
Prihodnost škedenjske železarne in s tem dobrega dela tržaškega gospodarstva se odloča v teh dneh. Po včerajšnjem srečanju med deželno predsednico Deboro Serracchiani in sindikati se bo skupina Arvedi končno predstavila v Trstu. Danes bo institucionalno srečanje na sedežu deželne vlade, jutri bodo prikazali poslovni načrt tudi na sedežu tržaške Confindustrie ob udeležbi sindikatov, v petek pa bo pomembno zasedanje na pristojnem ministrstvu.
Skratka, rešitev vprašanja železarne ni bila še nikdar tako blizu. Projekt Arvedija podpirajo v bistvu vse javne uprave in institucije in kaže, da se bo temu brez večjih težav prilagodila tudi Pristaniška oblast. Proizvodnja se mora torej nadaljevati, pravijo institucije; Arvedi mora poskrbeti za naložbe, ki bodo zagotavljale zaščito okolja.
Položaj je vsekakor še vedno sila zapleten. Potrebna je takšna rešitev, ki bo omogočala Arvediju poslovanje in obenem upravičila potrebne milijonske investicije, ki bi jih lahko v dobri meri krila nepovratna finančna sredstva iz Bruslja. To bo osnova, da lahko Arvedi po začetni fazi, ko jo bo prevzel v najem, tovarno tudi odkupi.
Ko pa bi se ta načrt izjalovil, bi morali železarno kratko malo zapreti. V tem primeru ne bi samo izgubili večjega števila delovnih mest, temveč bi ostal tudi problem onesnaževanja bržkone nerešen. Območje pod Škednjem bi ostalo hudo onesnaženo, denarja za bonifikacije pa ne bi bilo od nikoder. Obenem bi se gospodarsko stanje še poslabšalo: namesto predvidenih novih delovnih mest bi skoraj tisoč družin ostalo na cesti, a tržaška industrija bi utrpela tako hud udarec, da bi se stežka pobrala.
ITALIJA - Bo kasacijsko sodišče potrdilo obsodbo nižjih sodišč?
Berlusconi pred ključno razsodbo
PLINSKI TERMINAL
Potočnik: Upoštevati lokalne uprave
600 LET VASI - Pisatelj Boris Pahor
»Bodite zaljubljeni
v svoj Kontovel«
TRST - Na Kontovelu, v vasi, ki že šesto let stoji na čudoviti lokaciji nad Tržaškim zalivom, se je sinoči zaključilo tridnevno slavje ob prvi uradni omembi vasi. Vaščani in njihovi prijatelji so dogodek zaključili z veliko torto, na kateri je bilo kar šesto svečk - ena za vsako leto obstoja Kontovela.
Velik protagonist včerajšnjega dogajanja je bil pisatelj Boris Pahor, ki je v prepolni telovadnici spregovoril o svojih stikih s Konto-velom. Sledila sta zgodovinski posvet o nastanku vasi, ki so ga oblikovali Fulvio Colombo, Lidija Rupel in Samo Pahor, in skeč domače dramske skupine Jaka Štoka. Ter seveda torta: kot se za vsak pravi rojstni dan spodobi.
Na 6. strani
RIM - Kasacijsko sodišče v Rimu, najvišji prizivni sodni organ v Italiji, je včeraj začelo odločanje o pritožbi nekdanjega premiera Silvia Berlusconija na obsodbo zaradi davčne prevare v primeru Mediaset. Sodišče bo predvidoma danes ali jutri sprejelo končno odločitev, ki bi lahko pomenila konec Berlusconijeve kariere v parlamentu in ogrozila krhko vladno koalicijo.
V kolikor bo sodišče potrdilo odločitve nižjih sodišč, Berlusconiju namreč grozi štiriletna zaporna kazen (tri leta sta mu sicer že bila odpuščena) in prepoved opravljanja javnih funkcij za pet let. Javni tožilec je sicer v svojem včerajšnjem govoru predlagal, naj prepoved opravljanja javnih funkcij znižajo na tri leta. Danes bodo na procesu imeli besedo Berlusconijevi odvetniki, nakar se bo sodišče zbralo, da bi sprejelo svojo odločitev.
Na 9. strani
TRST - Politiki
Svobodni Trst, svojevrsten sin ekonomske krize
TRST - S pojavom Svobodni Trst so se doslej pozorneje ukvarjali le maloštevilni politiki. Tržaške predstavnike osmih različnih strank smo vprašali, kako gledajo na to gibanje. Soglasno so ocenili, da je zanimanje za Svobodni Trst predvsem posledica hude gospodarske krize, med katero vsakdo išče tako ali drugačno rešitev, večina vprašanih pa meni, da je oživitev Svobodnega tržaškega ozemlja nemogoča.
Na 4. strani
BRUSELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v pismu predsednici deželne uprave FJK Debori Serracchiani pojasnil stališče Evropske komisije glede načrta za uplinje-valnik v Tržaškem zalivu in pri tem posebej izpostavil potrebo po celoviti okoljski presoji, katere bistven sestavni element je tudi posvetovanje s krajevno javnostjo in upoštevanje mnenj lokalnih uprav. Ta mnenja pa so, kot znano in še posebej po izvolitvi levosredinske predsednice na čelo deželne uprave, odločno negativna.
Na 3. strani
Objava osebnih dohodkov vodilnih v javnih ustanovah
Na 3. strani
Železarna: sindikati pri predsednici Dežele FJK
Na 5. strani
Pinakoteka goriške umetnosti bogatejša
Na 11. strani
V kombiju skrivali 223 nevarnih baterij
Na 12. strani
GORICA - Z oktobrom šola Ciels
Univerzitetna ponudba se širi
BLIŽNJI VZHOD - S posredovanjem državnega sekretarja ZDA Kerryja
Izraelci in Palestinci po treh letih
znova sedli za pogajalsko mizo
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj na koncu uvodnega srečanja med palestinskimi in izraelskimi mirovnimi pogajalci v Washingtonu dejal, da so se dogovorili, da se bodo znova srečali v roku dveh tednov in začeli pogajanja, katerih cilj je rešitev vprašanj končnega statusa v naslednjih devetih mesecih. Palestinska in izraelska delegacija sta prišli v Washington v ponedeljek in prvič po treh letih znova sedli skupaj za isto mizo. Izraelske pogajalce vodi nekdanja ministrica Cipi Livni, glavni palestinski pogajalec pa je Saeb Erekat. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala v regiji.
Na 9. strani
9771124666007
2
Sreda, 31. julija 2013
ALPE-JADRAN
/
RIM - Vleposlanik Iztok Mirošič na pogovoru pri namestniku ministra Filippu Bubbicu
Čimprej manjšinsko omizje
RIM - Slovenski veleposlanik Iztok Mirošič se je včeraj v palači notranjega ministrstva na Vimina-lu sestal z namestnikom ministra za notranje zadeve Filippom Bub-bicom, ki je bil nedavno imenovan za predsedujočega stalnega vladnega omizja za slovensko manjšino.
Veleposlanik Mirošič je namestniku ministra Bubbicu uvodoma izrekel sožalje ob tragični prometni nesreči avtobusa na jugu Italije. V nadaljevanju pogovora sta se sogovornika osredotočila zlasti na pomen obeh manjšin pri krepitvi kulturnih in gospodarskih odnosov med državama. S tem v zvezi je Mirošič poudaril pomen nadaljevanja dela stalnega vladnega omizja za slovensko manjšino, ki se je izkazal kot zelo uspešen instrument za krepitev neposrednega dialoga med manjšino, regijo in vlado v Rimu. Veleposlanik Miro-
Kot enega izmed ta hip najbolj perečih problemov s katerim se sooča slovenska manjšina v Italiji je veleposlanik Mirošič izpostavil obnovo dvojezične šole v Špetru
šič je izrazil pričakovanje, da bo do naslednjega sestanka delovnega omizja prišlo čim prej po počitnicah. Pomočnik ministra Bubbico se je s tem strinjal in obljubil, da se bo
sam zavzel za njegovo čim prejšnji sklic, še v septembru. Prioritetna problematika obravnave je sistemsko financiranje manjšine, zakonodaja o slovenskih manjšinskih
šolah ter olajšano zastopstvo slovenske manjšine z novo volilno zakonodajo.
Kot enega izmed ta hip najbolj perečih problemov s katerim se sooča slovenska manjšina v Italiji je veleposlanik Mirošič izpostavil obnovo dvojezične šole v Špetru, ki se vleče že predolgo ter prosil za ur-genco pri pristojnih. Pomočnik ministra Bubbico je obljubil, da se bo natančno pozanimal o razlogih za zastoj obnove in s tem v zvezi govoril tudi s predsednico ADFJK Serracchianijevo. Veleposlanik Mi-rošič je pomočniku ministra Bub-bicu predlagal tudi, da v prihodnosti obišče AD FJK in se sestane s predstavniki slovenske manjšine, kar bi še dodatno prispevalo h krepitvi zaupanja in že tako dobrim odnosom s slovensko manjšino v Italiji. Pomočnik ministra Bubbico se je s tem strinjal in povedal, da tako srečanje že načrtuje.
SLOVENIJA
V neurjih poškodovanih tudi več ljudi
LJUBLJANA - Ob ponedeljkovem popoldanskem neurju in po njem so reševalci obravnavali tudi več poškodb občanov. V Ljubljani je na 45-letnega moškega padla veja, na 83-letnika pa del strehe. Blizu Črnomlja je izruva-no drevo poškodovalo nogo 22-le-tnici. Murskosoboški policisti pa še vedno iščejo 77-letnega moškega, za katerega sumijo, da se je utopil v Muri. Ljubljanski policisti so ob neurju in po njem na interventno številko 113 prejeli kar 551 klicev, policijska intervencija pa je bila potrebna v 188 primerih. V največ primerih so jih občani obvestili o podrtih drevesih, električnih drogovih in prometni signalizaciji, o poškodovanih vozilih in razkritih objektih.
Obravnavali pa so tudi dva primera poškodb, povezanih z neurjem. Na 45-letnega moškega, ki je na Kajuhovi ulici pospravljal smeti okoli zabojnikov, je namreč padla veja in ga hudo poškodovala. Na Ižanski cesti v Ljubljani pa je ob neurju del strehe padel na 83-letnika. Oba so reševalci prepeljali v ljubljanski klinični center, so zapisali na Policijski upravi Ljubljana.
O poškodbah zaradi neurja poročajo tudi z novomeške policijske uprave. Črnomaljske policiste je pozno popoldne na pomoč poklicala občanka iz Lokev. Policisti so ugotovili, da sta ženski sedeli pred stanovanjsko hišo, ko se je zaradi neurja podrlo drevo in padlo na 22-letno žensko. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji oskrbeli poškodovano nogo.
Že v ponedeljek pozno zvečer pa so murskosoboški policisti sporočili, da so jih obvestili o morebitni utopitvi 77-letnega moškega v reki Muri v bližini naselja Petanjci. Domačin se je okoli 16.30 odšel kopat, od takrat pa ga niso več opazili. Takoj po obvestilu so policisti skupaj z gasilci in potapljači začeli z iskanjem, a ga doslej še niso našli. Ali bi bila morebitna utopitev lahko prav posledica ujme, ki je proti večeru zajela tudi območje Murske Sobote, še ni znano.
LJUBLJANA - Rekord po statističnih podatkih
V letu 2012 se je v tujino izselilo preko 8000 slovenskih državljanov
LJUBLJANA - V letu 2012 se je iz države odselilo rekordno število slovenskih državljanov. Kar 8191 jih je poiskalo nove priložnosti v tujini, med njimi vsak četrti v Nemčiji in vsak sedmi v Avstriji, je v včeraj objavljenem poročilu o lanskih selitvenih gibanjih zapisal državni statistični urad. V letu 2012 se je v Slovenijo priselilo 15.022 prebivalcev, iz države pa odselilo 14.378. Selitveno gibanje je bilo v letu 2012 izrazitejše kot v letu 2011, ugotavljajo statistiki, saj je bilo število priselitev višje za 6,7 odstotka, število od-selitev pa za 19,6 odstotka. Selitveni prirast, ki je znašal 644 oseb, je bil v letu 2012 za nekaj manj kot tretjino nižji kot v letu 2011.
Delež državljanov Slovenije je bil med prebivalci, ki so se odselili iz Slovenije, v zadnjih desetih letih vedno nižji kot 40 odstotkov, v letu 2012 pa se je povzpel na 57 odstotkov. Skoraj dve tretjini državljanov Slovenije, ki so se lani odselili, bosta nove priložnosti iskali v drugih državah članicah EU, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Med odseljenimi državljani Slovenije jih je bilo skoraj polovica (47,7 odstotka) starih med 20 in 44 leti, med osrednjimi razlogi za odhod pa sta iskanje zaposlitve in nadaljnje izobraževanje.
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2012 že trinajsto leto zapored negativen: v letu 2012 se jih je iz države odselilo 5450 več, kot se jih je v državo priselilo. V državo se je namreč priselilo »le« 2741 slovenskih državljanov. Njihova povprečna starost je bila 37,8 leta, med njimi pa je bilo po ugotovitvah statisti-kov tudi kar nekaj družin.
Slovenijo kot nov dom pa si je v letu 2012 izbralo 12.281 tujih državljanov, predvsem iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. Zato je že štirinajsto leto zapored pozitiven selitveni prirast tujih državljanov: v letu 2012 se jih je v Slovenijo priselilo 6094 več, kot se jih je iz nje odselilo. Med tujimi državljani, ki so se v letu 2012 odselili iz Slovenije, je večina, skoraj 70 odstotkov, odšla v druge države na območju nekdanje Jugoslavije. Približno petina se jih je odselila v druge države članice EU, navajajo statistiki.
Leta 2012 so se v medletni primerjavi za 4,3 odstotka okrepile tudi no-
tranje selitve. Statistiki so zabeležili 112.668 notranjih selitev.
Največji selitveni prirast med občinami je bil zabeležen v občini Škofljica; v to občino se je namreč priselilo iz drugih občin 26 oseb na 1000 prebivalcev; sledili sta občini Kostel (23 priseljenih na 1000 prebivalcev) in Juršin-
ci (19 priseljenih na 1000 prebivalcev).
Največ prebivalcev pa se je odselilo v druge občine iz občin Sv. Andraž v Slovenskih goricah (16 na 1000 prebivalcev), Mirna, Hrastnik, Semič in Osilnica (iz vsake 15 na 1000 prebivalcev), so še ugotovili v državnem statističnem uradu. STA)
Dekletoma bodo sodili po hitrem postopku
TRST - 3. oktobra se bo začel sodni proces v zvezi z nasilno smrtjo videmskega upokojenca Mirca Sacherja. Na zatožni klopi sta mladoletni dekleti, ki sta se po dogodku sami obtožili, da sta ubili Sacherja. Včeraj je preiskovalni sodnik na sodišču za mladoletne v Trstu sprejel predlog tožilke Chiare Degrassi, naj se dekletoma sodi po hitrem postopku ter določil datum prve obravnave. Mladoletnici sta obtoženi umora v oteževalnih okoliščinah ter tatvine ali ropa pokojnikovega avtomobila ter njegovih dokumentov. Dolžijo ju tudi vožnje brez vozniškega dovoljenja. 3. oktobra bodo na tržaškem sodišču za mladoletne preverili, katere stranke imajo pravico do nastopa na procesu, govor naj bi bil tudi o sprejemljivosti predloženih dokazov.
Pri Žagi strmoglavilo jadralno letalo
BOVEC - Okoli 15. ure je na območju med krajem Žaga in Učja v dolini Učje v Občini Bovec strmoglavilo jadralno letalo. V nesreči se je poškodoval pilot, ki ima zlomljeno stegnenico, je za STA povedal vodja izpostave uprave za zaščito in reševanje Nova Gorica Samuel Kosmač. Po Kosmačevih besedah je po pilota prišla reševalna ekipa s helikopterjem Slovenske vojske. Aktivirali so tudi bovške gorske reševalce in prostovoljno gasilsko društvo Bovec. Po tem, ko so pilota na kraju nesreče oskrbeli, so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, je za STA še dejal Ko-
Zmeren potresni sunek na Hrvaškem
LJUBLJANA - Seizmogra-fi državne mreže potresnih opazovalnic so v bližini Ogulina na Hrvaškem ob 14.58 zabeležili zmeren potresni sunek, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Potres so čutili prebivalci južne in osrednje Slovenije. Preliminarno ocenjena magni-tuda potresa je bila 4,0, intenziteta potresa v širšem nadžariš-čnem območju pa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici.
BOVEC - 60 let od postavitve spomenika ob cesti na Vršič
V petek bodo na spominski slovesnosti počastili Juliusa Kugyja
BOVEC - Letos mineva 60 let od postavitve spomenika dr. Juliusu Kugyju, velikemu prijatelju Julijskih Alp, ki jim je svojo ljubezen izkazoval skozi številne vzpone, raziskovanja in opisovanja v svojih knjigah. Lokalni gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na mnoge izmed še neosvojenih vrhov Julijcev ter da je že osvojene vrhove dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Dr. Kugy je bil tudi velik povezovalec med narodi, živečimi na območju današnje Slovenije, Italije in Avstrije, ter spodbujevalec prijateljstva med njimi.
Svoj spomenik (obrnjen proti Jalovcu, svojemu najljubšemu vrhu) ima v Trenti ob cesti na Vršič. Postavila ga je Planinska zveza Slovenije ob svoji 60-letnici (leta 1953), napravil pa ga je kipar Jakob Savinšek.
Slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika dr. Ju-liusu Kugyju bo v petek, 2. avgusta 2013, ob 18.30, v Trenti pri Kugyjevem spomeniku ('Na Turi', 48. ovinek ceste na Vršič). Prireditev bo obogatena s kratkim kulturnim programom, ki ga bodo pripravili otroci domačega Kulturnega društva Triglav Trenta. Po slovesnosti sledi prigrizek po trentarsko.
Kugyjev spomenik ob cesti za Vršič
/
Sreda, 31. julija 2013
3
TRST - Javna objava osebnih dohodkov vodilnih v javnih ustanovah
Lorenzon 107.295 evrov, Monassi in Dipiazza pa nič
TRST - Claudio Orazi, izredni komisar Fundacije tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi je leta 2011 prijavil za 34.760 evrov osebnih dohodkov; Stefano Patriarca, generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice 152.053 evrov; Pierluigi Medeot, generalni tajnik goriške trgovinske zbornice 152.917 evrov; Enzo Lorenzon, predsednik podjetja za razvoj Posočja in upravitelj podjetja I feudi nord (ter predsednik konzorcija za sanacijo Posočja) 107.295 evrov; Luisa De Marco, predsednica videmske in goriške sejemske ustanove 34.466 evrov.
To so nekateri podatki o prijavi osebnih dohodkov izvoljenih predstavnikov in vodilnih mož nekaterih javnih ustanov, ki so na vpogled na tržaški pre-fekturi.
Javno objavo dohodkov in premoženjsko stanje izvoljenih in imenovanih v nekatere javne ustanove predvideva zakon iz leta 1982. Letos je notranje ministrstvo objavilo prijavljene dohodke iz leta 2011. Na 273 straneh obsežnem seznamu je 880 imen vodilnih oseb v javnih ustanovah iz vse Italije, med temi so tudi imena nekaterih vodilnih oseb iz Furlanije-Julijske krajine.
Tako so se na seznamu (ob že omenjenih) znašli še Gianfranco Cap-pellari, podpredsednik videmske in goriške sejemske ustanove in podpredsednik goriške trgovinske zbornice ter upravitelj podjetja Mega, ki je prijavil 83.761 evrov osebnih dohodkov, Ema-nuela Fattorel, generalni tajnik porde-nonske trgovinske zbornice (108.427 evrov), Sergio Maniacco, stečajni upravitelj Promo sedia (167.938 evrov), Maria Lucia Pilutti, generalni tajnik vi-demske trgovinske zbornice (100.134 evrov), Maria Cristina Pedicchio, predsednica zavoda za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (ter nekdanja članica paritetnega odbora) pa je prijavila za 172.071 evrov osebnih dohodkov.
Na seznamu so tudi predsedniki številnih pristaniških oblasti, med njimi pa ni predsednice tržaške pristaniške oblasti Marine Monassi. Leta 2011 je ponovno prevzela krmilo tržaškega pristanišča, očitno pa ni predložila svoje davčne prijave, da bi jo notranje mi-
Enzo Lorenzon
kroma
Roberto Dipiazza
kroma
nistrstvo javno objavilo.
Podobno je storil tudi nekdanji tržaški župan Roberto Dipiazza. Leta 2011 je bil še predsednik Fundacije tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi. Njegovega imena ni na seznamu oseb, ki so dale v javno objavo svoje osebne dohodke, pač pa je zabeleženo
v kazalu. Ob imenu je zapisana številna »0«.
Zakon iz leta 1982 namreč predvideva javno objavo osebnih dohodkov predstavnikov in vodilnega osebja javnih ustanov, ne predvideva pa morebitnih sankcij za tiste, ki osebnih dohodkov ne dajo v javno objavo. Monassije-
va in Dipiazza sta očitno izkoristila to »možnost« in preprečila, da bi javnost izvedela, koliko sta prijavila.
Na vsedržavnem seznamu so nekatera znana imena. Tako je na primer nekdanji rimski župan in predsednik Fundacije rimske opere Gianni Ale-manno prijavil 139.287 evrov, njegova soproga Gabriella je kot pooblaščeni upravitelj agencije za ozemlje prijavila 306.565 evrov; direktor agencije za prihodke Attilio Befera je prijavil 772.335 evrov, predsednik agencije za komunikacije Giovanni Calabro 778.871 evrov, nekdanji generalni direktor Banke Italije (in sedanji minister) Fabrizio Sac-comanni 752.829 evrov, predsednica Rai Anna Maria Tarantola 524.208 evrov.
Mnogo več je prijavil izredni komisar Alitalie Augusto Fantozzi: 2 milijona 592.793 evrov. Predsednica milanskega Expoja Diana Giovanna Brac-co pa kar 4 milijone 379.565 evrov.
Očitno se splača biti javni me-nedžer ...
M.K.
Pastirske igre
SENOŽEČE- KUD Pepca Ce-hovin Tatjana iz Senožeč prireja v petek in soboto, 2. in 3. avgusta tradicionalno etnološko prireditev Pastirske igre, kjer so poskrbeli tudi za kulturne, športne in zabavne prireditve.
Prireditev se bo pričela v petek ob 18.uri, ko bodo v gasilskem domu predstavili dokumentarni film »Kraška dediščina« slikarja Marjana Mi-klavca v režiji Jadrana Sterleta. Ob 20.uri bo na domačiji »Pr' Micki Kovačevi« projekcija in predstavitev »Moj dedek Rudolf Cvetko«- Aleksander Cvetko in Tatjana Rebolj Cvetko. Sobotno dogajanje se bo pričelo ob 8.uri s tekmovanjem v športnem ribolovu. Tudi letos bodo v popoldanskem času svoja vrata odprli: ekološka kmetija Meden, tovarna Cimos, domačija »Pod mitnico« (etnografska razstava Zdravko Čuk), domačija »Stepančič - pr Štefetovih« (prikaz kuhanja na ognjišču), v prostorih KS Senožeče bodo razstavljale članice Aktiva žena KUD. Ob 16.uri se bo pričelo tradicionalno srečanje harmonikarjev v sodelovanju z Nikom Polesom, ob 18.30 pa Pastirske igre.
Rdeča nit Pastirskih iger bo tudi letos tekmovanje s karjolo, ki ga je uvedel eden glavnih organizatorjev prireditve in priznani primorski humorist Andrej Jelačin - Toni Karjo-la. V primeru slabega vremena prireditev odpade. (OK)
PLINSKI TERMINAL - Stališče evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika
Ključno je mnenje krajevnih uprav
V dopisu predsednici FJK Serracchianijevi komisar poudarja, da je to mnenje bistven element presoje vplivov na okolje
TRST - Odbornik Peroni se je srečal s socialnimi partnerji
Protikrizni ukrepi deželne uprave so »težki« 180 milijonov evrov
TRST - Deželni odbornik za finance Francesco Peroni je včeraj na srečanju s socialnimi partnerji orisal zakonski osnutek deželne vlade, ki predvideva nujne ukrepe za spodbuditev proizvodnih sektorjev in zaposlovanja.
Gre za tako imenovan protikrizni manever, ki mu deželna uprava namenja 180 milijonov evrov in se je dežela zavzela za hiter postopek njegove odobritve. Tako kot je povedal Peroni, je prav zaradi krize nujno, da je zakonski ukrep sprejet s pospešenim ritmom, česar se zaveda tudi deželni svet, ki naj bi o tem osnutku razpravljal že na jutrišnjem zasedanju.
Predstavnikom sindikatov je Peroni včeraj povedal, da je od 180 milijonov 105 namenjenih podjetjem in sicer za odplačevanje dolgov ki jih imajo z njimi javne uprave, a slednje so, kot je znano, finančno onemogočene zaradi
Francesco Peroni
kroma
pakta stabilnosti. Tako bo prispevek olajšanje za podjetja in njihovo likvidnost, kakor tudi za javne uprave, ki bodo razbremenjene nekaterih bremen.
Zakonski osnutek nadalje predvideva deset milijonov evrov za
kompleksne krize, kot je tista, kijo doživlja škedenska železarna. Pet milijonov evrov bo šlo v sklad za zaposlovanje brezposelnih z družbeno koristnimi deli. Nadaljnjih pet milijonov bo namenjenih projektom javnih uprav za družbeno koristna dela. Preostalih 55 milijonov bo dežela namenila v posebni globalni fond za bodoče slične zakonske ukrepe.
Sindikalne organizacije so prve protikrizne ukrepe deželne uprave ocenili pozitivno, vendar so hkrati pripomnili, da je potrebna odločnejša protikrizna politika, še zlasti kar zadeva zaposlovanje. Ocenili so, da je potrebno nevedenih »preostalih« 55 milijonov evrov čim prej uporabiti za ukrepe, ki naj omogočijo zaposlovanje mladih in vračanje na delo tistih, ki so delo zaradi krize izgubili.
Na fotografiji levo območje Žavelj, kjer bi zgradili uplinjevalnik, desno evropski komisar za okolje Janez Potočnik
kroma ansa
BRUSELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je te dni v pismu predsednici deželne uprave Furlanije Julijske krajine Debori Serracchiani pojasnil stališče Evropske komisije glede načrta za uplinjevalnik v Tržaškem zalivu in pri tem posebej izpostavil potrebo po celoviti okoljski presoji, katere bistven sestavni element je tudi posvetovanje s krajevno javnostjo in upoštevanje mnenj lokalnih uprav. Ta mnenja pa so, kot znano in še posebej po izvolitvi levosredinske predsednice na čelo deželne uprave, odločno negativna.
Potočnik se je v odgovoru na dopis Serracchianijeve, ki ga je v prejšnjih dneh seznanila z odločnim nasprotovanjem deželne uprave realizaciji plinskega terminala v Tržaškem zalivu, zahvaljuje predsednici za pozornost, ki jo posveča temu vprašanju in zaupa, da bo njeno prizadevanje pomagalo najti najboljšo rešitev v smislu trajnostnega razvoja. Komisar poudarja pomen participacije krajevnih skupnosti pri odločanju o lokaciji tovrstnih energetskih projektov, saj prav te skupnosti najbolje poznajo teritorij in možne posledice realizacije novih načrtov.
Evropski komisar za okolje jemlje na znanje nasprotovanje deželne uprave FJK plinskemu terminalu zaradi ne-
kompatibilnosti z zdajšnjim in v bodoče pričakovanim pomorskim prometom v tržaškem pristanišču. Evropska komisija, pojasnjuje, je že leta 2009 uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če so bili pri načrtovanju terminala korektno aplicirani vsi zadevni evropski predpisi. Ob ugotovitvi, da pripada odločitev o vrsti in lokaciji energetskih objektov izključno nacionalnim oblastem, Evropska komisija še vedno budno nadzoruje postopek v luči spoštovanja direktive 85/337/CEE o ocenjevanju vpliva na okolje. Cilj direktive je korektno ocenjevanje vplivov v okolje, kar predpostavlja tudi posvetovanje v vsemi zainteresiranimi subjekti, vključno z lokalno javnostjo, krajevnimi upravami in - za projekte s potencialnimi čez-mejnimi učinki, kot je tudi primer plinskega terminala v Tržaškem zalivu - s sosednjimi državami. »Evropska komisija je italijansko vlado vselej opozarjala na potrebo po teh posvetovanjih,« poudarja Potočnik.
Predsednica Debora Serracchiani je sočasno prejela tudi dopis generalnega sekretariata Evropske komisije, ki jo v imenu predsednika Joseja Manuela Barrosa seznanja, da bo služba za energetiko pri komisiji vzela v pretres vse ugovore Dežele Furlanije Julijske krajine.
/
Sreda, 31. julija 2013	3
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
VZHODNI KRAS - Spomeniško varstvo proti obnovi štirne Ciganka v Gropadi
Bo muzej o vodi
• ••
splaval po vodi?
Vse kaže, da z muzejem o vodi na Krasu ne bo nič. Preureditev štirne Ciganke v Gropadi ne gre v račun tržaškemu spomeniškemu in krajinskemu varstvu, ki je zavrnilo kar tri različice načrta za ureditev muzeja vode v kraški vasi. Če ne bo prišlo v zelo kratkem času do kake pozitivne novosti, bo načrt propadel, s tem pa bo tudi izpuhtel evropski prispevek v višini 190 tisoč evrov, ki je bil predviden za ureditev muzeja vode v obnovljeni štirni Ciganka.
Pobudnik muzeja o vodi na Krasu je predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Poseg je bil vključen v okvir evropskega strateškega projekta Carso-Kras, in sicer »za turistično-naravoslovno ovrednotenje območja Trebč, Gro-pade in Bazovice.« V Gropadi naj bi obnovili zgodovinsko, a sedaj zapuščeno štirno Ciganka, obenem naj bi ob štirni zgradili za okolje nevpad-ljivo, večinoma podzemsko zgradbo, v kateri naj bi uredili muzej. Obnova naj bi stala 190 tisoč evrov, krili naj bi jo z evropskim prispevkom.
Tržaška občina je vključila obnovo v seznam javnih del. Občinski tehniki so - pod budnim Milkoviče-vim očesom - pripravili načrt, za katerega pa je moralo izdati povoljno mnenje tudi spomeniško varstvo.
Prav tu pa se je zadeva zapletla. Prvotni načrt ni bil »izvedencem« spomeniškega varstva po godu, ker naj bi bil okoljsko preveč »vsiljiv«.
Pripravljen je bil drugi načrt, a tudi ta ni bil odgovornemu pri spomeniškem varstvu všeč.
V tretje gre rado, so si rekli občinski tehniki in Marko Milkovič. Pripravili so še tretji načrt, v katerem so odstranili vse elemente, ki bi morebiti »motili« kraško naravo.
Na sedež spomeniškega varstva sta ga ob občinskem inženirju predstavila tržaški občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto in Mil-kovič. Ko so načrt zgrnili na mizo vodstvenega arhitekta spomeniškega varstva Alvara Colonne, je slednji za pisalno mizo takoj
ocenil, da mu »ni všeč«. In zatem porogljivo pridal, da »me par Disneyland« ... »zdi se mi Disneyland«. Mnenje je bilo spet negativno.
Ob tem je res čudno, kako lahko o načrtu o ovrednotenju dela kraškega ozemlja, ki so ga pripravili ljudje, ki Kras poznajo in na njem živijo, lahko odloča človek, ki (skoraj vedno) čepi za svojo pisalno mizo.
Tisti »skoraj vedno« je povsem upravičen. Kajti ime vodstvenega arhitekta Alvara Colonne se je septembra lani znašlo na seznamu 40 uslužbencev nadzorništva za spomeniško in krajinsko varstvo, proti katerim je tržaški javni tožilec Massimo De Bortoli uvedel preiskavo zaradi nezakonitega izostanka z delovnega mesta ...
Po vnovičnem negativnem mnenju spomeniškega in krajinskega varstva je malo verjetno, da bosta lahko Gropada in Kras imela svoj muzej o vodi. Že odobreni prispevek 190 tisoč evrov bo - v brk gospodarski krizi, ki je v gradbenem sektorju še najbolj občutena - očitno romal drugam.
M.K.
Zgoraj štirna Ciganka v Gropadi, desno Marko Milkovič, levo načrt za preureditev, ki ga je
spomeniško varstvo zavrnilo
SVOBODNI TRST - Mnenja osmih tržaških politikov o obujanju Svobodnega tržaškega ozemlja
Razumljivo in nemogoče
Gibanje Svobodni Trst je v poletnih mesecih v vzponu, z njim simpatizira tudi precej Slovencev, predvsem na Krasu. To pa kljub temu, da predstavniki tega gibanja z zagovarjanjem obuditve Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) trdijo, da bi se morala Slovenija odpovedati stiku z morjem, Hrvaška pa severni obali Istre (tako je bilo in še vedno je stališče tega gibanja, ki išče somišljenike v nekdanji Coni B). Z novim gibanjem in njegovimi teorijami so se doslej ukvarjali maloštevilni krajevni politiki, na naših straneh je recimo prišlo do živahne izmenjave mnenj med pokrajinskima tajnikoma Demokratske stranke (DS) in stranke Slovenske skupnosti (SSk) Štefanom Čokom in Petrom Močnikom. Poklicali smo predstavnike osmih strank: med njimi prevladuje ocena, da je Svobodni Trst neposredno povezan z gospodarsko krizo in razočaranimi množicami, neodvisnost pa je po mnenju večine vprašanih neizvedljiv, utopičen načrt. Nekateri so sicer previdnejši, tretji pa se sprašujejo, kdo je »svobodni tržaški stric iz ozadja«.
Dolinska županja iz vrst SSk Fulvia Premolin se z občani o tem še ni pogovarjala, tako da ne ve, ali je v dolinski občini veliko pristašev STO. »Ekonomska kriza je huda in davki pritiskajo na ljudi, ki razmišljajo, kaj bi bilo najboljše. Ena od rešitev naj bi bilo STO, najbrž so temu posebno naklonjeni tisti, ki se v tem trenutku težje znajdejo.« Županja pa meni, da prekinitev stikov z Rimom ni rešitev, »saj zaupam tistim, ki imajo v naših krajih v rokah oblast. Verjamem, da vztrajno iščejo izhod iz te krize«. Županja omenja prizadevanja deželne predsednice Debore Serracchiani, da bi Rim omejil posledice pakta stabilnosti, ki zavira podjetja. STO sodi po njeni oceni v zgodovino in secesije v času združene Evrope niso aktualne: »Ne vem, koliko bi to koristilo in kam bi vodilo.« Svobodnemu Trstu naklonjena stališča pokrajinskega tajnika SSk Močnika pa komentira tako: »Morda je on do potankosti preučil zadevo in vidi v tem rešitev. Sama ubiram drugo pot, saj čutim, da ni tako.«
Podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc (DS) meni, da bi moral biti nastanek takega gibanja pričakovan, ker se Italija malo zanima za Trst, predvsem v zvezi z upli-njevalnikom, onesnaženimi območji in podobnimi zadevami. »To je klofuta vsem nam
Štivan, »svobodni Tržačan« opozarja voznike na mejo med Italijo in STO
kroma
politikom,« trdi Dolenc, ki povsem razume, da so ljudje ta čas naveličani. »Vendar pa je Svobodni Trst svojevrsten dvojček Liste za Trst. Verjetno se bo v prihodnje predstavil na volitvah in tudi dobro odrezal, težko pa si je predstavljati, da bi na mednarodni ravni ugodili njegovim zahtevam ... Stvari so bolj komplicirane, kot jih predstavljajo.« Dolenc pravi, da je bil argument STO in mednarodnih sporazumov v preteklosti že postavljen, in sicer kot pretveza za doseganje drugih ciljev, a ni zdržal teže protiargumen-tov. Le-ti so se opirali predvsem na dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969, na helsinško listino iz leta 1975 (načela nedotakljivosti meja, teritorialne integritete države, miroljubnega reševanja sporov) in samo mirovno pogodbo. Za ukinitev STO pa ni bil potreben dogovor med vsemi državami podpisnicami mirovne pogodbe (to je pred kratkim potrdilo tudi deželno upravno sodišče FJK, op. nov.).
Predsednik tržaškega občinskega sveta in predstavnik SKP Iztok Furlanič se strinja, da je ta pojav posledica krize, proti kateri vsakdo išče svojo rešitev. Svobodni Trst
obljublja, da bo STO razbremenilo prebivalce težkega italijanskega javnega dolga. »Težko govorim o pravnih vidikih, čeprav mislim, da je huda hiba njihovih teorij ta, da se v glavnem omejujejo na Cono A. STO sta sestavljali dve coni in objektivno gledano ni nobene možnosti, da bi se ozemlje nekdanje Jugoslavije na sodiščih obravnavalo kot Cona B,« pravi Furlanič. Močno pa ga skrbi, kdo stoji za kulisami in dejansko vodi Svobodni Trst: »Njihove pobude terjajo velike stroške in sam se ne bi čudil, ko bi se za gibanjem skrival nekdo, ki ima ves interes, da se v pristanišču nič ne spremeni. Vsaka trezna analiza vsekakor privede do zaključka, da je oživljanje STO nemogoče.« Tej zamisli načeloma ne bi niti nasprotoval, ciljati pa je treba višje - na spremembe na evropski ravni, saj v Bruslju prevladuje »ultraliberistična ekonomska politika«.
Gibanje petih zvezd ima s Svobodnim Trstom eno skupno točko - staro pristanišče. »Tudi mi se zavzemamo za razvoj pristaniških in logističnih dejavnosti v starem pristanišču, nasprotujemo pa gradbenim špekulacijam. Njihove avtonomistične zahteve
pa so nemogoče. Mednarodne pogodbe so eno, v praksi pa je drugače. Neodvisnost ni dosegljiva, če nočemo revolucije, in to ne miroljubne,« trdi tržaški občinski svetnik G5Z Paolo Menis. Po njegovem mnenju je vsekakor dobro, da se o tej temi razpravlja, na koncu pa bi v Trstu lahko organizirali referendum.
Prejšnji teden so privrženci Svobodnega Trsta pri Štivanu postavili »mejo« med Italijo in STO. Tam živi David Peric, ki je za stranko SEL kandidiral na deželnih volitvah: »Na to gibanje ne gledam čisto negativno, morali bi razčistiti. Ni vse res, kar pravijo in verjetno je resnica nekje vmes: Trst ne bo nikoli italijanski prvak, STO-ja pa tudi ne bo. Zadevo pa naj preštudirajo tudi politiki in ne samo aktivisti.« Perica motijo pretirane obljube o ukinjanju davkov in podobnih ugodnostih, ki naj bi nastopile z oživitvijo STO-ja, marsikdo jim nasede. »Nova meja« pri Štivanu mu ni všeč: »Težiti moramo k odpiranju, ne k postavljanju pregrad«. Spomni nas, da je Trst dolgo let živel z državnimi subvencijami, »vprašati pa se moramo, zakaj je skoraj propadla industrija«.
Načelnik Ljudstva svobode v tržaškem občinskem svetu Everest Bertoli poudarja, da je obuditev STO-ja gotovo fasci-nantna ideja, zlasti v času krize, »vendar ne vem, ali je to uresničljivo. Upam, da bodo pristojni, ki se na to spoznajo, čim prej razčistili zadevo. Medtem pa bo treba najti izhod oziroma razvojne rešitve, saj Trst ne more več čakati.« Maurizio Ferrara, načelnik Severne lige, ima samo en predlog: »Edino vprašanje je, ali njihova teorija drži. Če je tako, imajo oni prav, v nasprotnem primeru pa gibanje nima razloga za obstoj. Za Trst bi bilo dobro, da italijanska vlada ponudi dokončen odgovor na to temo.« Na gibanje gleda nevtralno, saj »z načelnim nasprotovanjem ali z brezpogojno podporo ne prideš nikoli daleč«.
Najbolj odločen je Franco Bandelli, ki je spomladi z listo Drugi Trst kandidiral za predsednika Furlanije-Julijske krajine: »Z vsem spoštovanjem do raznih gibanj in svobode mišljenja ter v duhu mirnega sožitja med narodi sem ponosen, da sem Italijan. To je zame dovolj. Če kdo postavlja v dvom ita-lijanskost tega ozemlja, ga sploh ne upoštevam.« (af)
/
TRST
Sreda, 31. julija 2013
5
DEŽELA - Predsednica Serracchianijeva sprejela zvezne sindikate
Železarna: Arvedi bo že danes v Trstu
Prihodnost in perspektive za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne so bili v ospredju na včerajšnjem srečanju med predsednico Dežele Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani in pokrajinskimi zveznimi sindikati Cgil, Cisl in Uil. Sestanek je bil v sklopu številnih pobud, ki si v tem obdobju sledijo drug za drugo z namenom rešitve problematike tovarne pod Škednjem v luči ponudbe skupine Arvedi iz Cremone. Družba namerava namreč prevzeti v najem železarno najprej za šest in nato za 18 mesecev, po dveh letih pa naj bi železarno odkupila. Seveda v primeru, da ne bo kdo metal polena pod noge.
Srečanje na sedežu deželne vlade je bilo v okviru obiska družbe Arvedi v Trstu. Arvedi se bo namreč danes sestal z deželno vlado, jutri dopoldne pa bo po napovedih na sedežu tržaške Confindu-strie ob udeležbi sindikatov uradno predstavil poslovni načrt. Končno bo torej tudi javnost seznanjena z vsebino projekta družbe Arvedi, ki so ga pred nedavnim že predstavili izrednemu komisarju skupine Lucchini Pieru Nardiju. V petek bo pomembno zasedanje na ministrstvu za gospodarski razvoj s pod-tajnikom Claudiom De Vincentijem, predvidoma sredi prihodnjega tedna pa bo zasedalo deželno omizje o železarni.
Predsednica Serracchianijeva je na sestanku s pokrajinskima tajnikoma sindikata Cgil Adrianom Sincovichem in sindikata Uil Claudiom Cintijem ter s članom pokrajinskega tajništva sindikata Cisl Fabiom Kandisekom v bistvu potrdila osrednjo vlogo deželne vlade glede problema železarne. Serracchianijeva je povedala, da namerava deželna uprava vzdrževati stalen dialog in izmenjavanje informacij s sindikati na poti do izdelave dokončnega programskega sporazuma, ki ga bo treba izdelati v sodelovanju z vsemi dejavniki.
Programski sporazum bo moral seveda upoštevati vse novosti iz zadnjega obdobja, začenši z vključitvijo Trsta na seznam t.i. kompleksnih industrijskih območij do ponudbe skupine Arvedi. To je nedvomno odprlo novo pot in nove perspektive za proizvodno preobrazbo železarne, je ocenila deželna predsednica. Po eni strani bo namreč mogoče jamčiti nadaljevanje produktivne dejavnosti in delovna mesta, po drugi pa se obetajo naložbe za zmanjšanje onesnaževanja in za okoljsko sanacijo območja železarne ter za nove industrijske in pristaniške dejavnosti.
A.G.
Pogled na škedenjsko železarno
kroma
SINDIKATI - Rektorja pozivajo k dogovarjanju
Težki časi na univerzi
Ob zapadlosti terminskih pogodb naj bi se na cesti znašlo 48 upravnih in tehničnih uslužbencev
Sindikalne organizacije javnih uslužbencev zvez Cgil, Cisl in Uil ter zveze avtonomnih sindikatov Confsal so skupaj s sindikalnim predstavništvom upravnega osebja na Tržaški univerzi včeraj na novinarski konferenci predstavili javnosti novo kočljivo zadevo, ki bi utegnila v naslednjih mesecih hudo okrniti delovanje upravnih
in didaktičnih dejavnosti na vseučilišču. Problem zadeva 48 od skupno 750 upravnih in tehničnih uslužbencev univerze, ki jim bodo v naslednji mesecih zapadle pogodbe za določen čas in naj bi jih zaradi varčevalnih finančnih norm ne obnovili. Prva dva med njimi, bosta ostala na cesti že z avgustom, ostali naj bi jim sledili v kratkem.
V skoraj vseh primerih gre za osebe, ki so na univerzi delale že vsaj šest let in so si v tem času nabrali solidne delovne izkušnje, njihov doprinos pa je nujen za redno delovanje upravnega in didaktičnega tajništva, računovodskih pisarn, knjižnic in tehničnih služb.
Sindikati trdijo, da so rektorja in upravo opozorili na problem že februarja letos in nakazali tudi možno rešitev po vzoru sporazumov, ki so jih podpisali v nekaterih drugih raziskovalnih ustanovah (CNR, INFN, Univerza v Aquili). Ker odziva ni bilo, so 3. julija ponovno urgirali in dosegli sklic srečanja 25. julija, ki pa je bilo kasneje preloženo na september. Prva dva uslužbenca bosta takrat že na cesti, nič dobro pa ne kaže niti za ostale, saj vidijo v tem odlašanju pomanjkanje volje, da bi rešili problem.
Univerza, zaključujejo, resno tvega blokado nekaterih strateških služb. Ponovno pozivajo vodstvo k dogovarjanju, v nasprotnem primeru pa napovedujejo energično sindikalno akcijo.
POKRAJINA - Hvalevredna pobuda
Kuponi za taksije za nepokretne
OBČINA TRST - Za 34 oseb na več področjih
Staži za mlade
Pokrajinska uprava je včeraj začela deliti kupone za nepokretne osebe, ki želijo oziroma morajo uporabiti taksi. Do kuponov imajo pravico invalidi, ki potrebujejo spremstvo ene ali več oseb. To je zaenkrat poskusna pobuda, v okviru katere bo pokrajinska uprava razdelila skupaj štiri tisoč kuponov.
Pobuda je nastala v okviru pokrajinskega poskusnega projekta o mobilnosti. Pokrajinska uprava namerava namreč spodbujati in pomagati k povečanju stopnje samostojnosti nepo-kretnih oseb in skratka prispevati k temu, da se lahko čim bolj svobodno premikajo. Namen je tudi pomagati lju-
dem, ki morajo navadno plačati višje tarife za uporabo prilagojenih taksijev.
Upravičenci so osebe med 18. in 64. letom starosti z bivališčem v eni izmed občin tržaške pokrajine, ki so 100-odstotno invalidi in se lahko premikajo samo v spremstvu drugih. Poleg tega ne smejo uživati drugih ugodnosti, ki jih ponujajo Pokrajina Trst ali druge javne ustanove za javni prevoz. Prošnje za kupone bodo sprejemali na pokrajinskem okencu v Ul. S. Anastasio št. 3 ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 10. ure do 12.30 do najkasneje 31. oktobra. Za informacije tel. 0403798512-538.
Spodbujati kreativnost mladih, razvijati sinergije med več subjekti in prispevati k vključevanju mladih v svet dela je glavni namen t.i. lokalnega načrta za mlade, ki bo stekel na pobudo tržaške občinske uprave ob sodelovanju pokrajinske uprave, tržaške univerze, posebne agencije Trgovinske zbornice Aries, združenja Casa del Cinema in podjetja 989 Records.
Občina Trst bo v tem okviru objavila razpis, ki bo omogočil 34 mladim, da sodelujejo na stažih v več različnih panogah. Mladi se bodo lahko pomerili na področju organizacije prireditev, izdelave spletnih strani, avdiovizualne komunikacije, glasbe, obrti (od mizarstva do slikarstva) in tako naprej. Staži bodo trajali 200 do 400 ur, sta-
žistom, ki bodo prejemali 10 evrov (bruto) na uro, pa bo stal ob boku mentor.
Staži so namenjeni za mlade od 18. do 29. leta starosti s stalnim bivališčem v eni izmed občin tržaške pokrajine. Prošnje za sodelovanje na razpisu bodo sprejemali prek ustreznega izpolnjenega obrazca do najkasneje 31. avgusta v pristojnem občinskem uradu v Ul. Teatro Romano št. 7/a. Vse morebitne informacije nudijo prek tel. št. 0403485818 ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 20. ure, ob torkih in petkih od 8.30 do 14.30 in ob sredah od 16. do 22. ure ali prek elektronske pošte to-ti@comune.trieste.it. Razpis je objavljen na spletnih straneh www.retecivica.trieste.it in www.confcommerciotrieste.it.
OBČINA TRST
Proračun: razprava pozno v noč
V dvorani tržaškega občinskega sveta se je proračunska razprava sinoči zavlekla pozno v noč. Po prvih posegih občinskih svetnikov in kritičnih pripombah predstavnikov opozicije predvsem na račun zvišanja davčnega pritiska, so bila na vrsti razprava o popravkih. Predloženih je bilo 55 amandmajev, s katerimi so skušali svetniki opozicije nekoliko spremeniti proračunski dokument. O popravkih so se že pred začetkom proračunske razprave izrekli občinski tehnični uradi. Nekateri so bili sprejemljivi, večina pa ne. Nekaj popravkov je levosredinska občinska uprava sprejela, s čemer pa ni bil finančni dokument bistveno spremenjen.
Razpravi o amandmajih so sledile glasovalne izjave posameznih strank, šele zatem je bilo na vrsti glasovanje.
MILJE - Tanki rtič
Oživljali kopalca
Pri Tankem rtiču so reševalci iz vode včeraj okrog 11.30 oživljali 88-let-nega kopalca, ki se je počutil slabo med kopanjem. Ko ga ne bi pravočasno potegnili iz morja, bi se verjetno utopil. Z oživljanjem so začeli reševalci iz vode, uspešno je nadaljevalo osebje službe 118, ki je prispelo z rešilcem in rešilnim avtomobilom. Pacienta, ki je menda po rodu iz Toskane, so prepeljali v katinarsko bolnišnico.
Eritrejci in Sudanci iz Beograda v Bazovico
V Bazovici so mejni policisti ustavili deset pribežnikov iz Eritreje in Sudana, starih od 19 do 39 let. Nanje je naletela patrulja policije. Pribežniki so iz Beograda skupaj potovali severno, v kombiju, ki jih je pripeljal do slo-vensko-italijanske meje. Za prevoz so odšteli večje vsote denarja, navaja kvestura.
V Miljah zaplenili 30 gramov marihuane
Policisti so pri vrtovih Evropa v Miljah naleteli na tri mlade, ki so bili ob pogledu nanje zelo živčni. Med osebno preiskavo so policisti odkrili (in pozneje zaplenili) 30 gramov mari-huane, trojico so prijavili.
Na tržaški kvesturi konferenca o goljufijah
Danes ob 18. uri bo na tržaški kvesturi (v prostorih v Ul. Tor Bande-na 4/2) konferenca o preprečevanju goljufij na račun priletnih oseb. Srečanje prireja mreža DPI v sklopu pobud o aktivnem staranju. Glasnica kve-sture Denise Mutton bo govorila o pojavu goljufij in prevar, katerih žrtve so pogosto priletne in same osebe, medtem ko bo računalniške goljufije obravnaval poštni policist Luigi Fonzi.
6
Sreda, 31. julija 2013
TRST
/
KONTOVEL - Ob 600-letnici vasi včeraj tudi srečanje z Borisom Pahorjem
Med ljudmi, ki od rojstva
do smrti gledajo morje
• ••
Da bi bili zaljubljeni v svoj kraj, v tisto slovensko vas, na katero lahko pogledamo iz središča Trsta in od koder je čudovit razgled na ves zaliv. Da bi zrasli v ljudi, ki bi imeli radi Kontovel, ki bi poznali njegovo narečje, kulturo, zgodovino. Da ne bi zapuščali domače zemlje, ampak raje obdelovali vinograde v kontovelskem bregu, ko jim bodo oblasti to omogočile in tako uresničile dano obljubo. Da se ne bi sovaščanov, ki so dali svoja življenja za svobodo in za to, da živimo danes kot evropski ljudje, spominjali samo ob dnevu mrtvih: oni zaslužijo naš hvaležen spomin, njim naj gre naš hvaležen aplavz.
Nekako tako se je glasilo voščilo pisatelja Borisa Pahorja Kontovelu in Kontovelcem ob šeststoletnici nastanka vasi. Srečanje s tržaškim pisateljem, ki bo čez slab mesec praznoval stoti rojstni dan, je v vaško telovadnico privabilo veliko ljudi, vodili pa sta ga domačinka Slava Starc in zgodovinarka Marta Verginella. Pahor je uvodoma spregovoril o Mestu v zalivu, romanu, ki se v dobri meri dogaja ravno na Kontovelu in je z naslovom Odisej se vrača v Trst pravkar izšel v francoskem prevodu. (»O njem je nek literarni kritik zapisal, da se je treba ob branju v tišini postaviti v pozor: lepše ocene še nisem bral.«) Pisatelj se je v vas zatekel po 8. septembru 1943. »V Italiji je po kapitulaciji zavladal kaos, ki se ga ne da opisati. Vse je bežalo: generali, častniki, ujetniki. Tudi jaz sem bežal, z vlakom iz Bergama v Trst,« je povedal Pahor; ker pa so bili mesto že zasedli Nemci, je pobegnil na Kontovel. »Prepričan sem bil, da grem v partizane, mama mi
REPNIČ - Jutri
Koncert moškega zbora Vesna iz Križa
Po daljšem času bo kot prireditveni prostor zopet zaživel bivši kamnolom v Repniču. Nocoj z gledališko predstavo Il silenzio (več o tem v tu zraven objavljenem članku), jutri pa s koncertom Moškega pevskega zbora Vesna iz Križa (dir. Rado Milič) s koncertom dalmatinskih pesmi ob istru-mentalni spremljavi (ob 21.00). Koncert prireja Občina Zgonik v sodelovanju z društvom Druga-muzika.
Zbor Vesna je bil ustanovljen leta 1949 v okviru kulturnega društva Vesna in je naslednik bogate pevske tradicije Križanov, ki sega v konec devetnajstega stoletja. V več kot šestdesetih letih delovanja je zbor nastopal po celi Primorski, Sloveniji, marsokje po Italiji, na avstrijskem Koroškem in Porabju. Od samega začetka sodeluje na reviji Primorska poje kot tudi na reviji Pesem ne pozna meja, ki jo je gostil pred nedavnim in katere je soustanovitelj. V repertoarju zbora so do pred kratkim prevladovale ljudske in borbene pesmi, v zadnjem obdobju pa so ga obogatili s skladbami sodobnih, predvsem primorskih skladateljev, in pa s koncertnimi projekti -lani je to bil koncert skladb Aleksandra Vodopivca, letos pa dalmatinskih pesmi, s katerimi zelo uspešno gostuje po Tržaškem.
Z Borisom Pahorjem sta se pogovarjali Slava Starc (desno) in Marta Verginella
kroma
je prinesla nahrbtnik in čevlje.« A so ga naposled prepričali, da Osvobodilna fronta potrebuje ljudi tudi v Trstu. »Nisi rojen za zmrzovat v gozdovih, potrebujemo te v mestu,« sta mu rekli sestra Marica in Danica Tomažič, ki sta ga obiskali na Kontovelu.
Kot je podčrtala profesorica Slava Starc, najdemo v romanu čudovite opise Kontovela in njegovih prebivalcev. Na primer kontovelskih mater, ki so »kakor bi bile ustvarjene iz kraške zemlje«, tistih žensk, ki so iz mesta nosile na Kon-tovel konjske fige, da bi jih uporabile v kmetijstvu ...in jim je tekočina tekla za vrat, kot se spominja Pahor. Predvsem pa ljudi, ki imajo morje pred očmi od rojstva do smrti. Morje je vezna nit številnih vaših del, zrcali se tudi v mnogih naslovih, je dejala sogovornica: brez
morja ne bi mogel živeti, je pritrdil pisatelj. Voda me je spremljala tudi zunaj Trsta: ob Gardskem jezeru, ob Padu, v Tripolisu, Bengaziju. Samo v Nemčiji žal ne: tam me je spremljala samo smrt.
Pogovor z Marto Verginella se je nato dotaknil Pahorjevega lika lepe Vide, kraškega človeka, ki zadržuje čustva (»hvala bogu naši mladi niso več taki«), razrednih razlik med tržaškimi Slovenci, fašizma in »titofašizma«, skratka tiste tržaške polpretekle zgodovine, ki je bila »zelo pestra in bi zaslužila imeniten film,« kot pravi pisatelj. Zgodovinarka je opozorila na dejstvo, da je naša skupnost, zaradi fašističnega nasilja in vojne, ostala brez arhivov: slovenski tržaški živelj je večkrat neviden, zato so Pahorjeva dela tudi dragoceno pričevanje.
Česa se na primer Pahor spominja iz otroških ulic? Odločil sem se, da bom pisal predvsem o doživetem, je pojasnil, da nam ne bodo očitali, da si izmišljujemo zgodbe: res smo živeli tudi v mestu. Iz tistega časa se pisatelj spominja miklavževanj in drugih prireditev v Narodnem domu, po njegovem travmatičnem požigu pa pri Sv. Jakobu, kjer so »resnični hudiči, fašisti, napadli dvorano«. Obiskovanja slovenske šole v Ro-janu in prisilne selitve v italijansko šolo, kjer ga je čakal prvi življenjski neuspeh. Prijaznega duhovnika Guština in pogumnega škofa Fogarja, a tudi burje, ki ga je nekega dne dvignila v zrak z očetovim dežnikom vred. »Bil je kot padalo: spustil sem ga, da je odletel.« Boris Pahor je k sreči ostal na tleh.
Poljanka Dolhar
REPNIČ - Drevi ob 21. uri predstava Silenzio v opuščenem kamnolomu
Skrita, boleča resnica
Resnična zgodba o učitelju, ki je zlorabil več kot 50 deklic - Pobudnik je medinstitucionalna skupina MalAb
V opuščenem kamnolomu v Rep-niču bo drevi ob 21. uri brezplačno na ogled »močna« gledališka predstava, ki ji gledalec nikakor ne more prisostvovati ravnodušno. Predstava Silenzio (Molk) obravnava bolečo temo pedofilije in težke poti do resnice, seveda ni primerna za otroke. Je resnična zgodba iz okolice Belluna, kjer so dobrega učitelja nekega dne obtožili spolnega nasilja nad otroki: zlorabil naj bi več kot petdeset deklic, ne da bi kdo kaj opazil. Če je kdo opazil, pa je vsekakor molčal. Nad svojimi mladimi žrtvami se je spravljal v šoli, na svojem in njihovem domu, kamor so ga vabili sami starši, saj je bil poznan kot dober in sposoben učitelj, ki je bil v vasi deležen popolnega zaupanja. Pedofi-li so namreč pogosto najbolj prijazni in prikupni ljudje, ki se zlahka dokopljejo do zaupanja odraslih in otrok. Po dolgih letih je resnica z veliko težavo le prišla na dan, ko so bile deklice že odrasle ženske in so zbrale dovolj poguma, da so nekdanjega učitelja ovadile.
Predstava gledališke skupine Fate-benesorelle Teatro (glavna avtorica je Patricia Zanco, ki nastopa v igri) je nastala prav na pobudo domačinov, ki so hoteli, da se zgodba uprizori. Tako bodo tudi drugod vedeli, kaj se je zgodilo in morda bodo pozorneje spremljali, kaj se dogaja v njihovem okolju.
Prireditev spada v sklop izobraževalnega in izpopolnjevanega projekta, ki ga Občina Devin-Nabrežina, vodilna ustanova Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), spodbuja v so-
Prizor iz predstave skupine Fatebenesorelle Teatro
delovanju z medinstitucionalno skupino MalAb - z Občino Trst, Občino Milje, z zdravstveno enoto, s skupino Goap, z bolnišnico Burlo Garofolo, z Ministrstvom za šolstvo, Ministrstvom za pravosodje, z združenjem Dafne ter še z Drugomuziko. Pobudnik večera je Ma-lAb (kratica za Mal-trattamento Ab-uso: nasilje in zlorabljanje), ki spodbuja trajno ozaveščanje na področju boja proti zlorabam otrok in pedofiliji. Ustanovili
so jo leta 2004, na podlagi deželnega zakona se financirajo projekti v sodelovanju s partnerskimi podjetji in službami. Cilji so pravočasni sprejem v oskrbo mladoletnika v hudi stiski, normiranje sodelovanja med službami (socialnimi, zdravstvenimi, šolskimi, sodnimi) z določitvijo operativnih praks, usposabljanje socialnih delavcev ter zbiranje podatkov o spolnem zlorabljanju in hudem nasilju.
Nov niz Tomizzevih poti
Med dogodki, ki jih tržaška občinska uprava prireja ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, so tudi strokovna vodenja po Trstu, v katerem je živel in ustvarjal Fulvio Tomizza. Istrski pisatelj, rojen v Materadi pri Umagu leta 1935, je namreč odrasla leta preživel v Trstu, kjer so nastali tudi njegovi romani. In kjer je leta 1999 tudi umrl. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga La Trieste di Tomizza - Itinerari (Tomizzev Trst - Poti)
Zaradi velikega povpraševanja so se organizatorji odločili še za šest vodenih in brezplačnih ogledov mesta. Prvi (z naslovom Avtobiografska pot) bo na sporedu danes: zbirališče ob 18. uri pri Ljudskem vrtu (Largo Tomizza), zaključek dve uri kasneje v palači Gopčevic. Isto pot bodo prehodili tudi v petek, tokrat pa bo vodenje v angleškem jeziku.
V	sredo, 7. avgusta, se bodo ljubitelji Fulvia Tomizze sprehodili po poteh romana Frančiška (zbirališče ob 18. uri pri Sissinem kipu pred železniško postajo; dan kasneje ponovitev v angleščini). V sredo, 21. avgusta, bo na sporedu roman Mladoporočenca iz Ulice Rossetti (zbirališče ob 18. uri pred Deželnim svetom na Trgu Oberdan), v četrtek, 22. avgusta, pa Il male viene dal nord; zbirališče bo tokrat ob 18. uri pred katedralo sv. Justa.
Fotografije in okrogla
• i ••• miza o »revoluciji«
v umobolnici
V	Skladišču idej na Korzu Cavour se nadaljuje razstava Immagini del Cambiamento: 1908-2013, posvečena spremembam, ki so se v zadnjih sto letih zgodile v svetoivanskem parku. Tu je nekoč stala velika umobolnica, v kateri pa po prihodu psihiatra Franca Basaglie nič ni bilo več kot nekoč. O njegovi »revoluciji« bo govor tudi v petek ob 18. uri; na okrogli mizi bosta sodelovala filozof Pier Aldo Rovatti in Michele Zanetti, ki je bil v tisti revoluciji zelo aktivno soudeležen kot predsednik Pokrajine Trst.
Razstava je na ogled samo še ta teden: v torek, sredo in četrtek dopoldne (10-13), v petek med 10. in 13. ter med 16. in 20. uro, v soboto pa med 16. in 20. uro.
Tržaški blues večer
Tržaški glasbeniki bodo nocoj protagonisti večera Made in Trieste od 21. ure dalje na Verdijevem trgu. Kot prvi bo stopil na oder Gino D'Eliso, ki se bo tokrat predstavil z novo skupino Mitteleurorock Orchestra. Bluesman Mike Sponza se bo nato predstavil s slovensko-italijansko skupino projekta »Terrano wine meets Refošk«, večer pa bo zaokrožila blues glasba skupine Texmex.
Večerno vabilo v muzej Orientalske umetnosti
Niz Muzeji zvečer ponuja nocoj od 20. do 23. ure možnost večerna obiska muzeja Orientalske umetnosti v Ul. San Sebastiano 1. Ob 20.30 bo Luca Bellocchi popeljal obiskovalce na voden ogled skozi stoletne vezi med Trstom in Orientom, ob 21.30 pa bo Michela Messina predstavila kolekcija kitajskega porcelana.
Glasba z juga Italije
Tarantelle, tammuriate, pizziche in podobni glasbeni ritmi iz južne Italije bodo drevi po 20. uri odmevali iz mladinskega središča Toti na griču Sv. Justa. Nastopil bo Rosamarina Folk Band.
/
TRST
Sreda, 31. julija 2013
7
Včeraj danes
M Izleti
Bari	29	07	69	17	50
Cagliari	14	78	18	56	58
Firence	63	01	35	66	77
Genova	25	87	83	27	49
Milan	50	73	09	33	11
Neapelj	34	56	75	39	60
Palermo	20	51	25	29	68
Rim	15	40	32	47	87
Turin	25	60	34	30	61
Benetke	33	81	73	40	14
Nazionale	07	49	90	12	46
Super Enalotto Št. 91
16 47 55 57 70 85 jolly 19
Nagradni sklad 1 dobitnik s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 537 dobitnikov s 4 točkami 23.053 dobitnikov s 3 točkami
1.545.503,15 € 2.074.454,70 € -- €
57.956,37 € 435,07 € 20,19 €
Superstar	83
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
Brez dobitnika s 4 točkami	-- €
119 dobitnikov s 3 točkami	2.019,00 €
1.531 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.767 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
24.106 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
[I] Lekarne
Danes, SREDA, 31. julija 2013
IGNAC
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.36
Jutri, ČETRTEK, 1. avgusta 2013
PETER
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, severovzhodnik 2 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,6 stopinje C.
9 Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem aaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
Od ponedeljka, 29. julija, do sobote, 3. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS
organizira izlet v Bolgarijo, odhod v torek, 13. in povratek v soboto, 20. avgusta. Ogledali si bomo veliko znamenitosti. Informacije in prijave: Dušan +386-70407 923 ali elektronska pošta: dusan.pavli-ca@siol.net.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 3479322123
Loterija 30. julija 2013
AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
ARISTON DEI FABBRI - 16.00, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 17.45, 20.30 »Paura e desiderio«.
CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »I mag-hi del crimine«; 16.30, 19.10 »Pacific Rim«; 21.30 »The Lone Ranger«; 19.10 »World War Z«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Se sposti un posto a tavola«; 16.30 »Dream Team«; 20.05 »The Lost Dinosaurs«; 22.00 »The Last Exorcism«; 16.30, 18.15 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolverine l'immortale« 22.00 »Wolverine l'immortale 3D«; 16.30, 18.15, 20.00 »Fear and Desire - Paura e desiderio«; 21.35 »Springsteen & I«.
FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se sposti un posto a ta-vola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 17.45 19.00, 20.30, 22.00 »Paura e desiderio«
KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Drzni par«; 21.00 »Napad na belo hišo«, 19.00, 20.55 »Očiščenje«; 16.20, 18.35 20.45 »Odrasli 2«; 15.20 »Ognjeni obroč«; 17.50 »Pr' konc sveta«; 17.00, 18.00, 19.15 »Smrkci 2 3D« 16.00 »Svetovna vojna Z«; 15.30, 17.00 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 18.25, 21.05 »Wolverine«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Tutto, tutto, niente, niente«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 19.00, 21.15 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Pacific Rim«; 16.15, 17.40 »Eco Planet«; Dvorana 3: 16.30 »Titeuf - Il film«; 20.10 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«; 17.00 »Dino e la macchina del tempo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del cri-mine«; Dvorana 4: 22.10 »Pacific Rim«; 17.30, 19.50 »Muscoli e dena-ro«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
H Čestitke
Sončni žarek nas je prebudil in malo ALIDO mamici Martini in oč-ku Massimu podaril. V pričakovanju male sodelavke jima Vlasta, Nataša in Jasmina veselo čestitajo.
IH Osmice
DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICA STAREC je odprta v Boljun-cu št. 623.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180.
REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191.
V	PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943.
V	SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
13 Obvestila
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt od 1. do 31. avgusta.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti, od 5. do 9. avgusta, 11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od 5. do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure.
POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta.
POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na
Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
0 Prireditve
DANES, 31. JULIJA, OB 21.00 URI, v
sklopu izobraževalnega in izpopol-njevanega projekta, ste vljudno vabljeni na gledališko predstavo »Silen-zio« v zapuščenem kamnolomu v Repniču - Zgonik. Organizira jo Socialna Služba Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) v sodelovanju z Občino Trst, Občino Milje, z Zdravstveno Enoto, z Mal.Ab, Goap, Burlo, z Ministrstvom za šolstvo, z Ministrstvom za pravico (socialna služba za mladoletne), z Združenjem Dafne, Drugomuziko. Predstava ni primerna za otroke, nastala je po dogodku, ki se je pripetil v okolici Belluna, kjer so dobrega učitelja obtožili spolnega nasilja nad 50 deklicami.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvom Drugamuzika prireja v četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri v opuščenem kamnolomu v Repniču koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa (zborovodja Rado Milič) in ob spremljavi tamburaškega ansambla. V primeru slabega vremena bo koncert v ŠKC v Zgoniku. Vabljeni!
DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine De-vin-Nabrežina organizira 39. šagro v Praprotu: v petek, 2. avgusta, ples z ansamblom »Ne Bojsega«; v soboto, 3. avgusta, turnir v briškoli in ex-tem-pore, Mali pianisti združenja Il Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za »16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro s ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v petek, 2. avgusta, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 3. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 4. avgusta, ansambel Blue Night Band.
SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA
vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od petka, 2. avgusta, do ponedeljka, 5. avgusta.
KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu.
DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju!
0 Mali oglasi
500 KV.M. ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA pri Domju prodam. Tel. št.: 3495477622.
IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573.
KUPIM knjige za prve razrede znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 (ob uri obedov).
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo gumenjak zodiac - 3 m in motor tomos (45), malo rabljena. Tel. št.: 040-200201(ob uri kosila).
NOŠA: za Kraško Ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4435854.
ODDAM avto fiat 600, letnik 2000, 105.000 km, 100,00 evrov. Tel. št.: 3337448623.
PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071.
PRODAM inox cisterno na zrak za vino, 500 l. Poklicati tel. št.: 3357725320
PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753.
PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
ŠTUDENTKA z lastnim avtom išče delo kot otroška varuška v poletnih mesecih. Tel. št.: 040-946764 (v jutranjih urah).
Prispevki
V spomin na dragega Stevota Zaharja daruje Nada vd. Pavlič 20,00 evrov za MePZ Slovenec - Slavec in 20,00 evrov za cerkveni zbor iz Boršta.
31.7.2007
31.7.2013
Aleksander
Z neizmerno ljubeznijo se te spominjajo
tvoji najdražji
Ob izgubi drage MARICE HMELJAK izrekava prijatelju Marku
in ostalim svojcem najino najgloblje sožalje.
Sandro in Miranda
8
Sobota, 27. julija 2013
KULTURA
/
GLEDALIŠČE - Na terasi Tržaškega jadralnega društva na pomolu Istria
Prepričljiv in sugestiven debut novega igralskega ansambla
Očarljiv morski okvir za predstavo »LOnda dell'incrociatore« po Quarantotti Gambiniju
Poletni sončni zaton na morju, pogled na zaliv s pomola jadralnega društva, v zraku italijanske popevke tridesetih let, obris svetilnika, večerne sence nad kraško planoto na drugi strani: nobena scenografija ne bi uspela bolj natančno in sugestivno pričarati naraven okvir dogajanja predstave »L'Onda dell'incrociatore«, s katero je igralski ansambel Casa del lavo-ratore teatrale uradno začel svojo umetniško dejavnost.
Dogajanje med jadrnicami in lesenimi pomoli takoimenovane Sacc-hette je sugeriral sam avtor romana Pier Antonio Quarantotti Gambini, za dejansko uresničitev ambientalne uprizoritve na terasi Tržaškega jadralnega društva na pomolu Istria pa je poskrbel režiser Maurizio Zacchigna, ki si je zagotovil sodelovanje kluba in pokroviteljstvo občine Trst. Lokacija je postala prikupen adut predstave kot znamenje specifičnega okvira, ki ga adaptacija drugače ni pretirano zaznamovala, saj se je osredotočala predvsem na odnose med osebami (čeprav so rimski pozdravi in italijanske zastave jasno suge-rirale povezavo s fašistično dobo) in se je odpovedala realistični uporabi tržaškega narečja, ki so ga otroci ljudskega sloja v tistih letih prav gotovo uporabljali v pogovorih. Slednja izbira je dala zgodbi bolj univerzalno oznako in jo je namerno postavila izven ljudskosti in morebitne omejenosti (v odnosu do širše publike) bolj izrazite »tržaškosti«, kar je tudi znamenje o usmeritvi ansambla.
Tržaška freska je predvsem pripoved o odraščajočih najstnikih, o prebujanju njihovih seksualnih nagonov, o posledičnih poskusih, o slabih vzorih staršev, ki niso sposobni dialo-
Igralci »na krovu«
guido penne
ga. Štiriročna adaptacija režiserja in igralke Marie Grazie Plos je dala predstavi koherenco jasnega fokusa, ki ga je ojačilo izstopanje vloge emotivno najbolj krhkega otroka, Aria, ki je postal glavni protagonist v podvojenem liku otroka in odraslega človeka. Slednji, v interpretaciji Adriana Giraldija, skuša analizirati travmatične spomine iz najstniške dobe in jih podoživlja skupaj s svojim »dvojnikom«, katerega mladostno energijo in hkrati ranljivost je zagnano upodobila (en travesti) Roberta Colacino.
Ario odrašča v družbi dveh bratov, vodilnega, a nekorektnega Berta ter njegove sestre Lidie, ki zavestno in provo-kativno postane središče seksualnih fantazij, sporov in ljubosumja vseh
moških protagonistov zgodbe. Preobrazbo deklice v mlado žensko je prepričljivo izoblikovala Paola Saitta, najstniško škodoželjnost njenega brata, ki je vir vseh negativnih posledic dejanj, pa je ujel igralec Lorenzo Zuffi. Massimi-liano Borghesi se je znal prepričljivo vživeti v atletske in ponosne poteze simbola fašistične zdrave mladosti, veslača Enea, ki je idol vseh in ima v življenju dva osnovna cilja: denar in ženske. Elke Burul, Maria Grazia Plos in Mauri-zio Zacchigna so si odrezali obrobne, za razvoj in razumevanje zgodbe pa bistvene vloge staršev, ki zaradi negativnih življenjskih izkušenj skušajo potlačiti tudi otroke v slepo ulico brezizhodne realnosti, kjer ni prostora za ljubezen ali za sanje o boljši bodočnosti,
morda v daljni Ameriki, kjer naj bi bilo doseganje uspeha - in torej emancipacija - zakon.
Nov igralski ansambel je tako de-bitiral z lepim uspehom in smiselnim projektom, ki je izkoristil vabljivost uprizoritve v neobičajnem okviru, je ovrednotil krajevno literaturo in je hkrati poudaril ustanovno hrepenenje po izvirnih umetniških izzivih, pri katerih so vsi igralci, prizadevno soudeleženi na vseh področjih. Ambientalne glasbene vtise glasbene kulise je podpisal Carlo Moser, luči pa David Fischer. Ponovitve bodo na sporedu do 2. avgusta. Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija priporočena na št. 3703252356.
ROP
Znani nominiranci za Veronikino nagrado
Žirija za Veronikino nagrado je v ožji izbor uvrstila pesniške zbirke Material Andreja Brvarja, Krčrk Karla Hmeljaka, Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda Kristine Hočevar, Čakanje revolucije in modrosti Jurija Hudolina ter Gospodinjski blues Patricije Peršolja. Dobitnika nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta bodo razglasili 27. avgusta.
Žirija za Veronikino nagrado 2013, ki ji predseduje Urban Vovk, v njej pa sta še pesnik Aleksander Peršo-lja in kritik Goran Dekleva, je no-minirana dela izbrala izmed okoli 250 zbirk. Nagrado v vrednosti 4000 evrov bruto bodo 27. avgusta podelili na prireditvi na Starem gradu v Celju, na kateri bodo Niku Grafenauerju izročili tudi zlatnik poezije za življenjski opus.
Bivši Kyuss z novim imenom prvič v Italiji
Ljubitelji stoner glasbe imajo priložnost, da ponovno prisluhnejo puščavski psihedeliji in trdim kitaram, ki so nekoč igrale v znamenitem ameriškem bendu Kyuss. Danes je skupina spremenila ime v Vista Chino in bo drevi nastopila v lokalu Rock Planet v kraju Pinarella di Cervia (Ravenna). Kalifornijski bend, ki ga sestavljajo pevec John Garcia, bobnar Brant Bjork in kitarist Bruno Fevery, bo predstavil komade iz prvenca Peace, ki bo izšel prve dni septembra za avstrijsko metal založbo Napalm Records. Ne bo pa manjkalo niti starejših uspešnic iz legendarnega Kyuss obdobja. Na basu jih bo tokrat spremljal Mike Dean, basist zasedbe Corrosion of Conformity. Vstopnice na spletni strani www.li-venation.it in pred vstopom na prizorišče (25€). Predskupina bo The Rhytme, Vista Chino pa naj bi na oder stopila okrog 23.30. (R.D.)
POLETNE PRIREDITVE - Od Ljubljane do Celja, Ptuja, Sevnice, Brežic in še marsikje
Slovenski gradovi kulturna prizorišča
Poleg stalnih in gostujočih razstav ponujajo v poletnih mesecih koncerte različnih zvrsti, stand up komedije ter predstave za odrasle in otroke
Številni slovenski gradovi s svojimi dvorišči in atriji postanejo poleti prizorišča različnih kulturnih prireditev. Obiskovalcem poleg stalnih in gostujočih razstav ponudijo koncerte različnih zvrsti, stand up komedije ter predstave za odrasle in otroke. Nekatera grajska dvorišča se spremenijo v letna kina, spet druga zajame festivalsko dogajanje.
Tako si je na Ljubljanskem gradu do 1. septembra mogoče ogledati fotografije Arneta Hodaliča in razstavo o Almi M. Karlin z naslovom Poti. V Kazema-tah pa je na ogled svetlobna instalacija Kolo, 5200 let. Na Ljubljanskem gradu gostijo tudi Mini teater, ki uprizarja otroške predstave, na grajskem dvorišču se v sklopu letnega kina Film pod zvezdami med 25. julijem in 17. avgustom vrtijo filmi. Enkrat mesečno na gradu ponudijo pravljično-ustvarjalno srečanje za otroke, gostijo pa tudi Knjižnico pod krošnjami. Ob nedeljah pripravljajo Srednjeveški tabor, na katerem se lahko obiskovalci seznanijo z življenjem srednjeveških vitezov.
Na Starem gradu Celje animacijska ekipa vsako soboto in nedeljo dopoldne obiskovalcem predstavlja grajski način življenja. Sicer tudi v letošnjem poletju gostijo kopico priznanih glasbenih ustvarjalcev. Naslednji bo v petek, 9. avgusta, nastop Mie Žnidarič, v četrtek, 22. avgusta, pa bo mogoče prisluhniti koncertu Klape Intrade & Tomislava Braliča. V
torek, 27. avgusta, bodo podelili tradicionalno Veronikino nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta ter zlatnik poezije, v petek, 30. avgusta, bo na ogled gledališka predstava za otroke Duhec Puhec s Celjskega gradu v izvedbi Talije -ustvarjalnega laboratorija, zadnjega avgusta pa med 15. in 20. uro pripravljajo tradicionalno srednjeveška prireditev.
V	Slavnostni dvorani Ptujskega gradu bodo jutri, 1. avgusta, nastopili Mladi evropski solisti, od 5. do 11. avgusta pa bodo grajsko dvorišče spremenili v letni kino.
Velenjski grad gosti Festival Velenje, v sklopu katerega bo 7. avgusta nastopila Nana Milčinski, 14. avgusta bo na ogled monokomedija Gorazda Žilavca Panonec in morje, 26. avgusta pa bodo odprli razstavo Urške Mazej Raz-rez v okviru 16. festivala mladih kultur Kuni-gunda. V nedeljo, 1. septembra, bo tam koncertiral Iztok Mlakar.
V	atriju Gradu Sevnica bo v sklopu Grajskega poletja 2013 18. avgusta mogoče prisluhniti tandemu flamenka Vitu Marenčeju in Ani Pandur, 30. avgusta pa še akustičnemu koncertu Ka-trinas. V atriju Gradu Rajhenburg v Brestanici bo v soboto, 3. avgusta, nastopila zasedba Tjaša Fabjančič Trio, 17. avgusta pa bo na ogled avtorski projekt Radio GaGa. V četrtek, 29. avgusta, bo mogoče prisluhniti še koncertu Simone Zanchini.
Blejski grad
V sklopu Grajskih večerov 2013 na Gradu Ribnica bodo avgustovske petkove večere oblikovali ribniški kantavtor Žiga Bižal z Medardom Pucljem (2. avgust), Juan Vasel (9. avgust) ter komedijantka Lucija Čirovič z gosti (23. avgust). V petek, 16. avgusta, pa pripravljajo večer mehiške
arhiv
glasbe »Mariachi International Alma de Mexico«.
Metliški grad bo poletje zaznamoval niz prireditev pod imenom Pridi zvečer na grad. Nekaj se jih je že zvrstilo v prejšnjih dneh, na vrsti pa so še večer poezije Iztoka Mlakarja »Pusjeben gušt« (9. avgusta), gostovanje italijanske folklorne
skupine Costumi bisiachi (14. avgusta), srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Bele krajine (23. avgusta) in zaključni koncert Neishe, ki bo 23. avgusta.
Avgusta bo zaživel tudi Črnomaljski grad, saj bo med 17. in 31. avgustom gostil ČrnFest. Organizatorji med drugim napovedujejo pet koncertov, na katerih bodo nastopili TBF, Incurabili, LET 3, Move Knowledgement, 2B, Kill Kenny in Dan D. Med drugim bo kot gost v stand up komediji nastopil Jonas Žnidaršič.
Tudi na Blejskem gradu se to poletje vrstijo številne prireditve. Jutri bo mogoče prisluhniti Jure Tori triu, 29. avgusta pa še koncertu LatinTent. Grad gosti tudi koncerte 23. Okarina etno festivala Bled.
Radovljiška graščina bo med 10. in 26. avgustom gostila nekaj koncertov Festivala Radovljica, med drugim tudi otvoritveni koncert, ko bodo članice skandinavskega ansambla Ulv izvedle spored Ognjena preizkušnja.
Tudi drugi gradovi pogosto postanejo prizorišče različnih glasbenih festivalov. Tako bodo v sklopu Festivala Se-viqc Brežice do konca poletja koncerte pripravili na gradu v Litiji, gradu Lemberg v Vojniku, na gradu Turjak v Velikih Laščah in na gradu v Slovenski Bistrici. V sklopu Festival Echos - Čezmejni odmevi pa obeta še koncert Dua Nuances na Gradu Dobrovo v Brdih (23. avgust). (STA)
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 31. julija 2013
9
ITALIJA - Vrhovno sodišče naj bi se o Berlusconiju izreklo danes ali jutri
Pred razsodbo kasacije
RIM - Kasacijsko sodišče v Rimu, najvišji prizivni sodni organ v Italiji, je včeraj začelo odločanje o pritožbi nekdanjega premiera Silvia Berlusconija na obsodbo zaradi davčne prevare v primeru Mediaset. Sodišče bo predvidoma danes ali jutri sprejelo končno odločitev, ki bi lahko pomenila konec Berlus-conijeve kariere v parlamentu in ogrozila krhko vladno koalicijo. V kolikor bo sodišče potrdilo odločitve nižjih sodišč, Berlusconiju namreč grozi zaporna kazen in prepoved opravljanja javnih funkcij za pet let.
Na včerajšnji obravnavi je podal uvodno poročilo sodnik Amedeo Franco, nato pa je imel besedo javni tožilec Antonio Mura. Izrazil je upanje, da bodo politična čustva ostala zunaj sodne dvorane. Po njegovem prepričanju sta potekala prvostopenjski in drugostopenjski proces v skladu z zakonom. Zaradi tega se je zavzel za potrditev kazni obsojencev, le za Berlusconija je predlagal, naj bo prepoved opravljanja javne funkcije triletna in ne petletna, kot sta določili nižji sodišči. Danes bodo na procesu nastopili Berlusconijevi odvetniki.
Eden od Berlusconijevih odvetnikov Franco Coppi je včeraj med odmorom povedal, da bi zaradi zapletenega postopka lahko bila odločitev sodišča znana "v sredo zvečer ali bolj verjetno v četrtek". Berlusconi, ki zavrača krivdo in ga včeraj ni bilo na sodišču, je v nekem pogovoru dejal, da čakajoč na razsodbo "ne more spati že mesec dni".
Berlusconi je bil obsojen, ker je njegovo medijsko podjetje Mediaset pri nakupu televizijskih in filmskih pravic v ZDA prirejalo računovodske izkaze. S tem se je Mediaset v 90. letih prejšnjega stoletja izognil plačilu več milijonov evrov davkov.
Sodišči na prvi in drugi stopnji sta Berlusconiju v tem primeru dodelili štiriletno zaporno kazen, od katerih so bila tri že odpuščena, ter prepoved opravljanja javne funkcije za pet let.
Če bo sodba potrjena še na kasa-cijskem sodišču, bi tako Berlusconi, ključni podpornik vlade premiera Enrica Lette, lahko izgubil sedež v senatu. O tem mora sicer odločati senat na plenarni seji in izguba sedeža ni avtomatična. Prisilni zaključek njegove politične kariere - od vstopa v politiko leta 1994 je bil trikrat premier - bi bil hud udarec za italijansko desnico.
Znala bi tudi omajati krhko vladno koalicijo desnice in levice. Medtem ko Berlusconi zagotavlja, da bo tudi v primeru obsodbe njegovo Ljudstvo svobode ostalo v vladi, je Demokratska stranka premiera Lette v tem primeru že napovedala, da ne bo pristala na to, da bi bila še naprej v vladi s stranko, katere vodja je v zaporu in ne sme opravljati javnih funkcij. Letta je sicer v ponedeljek izrazil prepričanje, da po razsodbi ne bo prišlo do "političnega potresa v državi". "Ne bojim se, Italija je stabilnejša, kot mislite," je zagotovil.
Berlusconi je starejši od 70 let, italijanska zakonodaja pa takim osebam dovoljuje prestajanje kazni v hišnem priporu. A je nekdanji premier v pogovoru za nedeljsko izdajo milanskega časnika Libero zatrdil, da bi raje preživel življenje za zapahi, kot pa izkoristil to možnost. "Nisem noben kriminalec, ki ga je treba prevzgojiti. Star sem skoraj 77 let in bi imel pravico do hišnega pripora, toda če bom spoznan za krivega, bom šel v zapor," je dejal.
Berlusconijevi kritiki pred sedežem kasacijskega sodišče v Rimu
ansa
EGIPT - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU
Ashtonova nepričakovano obiskala odstavljenega predsednika Mursija
KAIRO - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ash-ton je v ponedeljek pozno zvečer nepričakovano obiskala odstavljenega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija. Včeraj je novinarjem povedala, da se Mursi počuti dobro in da ima dostop do informacij. Kje ga zadržujejo, ni želela povedati.
Njun pogovor je opisala kot "prijateljski, odprt in zelo odkrit".
Mursija vojska zadržuje na neznanem kraju. Grozi mu obtožnica zaradi zarote z islamistično skupino Hamas za izvedbo "sovražnih dejanj". Kaj točno ji je Mursi rekel, Ashtonova ni želela razkriti. "Ne bom polagala besed v njegova usta," je dejala. "Tudi njemu sem rekla, da ne bom zastopala njegovih stališč, saj me v teh okoliščinah ne more popraviti," je dodala.
Visoka zunanjepolitična predstav-
nica tudi ni razkrila, kje se Mursi nahaja. "Ne vem, kje je, a sem videla, kaj mu je na voljo," je pojasnila po poročanju britanskega BBC. "Ima dostop do informacij prek televizije in časnikov, zato sva lahko govorila o situaciji. Govorila sva lahko tudi o potrebi, da se zadeve premaknejo naprej," je pojasnila.
Iz Kaira so Ashtonovo na srečanje z Mursijem ponoči prepeljali z vojaškim helikopterjem. Tiskovna predstavnica Ashtonove Maja Kocijančič je včeraj zgodaj zjutraj prek Twitterja sporočila, da sta imela zunanjepolitična predstavnica in Mursi "poglobljeno razpravo", ki je trajala kaki dve uri.
Ashtonova je prva diplomatka iz tujine, ki je obiskala Egipt po krvavem nasilju minuli konec tedna, v katerem je bilo po zadnjih uradnih podatkih ubitih 82 ljudi. To je že njen drugi obisk v državi po odstavitvi predsednika Mursija 3.
julija. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je sicer včeraj zahteval, da se Mur-sija osvobodi. Politično krizo v Egiptu je opisal kot "zelo hudo" in pozval k izpustitvi "političnih zapornikov, vključno z nekdanjim predsednikom Mursijem".
Ashtonova se je sicer v okviru obiska srečala tako s predstavniki vlade kot opozicije. Po prihodu v nemirno državo v nedeljo zvečer se je srečala s podpredsednikom za mednarodne zadeve Mohamedom El Baradejem, med drugim pa naj bi se sestala tudi z začasnim predsednikom Adlijem Mansurjem in predstavniki Muslimanske bratovščine.
Danes je sicer pred novinarji poudarila, da v Egiptu ni zato, da bi komur koli govorila, kaj mora narediti. Njen namen je le iskati "skupno podlago", s katero bi se strinjali obe strani. "Rešitve pa so v rokah egiptovskih ljudi," je zaključila Ashtonova. (STA)
BLIŽNJI VZHOD - S posredovanjem ZDA
Izraelci in Palestinci po treh letih znova za skupno mizo
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj na koncu uvodnega srečanja med palestinskimi in izraelskimi mirovnimi pogajalci v Washingtonu dejal, da so se dogovorili, da se bodo znova srečali v roku dveh tednov in začeli pogajanja, katerih cilj je rešitev vprašanj končnega statusa v naslednjih devetih mesecih.
Palestinska in izraelska delegacija sta prišli v Washington v ponedeljek in prvič po treh letih znova sedli skupaj za isto mizo. Najprej v ponedeljek na svečani večerji ob koncu ramadana v State Departmentu, včeraj pa prav tako v State Departmentu skupaj s Kerryjem in v Beli hiši skupaj s predsednikom ZDA Barackom Oba-mo in podpredsednikom Josephom Bidenom.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je povedal, da je Obama želel vsem skupaj izraziti svojo osebno podporo pogajanjem in hvaležnost za pogum, ki so ga pokazali s tem, da so sedli za isto mizo.
Na koncu "polaganja temeljev" za začetek pogajanj, ki bodo potekala v regiji, je Kerry dejal, da so bili uvodni pogovori konstruktivni in pozitivni. Na mizi so vsa vprašanja, torej vpra-
šanje meje med Izraelom in bodočo državo Palestino, Jeruzalem, palestinski begunci in izraelska varnost.
Ob Kerryju sta nekaj besed povedala tudi glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat in izraelska pogajalka, sicer nekdanja zunanja ministrica Cipi Livni. Erekat je dejal, da je napočil čas za Palestince, da dobijo svojo neodvisno in suvereno državo. "Nihče ne bo imel več koristi od uspeha pogajanj, kot prav Palestinci," je dejal.
Livnijeva pa je predvsem hvalila Kerryja, ki si je pol leta trmasto prizadeval, da se proces začne in je dejala, da neuspeh ni opcija. "Dolžni smo svojim ljudem, da storimo vse za njihovo varnost ter za mir za prihodnje generacije. Vemo, da bo težko, z vzponi in padci, vendar pa zagotavljam, da naš namen ni prepir o preteklosti, ampak iskanje rešitev za prihodnost," je povedala.
Nad obema stranema bo v Kerryjevem oziroma Obamovem imenu bdel nekdanji veleposlanik ZDA v Izraelu in nekdanji posebni odposlanec za Bližnji vzhod Martin Indyk. Kerry je njegovo imenovanje na položaj koordinatorja pogajanj objavil v ponedeljek. (STA)
ZDA - Afera WikiLeaks
Sodnica Manninga spoznala za nedolžnega pomoči sovražniku
WASHINGTON - Ameriška vojaška sodnica, polkovnica Denise Lind je včeraj vojaka Bradleyja Manninga razglasila za nedolžnega obtožbe nudenja pomoči sovražniku zaradi predaje tajnih dokumentov organizaciji WikiLeaks. S tem se je Manning izognil kazni dosmrtnega zapora, še vedno pa obstaja možnost dolgoletnega. Polkovnica ga je namreč spoznala za krivega v 19 od 21 točk obtožnice, med njimi pet točk kršitve zakona proti vohunjenju. Sodnica mu bo kazen izrekla v naslednjih dneh ali tednih. Teoretično ga lahko takoj izpusti iz zapora, kjer je vse od pomladi 2010, ker nobena od 19 točk obtožnice ne zahteva minimalne kazni. Po drugi strani pa ga lahko po vojaškem zakoniku obsodi na skupaj več kot 140 let zapora.
Manning je z vojaških računalnikov snel na tisoče dokumentov in drugega materiala o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta. Dokumente je potem objavila spletna stran WikiLeaks. Njegovi odvetniki so trdili, da je dokumente dal v objavo, ker je želel, da Američani vidijo, kaj se dela v njihovem imenu. (STA)
Bradley Manning
ansa
Kyengejevi je dovolj žaljivk
RIM - Prva italijanska temnopolta ministrica Cecile Kyenge, sicer pristojna za integracijo, je pozvala opozicijsko Severno ligo, naj preneha z rasističnimi žaljivkami na njen račun. "Ti napadi ne prizadenejo le mene, ampak tudi civilno zavest večine te države," je dejala Kyengejeva.
Ministrica, ki se je rodila v Demokratični republiki Kongo, zdaj pa je italijanska državljanka, je bila zaradi svoje temne polti že večkrat tarča rasističnih opazk in zmerljivk. Doslej jih je stoično prenašala in zmanjševala njihov pomen, pa čeprav jo je eden od senatorjev Severne lige primerjal celo z orangutanom.
Včeraj je prvič pozvala voditelja Severne lige Roberta Maronija, ki je sicer tudi predsednik deželne vlade v Lombardiji, naj rasizmu naredi konec. Sicer se sama ne bo udeležila neke konference, ki jo pripravlja Severna liga. "Mislim, da lahko pridem le, če bo Maroni pozval svoje aktiviste, naj nemudoma prenehajo s svojimi nenehnimi napadi name," je dejala. V soboto so jo namreč na nekem političnem zborovanju obmetavali z bananami. V začetku meseca pa so jo skrajni desničarji v nekem mestu, kjer naj bi nastopila, pričakali z razobeše-nimi zankami, češ da jo čakajo vislice.
Pogreb po avtobusni nesreči
POZZUOLI - V Pozzuoliju se je včeraj na pogrebni slovesnosti za 38 žrtev nedeljske tragične avtobusne nesreče zbralo okoli 4000 ljudi, tudi premier Enrico Letta. Pogrebna slovesnost je potekala v športni dvorani, kakih 20 kilometrov zahodno od Neaplja, od koder je bila večina žrtev. Dvorana je bila že več ur pred začetkom slovesnosti nabito polna. "Jočemo skupaj s tistimi, ki tu živijo," je pred začetkom dejal Letta. "Cela država čuti bolečino," je še dodal. Med slovesnostjo so na glas prebrali imena vseh žrtev, katerih krste, prekrite s cvetjem, so postavili pred oltar. Številni družinski člani so sedeli ob krstah, jokali in objemali drug drugega. Na zelo prometni avtocesti med Nea-pljem in Barijem pri kraju Avellino na jugu Italije se je v nedeljo zvečer avtobus z veliko hitrostjo zaletel v kolono stoječih avtomobilov, nato pa prebil ograjo in zgrmel z mostu 30 metrov globoko. Gre za eno najhujših avtobusnih nesreč v zgodovini Evrope. Od 48 potnikov jih je preživelo le deset, vsi pa so hudo poškodovani. V drugih vozilih je bilo ranjenih devet ljudi. Vzrok nesreče še ni znan.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
32.164,42€
-4,85
SOD NAFTE
(159 litrov)
104,46$ -0,31
EVRO
1,3284 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
30. julija 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 30.7. 29.7.	
ameriški dolar	1,3284	1,3270
japonski jen	129,99	129,91
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,856	25,914
danska krona	7,4549	7,45560
britanski funt	0,86735	0,86340
madžarski forint	299,10	297,88
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7027	0,7024
poljski zlot	4,2252	4,2294
romunski lev	4,3888	4,4010
švedska krona	8,6818	8,5812
švicarski frank	1,2335	1,2330
norveška krona	7,8720	7,8605
hrvaška kuna	7,5045	7,5055
ruski rubel	43,7430	43,5560
turška lira	2,5570	2,5535
avstralski dolar	1,4618	1,4364
braziljski real	3,0219	2,9945
kanadski dolar	1,3629	1,3636
kitajski juan	8,1451	8,1377
indijska rupija	80,3480	78,8500
južnoafriški rand	13,1126	13,0362
1 0 Sreda, 31. julija 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
ŠTEVERJAN - Osnovna šola Alojz Gradnik bo pridobila nove prostore
Po selitvi še obnova zgornjega dela stavbe
Stavba osnovne šole Alojz Gradnik
Na osnovni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu bo v šolskem letu 2013-2014 pouk potekal v obnovljenih prostorih. V prihodnjih tednih bo namreč občina poskrbela za selitev klopi, opreme in drugega šolskega pohištva iz levega v desno oz. spodnje krilo šolske stavbe, ki ga je v minulih letih korenito obnovila in prilagodila protipotresnim normam.
Spodnji del šolskega poslopja, v katerega se bodo z začetkom novega šolskega leta vselili števerjanski učenci, v teh dneh ureja gradbeno podjetje Goni s sedežem v Ulici Ascoli v Gorici, ki mu je občinska uprava v dogovoru z goriškim šolskim uradom zaupala nekaj nujnih del. Občina bo vanje vložila 25.630 evrov. Izvajalec bo poskrbel za razširitev pločnika in zunanjega stopnišča, ki vodi k vhodu v šolsko stavbo, dalje za pretlakovanje pločnika, za postavitev varnostne ograje stopnišča, za prepleskanje zunanjih zidov, za obnovo ograj na terasah, za namestitev žaluzij ter za očiščenje vrat, poda, lestencev, stranišč in drugih prostorov. »Ta dela so skoraj zaključena. Ko bo podjetje zaključeno, bo stekla selitev opreme,« so včeraj povedali v tehničnem uradu briške občine.
Medtem občinska uprava že razmišlja o obnovi zgornjega dela stavbe, za katerega je v minulih mesecih prejela prispevek v višini 250.000 evrov. »Za zdaj imamo pripravljen osnutek projekta, pred pripravo dokončnega in izvršnega načrta pa moramo sprejeti odločitev v zvezi s tipologijo del, ki jih bomo izvedli. Do septembra moramo preveriti, ali je tudi ta del stavbe potrebno prilagoditi protipotresnim normam, ali pa če bodo zadostovala manj zahtevna dela,« je povedala županja Franca Padovan, po kateri bi levi del stavbe lahko v bodoče uporabljali za razne društvene in druge dejavnosti. »Dodatni prostori bi bili nujno potrebni tudi v primeru, ko bi želeli uvesti celodnevni pouk. To je bila ena izmed točk, ki smo jih vključili v volilni program, pred vsako odločitvijo pa se bomo seveda pogovorili s starši,« je zaključila županja. (Ale)
bumbaca
GORICA - Od jutri
Zdravstveno podjetje bo plačalo prevoz
Jutri, prvega avgusta, bo stopil v veljavo novi sporazum, ki ga je goriško zdravstveno podjetje podpisalo s sindikalnimi predstavniki upokojencev CGIL, CISL in UIL. Le-ti so namreč med srečanji konzulte za zdravje postavili problem bolnikov z gibalnimi težavami, ki po odpustitvi iz bolnišnice potrebujejo pomoč pri prevozu domov ali v domove za starejše občane, saj morajo ležati oz. sedeti na invalidskih vozičkih in se torej ne morejo peljati z navadnim avtomobilom.
Doslej so za prevoz oseb z gibalnimi težavami skrbele razne ustanove in organizacije prostovoljcev. Vsaka izmed njih je za prevoz zahtevala različno ceno, v glavnem od trideset do petdeset evrov, če je šlo za prevoz iz goriške oz. tržiške bolnišnice v eno izmed okoliških občin. Plačilo pa je za številne bolnike, ki so socialno ogroženi, predstavljalo velik problem, zato so sindikati zdravstveno podjetje spodbudili, naj najde drugačno rešitev. Vodstvo zdravstvene enote ni ostalo križem rok: sklenilo je, da bo od prvega avgusta zdravstveno podjetje samo skrbelo za plačilo omenjenih prevoznih storitev. Za občane z nizkimi dohodki bo prevoz popolnoma brezplačen, ostali pa bodo morali plačati dvajset evrov, s čimer bodo krili osnovne stroške. Po navajanju direktorja zdravstvenega podjetja Marca Bertoli-ja iz goriške in tržiške bolnišnice letno odpustijo okrog 2000 bolnikov z gibalnimi težavami.
GORICA - Odpirajo univerzo CIELS
Študentska populacija bo z oktobrom narasla
Obnovljena vila v goriških Stražcah
Po prihodu študentov tržaške arhitekturne fakultete in Visoke šole za umetnost novogoriške univerze, ki sta se v Gorico preselili v minulih letih, se bo jeseni goriška univerzitetna ponudba - in posledično študentska populacija - dodatno razširila. Svoj triletni program za jezikovne posrednike bo namreč oktobra v Gorici začela izvajati tudi Visoka šola CIELS iz Padove, ki ji je goriška občina namenila obnovljeno vilo Ritter v Stražcah.
Vodstvo zasebne univerze je sprva nameravalo odpreti goriško »podružnico« že lani, iz organizacijskih in tehničnih razlogov pa je naposled sklenilo, da bodo predavanja stekla v akademskem letu 2013-2014. Vstopni izpit bodo kandidati opravili 9. septembra na sedežu šole v Padovi. Visoka šola CIELS je sicer v minulih mesecih v vili Ritter, kjer je že opremila nekaj predavalnic in laboratorijev, priredila več kulturnih dogodkov in srečanj, ki so bila namenjena predvsem usmerjanju študentov in predstavitvi tečajev, oktobra pa se bodo začela predavanja.
Visoki šoli za jezikovne posrednike je dovoljenje za odprtje sedeža v Gorici dalo ministrstvo za izobraževanje, univerzo in raziskovanje, ki je 19. maja 2012 izdalo odlok, v katerem piše, da so diplome triletnega študija na šoli CIELS enakopravne diplomam, ki jih izdajajo javne univerze po zaključenem študiju za jezikovno posredovanje. V Gorici bo CIELS ponujal triletni študij: za vsak letnik bodo lahko sprejeli največ 150 vpisov, kar pomeni, da bo šola skupno štela največ 450 študentov, ki se bodo pridružili vrstnikom Tržaške in Videmske univerze ter Univerze v Novi Gorici.
Predavanja bodo, kot rečeno, potekala v vili Ritter v Stražcah, za katero bo šola plačevala najemnino občini. Sprva je bilo predvideno, da bo CIELS v akademskem letu 2012-2013 plačal 33.000 evrov, v letu 2013-2014 66.000, od tretjega leta dalje pa 120.000 evrov letno. Prejšnji teden pa je goriški občinski odbor sprejel sklep, na podlagi katerega bo tudi v letošnjem akademskem letu Visoka šola plačala občini
Študentom namenjeni prostori
33.000 evrov, saj bo za svoje dejavnosti potrebovala eno samo nadstropje; prihodnje leto, ko bo zasedla dodatne prostore, bo plačala 66.000 evrov, od akademskega leta 2015/2016 dalje pa 120.000 evrov.
Direktor Visoke šole Simone Borile je lani v intervjuju za naš dnevnik povedal, da ustanova CIELS noče konkurirati z ostalimi univerzamami, ki imajo sedež v mestu, temveč prihaja v Gorico s ciljem, da bi tukajšnjo univerzitetno ponudbo obogatila. V Gorici bodo bodoči jezikovni posredniki lahko izbirali med štirimi različnimi specializacijami. Prva bo smer za orientalske jezike, ostale pa so medkulturna-etnope-dagoška smer, kriminologija in smer za diplomatske vede. »Slednja je edina, ki se nekoliko približuje ponudbi Tržaške univerze v Gorici,« je pojasnil Borile, po katerem daje šola CIELS velik poudarek učenju tujih jezikov. Prvi tuj jezik bo obvezno angleščina, kot drugi tuj jezik pa bodo študentje Visoke šole lahko izbrali tudi slovenščino. (Ale)
VIPAVSKA DOLINA
Tudi burja predvidljiva
Tuji partnerji bodo preučili območje
S pomočjo posebne programske opreme bodo v Vipavski dolini lahko v prihodnje predvideli obseg naravnih nesreč, kot so poplave, zemeljski plazovi in burja, ter ocenili posledice škode. Gre za program za napovedovanje naravnih nesreč, ki so ga izdelali partnerji iz Italije, Francije, Nemčije, Grčije in Slovenije znotraj evropskega projekta Risk. Pripravili bodo strokovne analize za pet evropskih območij, med katerimi je tudi Ajdovščina.
Občina Ajdovščina bo na podlagi analiz pridobila natančno geološko, topografsko in hidrološko analizo, oceno ogroženosti in vpliva podnebnih sprememb na nastanek naravnih nesreč, oceno urbanističnih in demografskih sprememb do leta 2030 ter priporočila za urbanistično načrtovanje in način gradnje. Ob tem pa tudi novo programsko opremo Risk, ki bo omogočala natančne izračune. Za občino Ajdovščino, ki jo pestijo veliki plazovi, poplave, burja, suša in požari, bo novo pridobljeno znanje podlaga za izdelavo posodobljenih in učinkovitih protokolov reševanja ob naravnih nesrečah, z omenjeno opremo bodo lahko natančno določili tudi območja, ki so za gradnjo neprimerna oziroma pogojno primerna. »Konec prihodnjega leta bomo imeli za Vipavsko dolino že urbanistično izdelan načrt. Vnaprej bomo lahko analizirali tudi poplavljanje Vipave, ko bo ta naraščala, in že pred sprožitvijo plazu ocenili, kakšno škodo lahko povzroči,« napoveduje Igor Benko, poveljnik ajdovske civilne zaščite.
Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pa so zasnovali tudi zanimiv projekt merjenja hitrosti burje, z namenom, da bi ugotovili njen vpliv na določene ovire, kot so strehe objektov ali avtomobili na cesti. Kot pojasnjuje docent Goran Turk, so merilno mesto postavili na strehi tribune ajdovskega stadiona, zato da bi skušali poiskati povezavo med vetrom, ki piha, in silo, ki vpliva na poškodbe. Rezultate naj bi dobili konec prihodnjega leta, takšnih meritev pa zaenkrat ni ne v Sloveniji, ne v tujini, zagotavlja profesor.
V ajdovski občini je registriranih devetnajst plazov, med njimi Slano blato, Stogovce in Znosence; plaz Znosence je saniran, na plazu Stogovce se premikajo zgolj bočni plazovi, na plazu Slano blato nad Lokavcem pa je odvodnjavanje poškodovano, zato se je plaz razširil kar precej v Trnovski gozd.
Gasilsko reševalni center Ajdovščina je lani opravil skupno 438 intervencij: 198 zaradi burje, 73 zaradi požarov, 32 zaradi poplav, 60 intervencij zaradi nesreč v prometu, 63 intervencij tehnične pomoči. (km)
vljudno vabita na
SREČANJE POD LIPAMI
GOSTVCČeRABO ZGODOVINAR, STROKOVNJAK ZA povojNepoBOje IN PRIKRITA GROBIŠČA
JOŽe D€ŽMAN
Pogovor bo vodila časnikarka Erika Jazbar
Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 1. avgusta 2013, ob 20.30
/—
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 25. julija 2013 
1 31
GORICA - Obnavljanje pokrajinske palače na Korzu
Gradbincem se ne mudi
Obnavljanje sedeža pokrajinske uprave na goriškem Korzu poteka upočasnjeno od dneva, ko je morala pokrajina preložiti za sedem mesecev rok za dokončanje del. Kot smo že poročali, zaradi restriktivnih določil pakta stabilnosti uprava ne more plačevati gradbenega podjetja, kakor je bilo dogovorjeno po pogodbi, pa čeprav ima na voljo proračunski denar. Izvajalec - gre za navezo Co-veco iz Marghere, CEM iz Ronk, Lithos iz Benetk in TecnoGeo iz Campoformida - je pristal na spremembo pogodbe, na podlagi katere so začetnim 220 delovnim dnem dodali še 210 dni.
»Čeprav upočasnjeno, obnova poteka. Gradbincem se sedaj ne mudi. Vsekakor skušamo vsak mesec dati na stran 100 tisoč evrov za podjetje, zato da lahko krije stroške. Na dokončanje del bomo morali počakati še eno leto. Če ne bo drugih ovir, bo obnova zaključena poleti prihodnjega leta,« je včeraj ocenila odbornica za javna dela Donatella Gi-roncoli. Prvi vtis o tem, kakšen bo obnovljeni sedež pokrajine, si lahko vsakdo ustvari ob vstopu v pritličje, saj je od junija ponovno uporaben glavni vhod s Korza. Za uporabo so usposobili tudi kletne in podstrešne prostore (v slednje bodo preselili pisarne), v prvem nadstropju pa bodo uredili »front office« - sprejemne pisarne, namenjene javnosti, med njimi tudi urad za delo. »V palačo bomo preselili prav vse pokrajinske službe, ki so danes posejane po mestu, razen mo-torizacije in tehničnih služb, ki bodo ostale v Štandrežu. Zadnjo besedo bo vsekakor imel predsednik pokrajine,« je pojasnila odbornica in še omenila, da so med obnovo odkrili dekoracije, ki jih bodo ovrednotili.
Obnova se je začela novembra 2011, pokrajina, ki ji v Rimu odštevajo dneve, pa bo zanjo odštela 5,4 milijona evrov.
_
Vejevje na goriški ulici bumbaca GORIŠKA
Veter dvignil streho, avto potegnili iz blata
Po ponedeljkovi popoldanski nevihti je v noči na včerajšnji dan Goriško ponovno zajelo silovito neurje, zaradi katerega so gasilci in prostovoljci civilne zaščite bolj malo spali. Gasilci so do včerajšnjega dopoldneva opravili 50 intervencij - v glavnem so odstranjevali veje in drevesa, npr. v
ulicah Leoni in Nizza -, največjo škodo pa je povzročilo drevo, ki je zgrmelo na avtomobil v Ulici Udine v Ločniku in ki so ga včeraj delavci dokončno odstranili. Civilna zaščita je bila na terenu do 2. ure ponoči. Ob odstranjevanju dreves in vejevja so prostovoljci intervenirali v Ločniku, kjer je močan veter dvignil streho hiše, ki jo še gradijo. Kmalu zatem so v Ločniku nudili pomoč paru, ki je avtomobil parkiral na stranski cesti-ci sredi polj. Prostovoljci so morali vozilo potegniti iz blata.
Obnovljeno stopnišče in preddverje
GORICA
Duševno
brez meja
V goriškem centru za duševno zdravje bo danes potekalo čezmejno srečanje. Dnevni center v parku Basaglia v Ulici Vit-torio Veneto bo obiskala skupina bolnikov in zdravnikov slovenskega združenja za duševno zdravje Šent iz Ajdovščine in Šempetra, s katerim enota za duševno zdravje goriškega zdravstvenega podjetja že dalj časa sodeluje. Pobudo so priredili v sodelovanju z združenjem Fusam in uredništvom revije Nuove strade/Nove poti.
»Sodelovanje med našim centrom in sorodnimi ustanovami na slovenski strani meje je že ustaljeno. Tudi to srečanje je primer dobrih čezmejnih odnosov, ki so jih začeli gojiti in jih podpirajo predvsem uporabniki in njihove družine,« je povedal vodja oddelka za duševno zdravje goriškega zdravstvenega podjetja Franco Perazza in naštel še druge »sadove« čezmejnega sodelovanja, kot so jesenski čezmejni pohod, glasbena skupina Free Tones, ki jo sestavljajo slovenski in italijanski pacienti ter dvojezična revija Nuove strade/Nove poti. »Vse to dokazuje, da je mogoče tudi s skromnimi sredstvi ustvariti pravi kapital medčloveških odnosov, energij in znanja,« pravi Perazza, ki je prepričan, da bo na področju duševnega zdravja - npr. pri vključevanju duševnih bolnikov v delovno okolje - marsikaj lahko naredilo tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje.
GORICA - Pokrajinski muzeji na Kornu
Pinakoteka »skriva« zaklad
Projekt Agora je zaključen, proračunski denar je izčrpan - Postavlja se vprašanje, če bodo odkupljena dela primerno ovrednotena
Pinakoteka Pokrajinskih muzejev je bogatejša za dela dvanajstih likovnih umetnikov iz Goriške, med njimi najstarejša je Dora Bassi (1921-2007), najmlajši pa Stefano Co-melli (1968). Časovni lok med njima zapolnjujejo Alfred de Locatelli (1960), Mario Di Iorio (1958-1999), Franco Dugo (1941), Gianna Marini (1932), Mauro Mauri (19452001), Mario Palli (1946), Sergio Pausig (1954), Sergio Scabar (1946), Mario Tudor (1932) in Giorgio Valvassori (1947). Mlajše generacije ni (še).
Dela omenjenih ustvarjalcev so na ogled v prostorih palače Attems Petzenstein na Kornu. Razstavo so odprli na začetku julija ravno zato, da javnosti predstavijo umetniške odkupe Pokrajinskih muzejev. V isti palači bodo danes ob 18. uri predstavili še spremni katalog s posnetki odkupljenih del in s pripisi umetnostne kritičarke Isabelle Reale. V času, ko tudi kultura trpi zaradi težkih finančnih udarcev, je vest o umetniških odkupih neobičajna, vsekakor pa dobrodošla glede na dejstvo, da je osrednji muzejski ustanovi na Goriškem le uspelo nadgraditi svoje zbirke z dosežki sodobnikov.
Pinakoteka Pokrajinskih muzejev, za katero skrbi kustos Saša Quinzi, je tudi po zaslugi odkupov najbolj zgovoren dokaz živahnosti in kakovostne ravni krajevne likovne scene. Če upoštevamo okoliščino, da bogato zbirko goriške umetnosti premore tudi družba KB 1909 in da so kvalitetna dela goriških ustvarjalcev posejana tudi po manjših zasebnih zbirkah, potem lahko ugotavljamo, da je »mala« Gorica dalo od sebe veliko več na likovnem kot pa na drugih področjih. Tudi spodbuda, da so se Pokrajinski muzeji lotili dokumentiranja te živahnosti, je prišla iz vrst krajevnih umetnikov, ki so pred dobrimi petimi leti s polemičnim nastopom opozorili na vrzel v delovanju muzejev. Pokrajinska uprava je odreagirala s projektom Agora, s proračunsko postavko za nove odkupe in s sestavo komisije, ki ji je bila zaupana naloga, da opravi izbor. Ob direktorici Pokrajinskih muzejev Raffaelli Sgubin sta bili vanjo imenovani še Maria Masau Dan, ki je že vodila muzej Revoltella in je danes odgovorna za mestne muzeje v Trstu, ter Isabella Reale, ki je z vrha videmske galerije sodobne umetnosti presedlala na čelo muzejev
v Pordenonu. Poleg odkupov, ki so dokumentirani na razstavi in v katalogu, so v palači Attems-Petzenstein na ogled tudi dela, ki so jih Renzo Pagotto, Franco Manzoni, An-nibel Cunoldi Attems, Laura Grusovin in Robert Faganel sami podarili muzeju.
Projekt Agora je zaključen, denar je izčrpan, odkupljena dela pa so vstopila v stalno zbirko muzejev. Postavlja se torej vprašanje, če bodo primerno ovrednotena. V okviru Pinakoteke je goriškim likovnim umetnikom dvajsetega stoletja odmerjena le ena soba, dodatnih prostorov pa ne bodo kar tako dobili. »Zato da se ne bi likovna dela znašla v depojih, bi zanje lahko poiskali primerno lokacijo tudi v pokrajinski palači na Korzu, ki se pravkar obnavlja,« na glas razmišlja kustos Saša Quinzi.
Razlogov za obisk Pinakoteke na Kornu je torej danes še več kot v preteklosti. Prepričani smo, da je njen »zaklad« neznan tudi za marsikaterega domačina. Odprta je od torka do nedelje med 10. in 17. uro, kar zlasti v poletnem času ni ravno posrečen urnik. Kakor vsako prvo nedeljo v mesecu bo 4. avgusta vstop v Pinakoteko prost.
V goriški Pinakoteki
bumbaca
SOLKAN - Pustolovski park
Dvigneš se med drevesa in se sprehodiš med njimi
Ponujajo tudi prelet Soče na 300 metrov dolgi žici, nategnjeni 40 metrov visoko
Pustolovščina v Solkanu
V okviru živahnega dogajanja v solkanskem Kajakaškem centru, kjer je ob srebanju hladnih pijač in klepetu mogoče opazovati brzice na tekmovalni progi za kajake in kanuje ali pa zavidati tistim, ki si drznejo celo zaplavati med njimi dvesto-tristo metrov dolvodno, je še vedno privlačna ponudba tamkajšnjega pustolovskega parka. Morda se je v enem letu delovanja razširil glas, da je le potrebna določena telesna priprava zato, da se dvigneš med drevesa in se »sprehodiš« med njimi, a prav to predstavlja izziv. Saj se tudi za v gore moramo pripraviti.
Sedanji urnik Soča Fun parka od 10. do 21. ure velja ob koncih tedna in ob praznikih, zadnji vpis in vstop pa sta mogoča vsaj dve uri pred zaprtjem, saj traja »sprehajanje« po vrveh, žicah, stremenih in deskah kar nekaj časa. V ceno 28 evrov je zaobjet tudi prelet Soče na 300 metrov dolgi žici, nategnjeni 40 metrov visoko (t.i. »spust poguma«); za eno tretjino je ceneje za tiste, ki se umirjeno vrnejo na gu-menjaku. Za družine so predvideni popusti, za organizirane skupine nad petnajst udeležencev pa sprejemajo prijave tudi izven delovnega časa. Vstopnina velja za izposojo varovalne opreme in dve uri pustolovščin po parku. (ar)
12
Nedelja, 28. julija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Z odbornico o zdravstvu
Goriška predstavnika stranke SEL Li-vio Bianchini in Paolo Del Ponte sta se včeraj v Trstu zadržala na poldrugo uro dolgem delovnem razgovoru z deželno odbornico za zdravstvo, Mario Sandro Telesca. Opozorila sta jo na odprta vprašanja goriškega zdravstva (center za duševno zdravje, tromboliza, porodnišnica ...) in poudarila izjemne priložnosti, ki jih na tem področju ponujajo čezmejne si-nergije. V zameno sta prejela zagotovilo, da bo za Goriško čim bolje poskrbljeno. Odbornica je tudi potrdila, da se bo s prvim septembrom Gianni Cortiula vrnil na mesto generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja, Marco Bertoli pa bo ponovno sanitarni direktor.
Poveljnik odhaja
Deželni poveljnik karabinjerjev Fur-lanije-Julijske krajine Luciano Zuba-ni je včeraj obiskal Gorico. Zubani bo namreč v kratkem odšel v Milan, kjer mu bodo zaupali vodenje medde-želnega poveljstva Pastrengo. Zuba-nija je sprejel pokrajinski poveljnik Giuseppe Arcidiacono, sledila pa so srečanja s karabinjerji posameznih oddelkov, z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu, državno tožilko Caterino Ajello in nadškofom Car-lom Robertom Mario Redaellijem.
Nedelja metel v Brdih
Nocoj ob 20.30 bo goriški urednik časopisa II Piccolo in pisec knjižice o Nedelji metel (1952) Roberto Covaz predstavil svoje zanimivo besedilo v prostorih kmetije Aleša Komjanca na Jazbinah. Dogodek se vključuje v niz družbenih in družabnih srečanj, za katere poskrbijo na Komjančevi domačiji v okviru ovrednotenja tistega dela Brd in tamkajšnjih proizvodov. Predstavitev publikacije »La dome-nica delle scope« ni premierna, saj je besedilo že poldrugo leto na razpolago, je pa za zahodni del goriške pokrajine, ki ne živi v tesnem stiku z glavnim mestom, dovolj zanimiva -zlasti za mlajše generacije.
Glasba in ples v Tržiču
Prireditelji niza Estate Monfalcone-se bodo drevi na Trgu Republike priredili ples z glasbo v živo. Na oder bodo ob 21. uri stopili člani skupine Orchestra Fantasy.
Cheryl Porter v Gradežu
Ameriška gospel zvezda Cheryl Porter bo jutri gostja niza Musica a 4 stelle v Gradežu; nastopila bo v »parku vrtnic« (Parco delle Rose) ob 21.30.
Zakuska v drugem baru
V tiskovno sporočilo goriške občine o natečaju »Gorizia in fiore«, ki smo ga objavili v minulih dneh, se je vrinila napaka. Zakuske ni ponudil bar Class Cafe, ampak bar Venezia Giu-lia iz Ulice Capodistria.
ID Obvestila
BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT poteka vsako soboto od 13. julija do 10. avgusta ter 15. avgusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.apt-gorizia.it/it/13852/Overnight.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela).
VILEŠ - Policija ovadila tri Romune
V kombiju skrivali 223 izrabljenih in nevarnih baterij
V kombiju je bilo 223 baterij
Prevažali so obsežen tovor izrabljenih in pokvarjenih baterij, za katerega sploh niso imeli ustreznih dovoljenj. Zato je goriška mejna policija v prejšnjih dneh ovadila tri romunske državljane, ki jih je ustavila v bližini cestninske postaje pri Vi-lešu.
Policisti so v soboto zvečer v okviru rednega nadzora, ki ga dnevno opravljajo na območju goriške pokrajine, ustavili večji kombi. Z njim so se peljali trije Romuni, ki so predstavnikom sil javnega reda izročili dokumente. Goriški policisti so po pregledu dokumentov sklenili, da si ogledajo še prtljažnik kom-bija, kjer so našli nenavaden tovor. Trije Romuni so namreč prevažali
kar 223 izrabljenih baterij za avtomobile in tovorna vozila, ki so bile v zelo slabem stanju. Policisti so baterije zasegli, saj tuji državljani niso imeli ustreznih dokumentov in dovoljenj za njihov prevoz in primerno odlaganje. Ob baterijah, ki so jih odpeljali v specializirano odlagališče, so policisti zasegli tudi kombi, tri Romune pa so odpeljali v kasarno ter jih naposled prijavili zaradi nedovoljenega prevoza in trgovanja s strupenim in onesnažu-jočim materialom.
»Zaseženi material, ki so ga po vsej verjetnosti natovorili v okolici Rima, spada po veljavni zakonodaji zaradi svoje vsebine v kategorijo materialov, ki so izredno nevarni za
okolje. Z odpadnimi baterijami je treba ravnati po točno določenih postopkih,« poudarjajo predstavniki goriške mejne policije, ki so v letošnjem letu na Goriškem že večkrat naleteli na tovore izrabljenih baterij, ki so običajno namenjene črne-
mu trgu v tujih državah, predvsem na vzhodu. »Zato policisti vsak dan opravljajo kontrole na goriških pokrajinskih cestah in so pri tem zelo pozorni na nedovoljeno trgovanje s strupenim materialom,« poudarjajo na goriški kvesturi.
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU
DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
Mi Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Pain & Gain
-	Muscoli e denaro«; 22.10 »Pacific Rim«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »Eco Planet
-	Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
~M Koncerti
FESTIVAL ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI do 12. septembra: danes, 31. julija, ob 21. uri v cerkvi sv. Zenona v kraju Chiopris - Viscone koncert Irene Rovtar (flavta) in Silvie Podrecca (harfa); 8. avgusta, ob 21. uri v kraju Villa Lovaria di Pavia pri Vidmu nastop klezmer glasbe slovenske skupine Klez-coustic's (v primeru slabega vremena v športni dvorani v kraju Lauzacco); več na www.echosproject.eu.
9 Šolske vesti
PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za
otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
M Izleti
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
sporoča, da sta se sprostili dve mesti za izlet na Portugalsko od 22. do 29. avgusta; informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic).
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 25. avgusta do 4. septembra; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sede-
žu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča udeležencem izleta v Tolmin in piknika v Brjah, ki bo v nedeljo, 4. avgusta, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 7.50 iz Štandreža na Pilošču in pri lekarni, nato s postanki v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na Goriščku / na trgu Medaglie d'oro. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah pri občini in lekarni. Organizatorji priporočajo točnost.
ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija izlet v Verono 24. avgusta za ogled opere »Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Con-sumatori Nordest ali po tel. 3357835183 do zasedbe mest.
0 Prireditve
POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v
okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli imel sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost.
DAN BRESKVE v Sadjarskem centru Bilje v organizaciji Kmetijskega gozdarskega zavoda Nova Gorica: danes, 31. julija, s pričetkom ob 8. uri prikaz letne rezi breskev, ob 10. uri odprtje razstave sort breskev z možnostjo de-gustacije, ob 13. uri bodo strokovna predavanja na temo breskve. Udeleženci predavanj bodo brezplačno prejeli celovit pregled 20-letnega dela Sadjarskega centra Bilje.
LETNI KINO na ploščadi za občinsko stavbo v mestni občini Nova Gorica ob 21. uri: 1. avgusta »Perzepolis« Francija-ZDA, 2007; 2. avgusta »Resničnost« Italija-Francija, 2012; 3. avgusta »Srečen za umret« Slovenija, 2012; 4. avgusta »Kraljestvo vzhajajoče lune« ZDA, 2012; 8. avgusta »Življenje na smetišču« Brazilija-Velika Britanija, 2010; 9. avgusta »Ime mi je Li« Italija-Francija, 2011; 10. avgusta »V letu hip hopa« Slovenija, 2011; 11. avgusta »Ko sem bil mrtev« Nemčija, 1916, »Prstan« Slovenija, 2013 in »Nibiru=Nimiru« Slovenija, 2013; vstop je prost, tuji filmi so opremljeni s slovenskimi podnapisi, v prime-
ru dežja bo predvajanje v veliki dvorani občinske stavbe; več na www.po-letnadozivetja.si/letni-kino.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo v četrtek, 1. avgusta, ob 20.30 gost »Srečanja pod lipami« slovenski zgodovinar Jože Dežman. Večer, ki ga goriški hram prireja v sodelovanju s krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič, bo vodila časnikarka Erika Jazbar.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja v petek, 2. avgusta, ob 17. uri v okviru projekta »Estate serena« kabaretni večer na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici. Nastopala bosta Sdrindule in Cogolo.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Eugenia Ve-nier vd. Petrogalli (iz splošne bolnišnice) v cerkvi na Svetogorski ulici in na glavnem pokopališču.
DANES V ŠTEVERJANU: 10.00, Marcellina Lango vd. Humar (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V LOČNIKU: 9.00, Ita Bregan vd. Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 16.30, Onorina Maria Zoff vd. Calligaris (iz Palma-nove) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FOLJANU: 10.00, Mara Ur-sic vd. Gallizia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Elizabete in na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Aldo Fontana (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
^ Zapustila nas je naša draga
Ema Tomsič vd. Florenin
Žalostno vest sporočajo
njeni najdražji
Pogreb bo jutri, 1. avgusta, ob 13.50 iz mrliške veže goriškega pokopališča v župnijsko cerkev v Sovodnje ob Soči ob 14. uri.
Topla zahvala vsem, ki jo bodo pospremili na zadnji poti.
Sovodnje, 31. julija 2013
Teta Ema, hvala za vse preživete ure z vami.
Anica s Floreninovimi
w
/	Sreda, 31. julija 2013	3
Po Poljski: Bole četrti, Mezgec deseti
VARŠAVA - Norvežan Thor Hushovd (na fotografiji ANSA) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Poljski. Na preizkušnji od Kra-kowa do Rzesowa, dolgi 226 kilometrov, je tekmovalec ekipe BMC ugnal Avstralca Steeleja Von Hoffa in Marka Renshawa. Najboljši Slovenec Grega Bole (Vacansoleil) je bil četrti, na desetem mestu je etapo končal Luka Mezgec (Argos Shimano). Skupno je v vodstvu dirke, ki se bo končala v soboto, domačin Rafal Majka (Saxo), štiri sekunde na drugem mestu zaostaja Kolumbijec Sergio Hentao Montoya.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Kredit za novi stadion Friuli
VIDEM - »Novi stadion bo naš 'scudetto',« je včeraj izjavil »patron« videmskega nogometnega prvoligaša Udineseja Gianpaolo Pozzo, potem ko je včeraj v Rimu podpisal dogovor za izposojo kredita za gradnjo nove športne infrastrukture v Vidmu. »Kljub ogromni birokraciji - kot je poudaril Pozzo - nam je uspelo začeti z deli za novi stadion Friuli, ki bo našemu nogometnemu gibanju prinesel končno nekaj svežine, udobnosti in tudi modernosti.«
PLAVANJE - Nekateri so presenetili (Pellegrini), drugi pa razočarali (Lochte)
V finale z nasmehom
BARCELONA - Za pravo presenečenje je tretji dan svetovnega prvenstva v plavanju v Barceloni poskrbela prva dama italijanskega tabora Federica Pellegrini, ki se je na 200 m prosto prebila v finale. Čeprav je sprva napovedovala, da bo v španskem mestu tekmovala samo v hrbtnem slogu in v štafetah, se je naposled odločila, da bo nastopila tudi v svoji paradni disciplini, kjer brani svetovni rekord in svetovni naslov. Včeraj je v drugem polfinalu zmagala z najboljšim absolutnim časom 1,55,78: v zadnjih 50 metrih je nadoknadila zaostanek in prehitela Muffatovo, Sjostromovo in Franklino-vo. »Sploh nisem pričakovala takega rezultata, saj se na to tekmo nisem posebej pripravljala. Prepričana pa sem, da bo finale povsem druga zgodba,« je povedala po nastopu in potrdila, da se je med plavanjem predvsem zabavala, kar je bržkone pozitivno vplivalo na rezultat. Plavalka iz Vidma Alice Mizzau pa je v prvi pol-finalni skupini dosegla 6. čas (1:58,05) in izpadla iz nadaljnjih bojev.
Razočaranje dneva pa je Američan Ryan Lochte, branilec naslova na 200 m prosto. Američani so napovedovali, da bo prvi plavalec prvenstva, na koncu pa se je moral branilec naslova iz Šanghaja 2011 zadovoljiti »samo« s četrtim mestom. Lochte in Rus Danila Izotov sta veljala za prva favorita, na koncu je Rus prišel do brona, zmagal pa je olimpijski prvak Yannick Agnel pred drugim Američanom Co-norjem Dwyerjem. »Sam sem presenečen. Pred prvenstvom sem si želel le finale,« je zmagi dodal 21-letni Francoz. »Danes nisem imel svojega dne. To moram čim prej pozabiti, saj me tukaj čaka še veliko težkih tekem,« pa je povedal Lochte.
6 sekund hitreje od prejšnjega svetovnega rekorda je plavala ameriška plavalka Katie Le-decky na SP v Barceloni. V finalu je s časom 15:36,53 krepko izboljšala prejšnji rekordni dosežek rojakinje Katie Ziegler izpred šestih let (15:42,54).
NOGOMET
25.000 evrov globe zaradi rasizma
NYON - Evropska nogometna zveza je zagrebški Dinamo zaradi rasizma kaznovala s 25.000 evri. Nekaj navijačev je na tekmi proti luksem-burški ekipi Fola Esch namreč skan-diralo rasistična gesla in pesmi, poleg denarne kazni pa bo Dinamo v tretjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov proti Šerifu iz Tiraspola moral zapreti del tribun, ki bodo tako ostale prazne. Letos Uefa bolj podrobno spremlja vse morebitne rasistične izpade navijačev in jih tudi ostreje kaznuje.
200 M PRSNO
Dugonjic v finale z 2. časom
Slovenski plavalec Damir Dugonjic si je na svetovnem prvenstvu v Barceloni priplaval finalni nastop v disciplini 50 metrov prsno z izenačenim časom evropskega rekorda 26,83 in zmago v prvi polfinalni skupini. V drugi skupini je zmagal Juž-noafričan Cameron Van Der Burgh, ki je postavil tudi najhitrejši čas pol-finala - 26,81. Dugonjic je absolutno dosegel drugi čas polfinala. Finale bo danes ob 18.41. Italijan Fabio Scoz-zoli pa je izpadel že v kvalifikacijah.
Federica Pellegrini najboljša v polfinalu
OB ROBU BAZENA
Michael Phelps, vrnitev le vprašanje časa?
BARCELONA - Posebni gost plavalnega svetovnega prvenstva v Barceloni je tudi Američan Michael Phelps, najuspešnejši olimpijec vseh časov. Plavalec se je od bazenov uradno sicer poslovil, a vse pogostejša so namigovanja o njegovi vrnitvi. Na prizorišču SP se Phelps v pogovoru z ameriško televizijo ni izjasnil, kako naprej. Vprašanje ameriških novinarjev je bilo jasno in jedrnato, ali se bo vrnil do olimpijskih iger v Riu 2016? Plavalec je ob odgovoru ostal nejasen, kot že večkrat: »Ne vem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ne vem niti tega, kaj bo jutri.«
Podobni so bili drugi odgovori Američana, ki meni, da življenja ne načrtuje prav daleč naprej: »Ne vem. Zdaj smo leta 2013 in zdaj v športnem smislu ne načrtujem ničesar.« Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da 28-letni Phelps s tem medijsko prefinjeno podaljšuje svojo športno zgodbo in polni časopisne stolpce, saj vztrajna pri izmikanju z odgovorom in ostaja zanimiv za sponzorje.
Pred in po Londonu je bilo drugače, saj je plavalec jasno napovedal konec plavalne poti, po letu dni pa je vse več ugibanj o njegovi vrnitvi. Z odgovorom ni postregel niti v Barceloni, kjer je pred desetimi leti osvojil prve štiri naslove svetovnega prvaka. Največ o njegovi vrnitvi govorijo soplavalci v ameriški reprezentanci: » Vsi vemo, da je njegova vrnitev le vprašanje časa,« pravi Ryan Lochte. (STA)
ansa
Kdo je osvojil še zlato kolajno?
Na svetovnem prvenstvu v plavanju v Barceloni so včeraj podelili pet kompletov kolajn. Litovka Ruta Meilutyte, ki je v ponedeljek v polfinalu postavila nov svetovni rekord na 100 m prsno, je včeraj v finalu za tem časom zaostala sedem stotink, a je osvojila zlato medaljo. Na 100 metrov hrbtno je zmagal Matthew Grevers z 52,93. Francoz Yannick Agnel je bil najhitrejši na 200 m prosto s časom 1:44,20. Na 100 metrov hrbtno se je z zlatom oki-tila ameriška plavalka Missy Franklin (58,42), na 1500 prosto pa je Američanka Katie Le-decky postavila nov svetovni rekord na 1500 metrov prosto in zmagala s časom 15:36,53.
APrimorski
~	dnevnik
ATLETIKA - SP 2013
Devet slovenskih potnikov, nekaj pa je tudi odpovedi
LJUBLJANA - Na 14. svetovnem prvenstvu v atletiki, ki bo med 10. in 18. avgustom v Moskvi, bo nastopilo devet slovenskih predstavnikov, šest atletinj in trije atleti na čelu s Primožem Kozmusom, slovenskim favoritom za odličje v ruski prestolnici. V Moskvi bodo nastopili Kozmus (Brežice, kladivo), Jan Žumer (Mass, 200 m), Ro-žle Prezelj (Kranj, višina), Sonja Roman (Štajerska, 1500 m), Daneja Grandovec (Štajerska, maraton), Marina Tomič (Kladivar, 100 m ovire), Snežana Ro-dič (Mass, troskok), Barbara Špiler (Brežice, kladivo) in Martina Ratej (Kladivar, kopje).
Nastop v Moskvi pa je že odpovedala dvakratna svetovna prvakinja v skoku v višino, Hrvatica Blanka Vlašic. Vlašiceva, ki je naslova prvakinje osvojila leta 2007 v Osaki in 2009 v Berlinu, je za razlog odpovedi navedla poškodbo Ahilove tetive, saj ne želi prehitro pretiravati.Vlašiceva je zaradi omenjene poškodbe izpustila vso lansko sezono, med drugim tudi olimpijske igre v Londonu. Poškodba je zdaj sanirana, letos je že nastopala na nekaj manjših mitingih.
V Moskvi ne bo niti Kenenisa Be-kele, trikratnega olimpijskega zmagovalca in petkratnega svetovnega prvaka ter svetovnega rekorderja na 5000 in 10.000 metrov. Enaintridesetletnik se po poškodbi leta 2010 ni več vrnil na nekdanjo vrhunsko tekmovalno raven in se ni prebil v reprezentanco Etiopije.
TUDI MOSES - Legendarni nekdanji ameriški atlet Edwin Moses si želi, da bi postal predsednik Svetovne protidopinške agencije (Wada). Sedeminpetdesetletni nekdanji olimpijski zmagovalec v teku na 400 m ovire je po navedbah Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) prejšnji teden vložil svojo kandidaturo.
AGILITY - Na ekipnem tekmovanju na odprtem evropskem prvenstvu
Openki Maša in Cloe osvojili bronasto kolajno
VATERPOLO, moški, četrtfinale:
Grčija - Madžarska 3:9, Hrvaška - Avstralija 7:6 (po dveh podaljških), Črna Gora - Srbija 9:8, Španija - Italija 3:4.
Openka Maša Stranj (četrta od desne) na zmagovalnem odru s slovensko ekipo Pure Power na odprtem EP v agilityju v Belgiji
Na odprtem evropskem prvenstvu v agilityju v belgijskem Nee-roeterenu, ob meji z Nizozemsko, je 33-letna Openka Maša Stranj, ki živi v Kopru, s svojo psico Cloe (pasma border collie) osvojila bronasto kolajno na ekipnem tekmovanju v višinski kategoriji »large«. Maša in Cloe sta v slovenski ekipi Pure Power tekmovali skupaj s Ljubljančani Petro Pečar (in pes Ac), Matej Čuček (in Gyp) ter Tjaša Gre-gorič (in Raa). »Rezultat je zelo dober, saj je tekmovanje v tej kategoriji zelo izenačeno in kakovostno. Na evropskem prvenstvu v Belgiji je nastopilo kar 778 tekmovalcev iz 33 držav, od teh je bilo kar 406 v kategoriji large. Kerje bilo evropsko prvenstvo je bilo slednje bolj podobno svetovnemu, saj so tekmovali tudi psi z drugih celin. Na oktobrskem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki prav gotovo ne bodo tako hude konkurence, saj si večina ne more privoščiti tako dolgega potovanja. Povrh tega pa so kontrole pri vstopu in izstopu živa-
li v to državo zelo strogi,« nam je povedala Maša, ki se s tem športom (agilityjem ukvarja že od leta 2002). Na ekipnem tekmovanju so se na drugo mesto uvrstili Italijani, prvi pa so bili Rusi.
V petek so bile najprej na vrsti kvalifikacije za ekipno tekmovanje. V soboto so bili na vrsti posamezniki, v nedeljo pa finali. »Med posamezniki se žal nisem uspela uvrstiti v finale,« je povedala Maša in dodala: »Vsekakor za nastop v Belgiji smo se morali kvalificirati z državnimi tekmovanju. Vsak tekmovalec je pač moral doseči neko normo.« Na evropskem prvenstvu so lahko nastopili tako psi z rodovnikom kot mešančki. Za Stranjovo je bil vsekakor belgijski nastop, skupaj s prvim mestom med posamezniki leta 2010 na pasji olimpijadi v Lignanu, vrhunec v svoji karieri. Maša bo že konec tedna nastopila na tekmovanju Border Collie Classic pri Milanu. (jng)
14
Sreda, 31. julija 2013
TRST	/
JADRANJE - Svetovno prvenstvo v razredu 420 v Valencii
Za las izgubili kolajno
Jadralki Sirene in SVBG sta pogoreli v zadnji regati in osvojili končno 5. mesto - Ugrin in Juretič na 33. mestu
Jadralki Sirene in barkovljanskega SVBG Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo sta zadnji dan svetovnega prvenstva v Valencii za las izgubili kolajno. Vse do zadnje regate sta branili tretje mesto, v zadnjem plovu pa sta pogoreli. S 14. mestom sta zdrknili na
končno 5. mesto, zmagala je britanska dvojica Cattermole in Bennet-Lloyd, drugi sta bili Singapurki Lim in Siew, tretji pa Italijanki Di Vettimo in Bar-biero. »Najbrž je svoje naredila tudi trema, zmanjkalo pa nam je tudi nekaj športne sreče,« je bil po zadnji regati de-
Zgoraj desno: dekleti Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, levo: Mirko Juretič in Matia Ugrin
ansa
jal trener Matjaž Antonaz, ki dekleti trenira zadnji dve sezoni. Veter jima je bil včeraj sicer bolj naklonjen kot v ponedeljek, a kljub temu jima ubranitev tretjega mesta ni uspela. »Sem žalosten, a tudi ponosen na dekleti, ki sta dali vse od sebe. Vseskozi sta dobro jadrali, saj sta bili stalno v ospredju, med najboljšimi štirimi posadkami. Zmanjkalo jima je tudi nekaj mednarodnih izkušenj, ki jih druge posadke že imajo,« je še dodal Antonaz. Dekleti, ki sta še mladinki, sta vsekakor izboljšali lansko uvrstitev, ko sta bili 7., zdaj pa ju čaka še nastop na evropskem pokalu.
Jadralca Čupe in Sirene Matia Ugrin in Mirko Juretič pa sta zaključila nastope na 33. mestu: včeraj sta bila v zlati skupini 25. in 21. Že z uvrstitvijo med najboljših 37 posadk sta jadralca dosegla prvotni cilj, tako da sta finalne boje izkoristila predvsem za nabiranje potrebnih mednarodnih izkušenj. V zlati skupini sta jadrala konstantno, najboljša sta bila v prvi finalni
regati, ko sta osvojila 19. mesto. Zmagala sta Španca Antich in Terrones, najboljša italijanska posadka - v zlato skupino se jih je uvrstilo šest - sta bili Pilati in Cecchin na 8. mestu.
Vrstni red moški: 1. Xavier Antich / Pedro Terrones (Špa) 4, 6, 18, 7,
9,	1, 12, 1, 5, (25), 15, 5), 2. Tiago Brito / Andrei Kneipp (Bra) (2, 1, 3, 4, 3, 1,
10,	10, (dnf), 12, 12, 28), 3. Sebasien Simon / Pierre Rhimbault (Fra) )5, 6, 12, 2, 1, 1, 15, 5, 18, 5, 22, (25)), 33. Matia
Ugrin / Mirko Juretič (Ita) 6, 19, 15, 18, 4, 20, 19, 25, (32), 24, 25, 21).
Vrstni red ženske: 1. Annabel Cattermole / Bryony Bennett-Lloyd (VB) (5, 9, 11, 1, 2, 4, 6, 1, (26), 1, 8, 4), 2. Kimberly Lim / Savannah Siew (Sin) (16, 3, 4, 3, 3, 5, 16, 12, 1, (23), 6, 1), 3. Sara Scotto Di Vettimo / Vittoria Bari-bero (Ita) (11, 1, 8, 3, 12, 3, 1, 2, 11, (dsq), 17, 5), 4. Carlotta Omari / Francesca Russo Cirillo (Ita) (1, 1, 2, 6, 2, 15, 15, 11, (26), 5, 7, 14).
D-LIGA: VSE BLIŽJI REPASAŽ ZA TRIESTINO?
Državna nogometna zveza LND je včeraj objavila uradni vrstni red klubov, ki čakajo na repasaž v D-ligo. Tržaška Triestina, ki je zaprosila za igranje v meddeželni ligi, je s 17 točkami sedma na lestvici moštev, ki so se po rednem delu lanske sezone uvrstili v končnico prvenstva, toda niso napredovala. Skupno je na lestvici osem ekip. Na posebni lestvici so še klubi, ki so v lanski sezoni po rednem delu izpadli v play-outu. Po pravilniku bodo v D-ligo vključili najprej prvo ekipo lestvice drugouvrščenih v elitni ligi, nato klub, ki je izpadel iz D-lige in izmenično tako naprej, kolikor bo pač prostih mest. Teh je sodeč po odpovedih nekaterih klubov v višjih poklicnih ligah kar nekaj. Skupno je torej tržaški klub 13. na lestvici. Kot kaže naj bi bilo prav toliko mest na razpolago v D-ligi. Uradna odločitev bo najbrž padla 5. avgusta.
OPTIMISTI ČUPE V POREČU
Štirinajst optimistov Čupe se je prejšnji teden mudilo na pripravah v Pore-ču, v sklopu katerih so nastopili tudi na prvenstvu mesta Poreč. Med 65 nastopajočimi je najvišje mesto zasedel Lu-ca Carciotti, ki je bil 6., Sebastjan Cet-tul je bil 11., Giorgia Sinigoi 15., v prvo dvajseterico pa sta se uvrstila tudi kadeta Alessandro De Luisa in Caterina Sedmak. Nastopili so še kadeti Elena Locascio, Francesco Allegretti, Saša Pahor, Rok Golemac, Mia Sveva Jankovič in junioresi Giulio Michelus, Luka Paljk, Nina Benedetti in Irene Lopreiato.
JANA GERMANI ZADNJIČ ZA SLOVENIJO
Tržaška Slovenka Jana Germani (na sliki) bo od jutri do ponedeljka nastopala na svetovnem pokalu jadralnega razreda open bic na Gardskem jezeru. Za članico kluba Jadro iz Izole bo to zadnji nastop za slovensko izbrano vrsto, saj bo potem presedla v dvosed 420 in se pridružila Sirenini ekipi dvojcev.
NOGOMET - NK Kras Repen začel priprave na novo sezono v elitni ligi
»Ne bomo se skrivali!«
Ü] Obvestila
Za nogometaše je prvi dan priprav na novo sezono kot za šolarje prvi dan pouka. Novi spremljevalec članske ekipe Krasa Tullio Simeoni je novim igralcem pred treningom delil torbe in opremo (majčke, hlačke, nogavice), kot da bi učitelj svojim učencem razdelil učbenike. Ob kot za biljard pripravljeni re-penski zelenici je bil pred začetkom treninga najbolj glasen »veteran«, hrvaški Srb Predrag Arčaba. Počutil se je kot doma, saj je s predsednikom Goranom Ko-cmanom in direktorjem Krasovega glavnega pokrovitelja Vojkom Kocmanom »pričal srpski«. Veselo razpoloženi so bili tudi drugi novinci. Nekdanji slovenski reprezentant Tonči Žlogar se je v Repen pripeljal z Rokom Božičem. Oba sta namreč Izolana. Z rahlo zamudo, sicer opravičeno zaradi zdravniškega pregleda, je na trening prišel kapetan Raden-ko Kneževič (pa tudi Grujic, La Pasquala in še nekateri posamezniki). »Ampak, če bo zabijal gole, lahko tudi zamuja,« so se posmejali Krasovi odbornik ter ga nato vseeno spodbudili, naj pohiti. Resnici na ljubo je bil prvi dan pozen tudi trener Branko Zupan. Zaradi družinskih težav pa je bil odsoten Giordano, ki se bo ekipi pridružil prihodnji teden.
Po skupni sliki je bil na vrsti kratek, toda jasen in odločen dvojezični poseg predsednika Gorana Kocmana: »Ne bomo skrivali naših načrtov: sestavili smo ekipo, ki se bo borila za prvo mesto in za napredovanje v D-ligo. Trener Zupan ima na razpolago mešanico zelo izkušenih in obetavnih mladih igralcev, tako da so pričakovanja kar precejšnja.« Goranove besede je potrdil tudi njegov oče Vojko: »Kras je vedno igral za sam vrh lestvice«. Ob množici odbornikov, navijačev in radovednežev je bil tudi župan Občine Repenta-
Krasova ekipa s trenerji in odborniki pred prvim treningom na igrišču v Repnu
kroma
JADRALNI KLUB ČUPA in ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti. Vikend: 2., 3., 4. avgusta. V petek zvečer ob 19.00 teorija, sobota in nedelja 10.00-16.00 na morju. Tedenski: od 5. do 9. avgusta,11.00-17.00. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje. Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela).
KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 26. avgusta - petek, 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek, 2. septembra - petek, 6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. 9., do petka, 6. 9. (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.
bor Marko Pisani, ki je fantom zaželel uspešno sezono in jih »opozoril«, »da so igralci članske ekipe zgled za mlade nogometaše. Mladim morate torej poleg borbenosti in dobre igre posredovati tudi poštenost, fair-play in spoštovanje,« je lepo povedal Pisani.
Zadnjo besedo pred začetkom treninga je imel trener Branko Zupan, ki po eni sezoni dobro razume in tudi govori v italijanščini, čeprav - kot je sam priznal - »še ne najbolje«. Ampak to je najmanjši problem, saj dobro polovico ekipe sestavljajo igralci slovenske in srbske narodnosti.
Prvi trening so usklajeno vodili vsi štirje trenerji: glavni Branko Zupan, kondicijski Matej Bombač, pomožni Michele Campo in trener vratarjev Bojan Gulič. Ob slačilnici so odborniki pripravili izotonični napitek ter košari banan in breskev. Po vadbi bosta tekočina in sadje še kako teknila. (jng)
NOVA TRIBUNA
V Repnu so kot gobe po dežju »zrasli« stebri
Ob repenskem igrišču, bolj natančno namesto stavbe, kjer je bil še do pred kratkim sedež društva (ob slačilnicah), je te dni kot gobe po dežju »zraslo« pet visokih stebrov. »Končno smo začeli z deli za postavitev pokrite tribune (na sliki KROMA), ki je v načrtu že nekaj let. Pod tribuno bodo slačilnice in še drugi prostori. Novi sedež pa bomo uredili v zdajšnjih slačilnicah. Tribuno bodo postavili do prihodnjega tedna. Vsa dela, ki stanejo okrog400 tisoč evrov, pa bomo bržkone končali do oktobra. Kljub temu bomo vseeno domače tekme igrali v Repnu,« je povedal predsednik Goran Kocman.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 27. julija 2013 1 3

SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Cugino & cugino 15.10 Film: Un pascolo tranquillo 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro
^ Rai Tre
tosopra 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Nad.: Un amo-re e una vendetta 18.05 Film: Inga Lindstrom - La festa di Hanna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Studio 5
23.30 Film: I could never be your woman
O Italia 1
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.40 Dnevnik 18.10 Manchester City -Milan Ac 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: Person of interest 23.00 Nan.: Suits
23.05 Nan.: Miss Fisher
Rai Due
7.00 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nan.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia Costiera 17.55 SP 2013 - Plavanje, finale in polfinale 18.30 Dnevnik in športne vesti 19.45 Nan.: Castle 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan: Ombrelloni 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Film: Point blank
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 20.30 In Onda Estate 11.301 menu di Benedetta - Ricetta sprint 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Il colore della liberta (dram.) 23.15 Film: In my country (dram.)
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 8.00 Agora 10.10 Film: La ra-gazza di Bube 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'Ita-liana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 14.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 15.40 Film: Son contento 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.10 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La famiglia
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di po-lizia 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in gial-lo 16.40 Nan.: My life 16.45 Film: Va nuda per il mondo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Fantozzi alla riscossa (kom., It., i. P. Villaggio) 23.05 Film: Roba da ricchi
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Alice, una vita sot-
7.05 Deželni dnevnik 7.3012.45, 17.25 Italia Economia e Prometeo 7.40 17.35 Dok.: Luoghi magici 8.05 18.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.0019.30, 20.30 Dnevnik 18.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Perle d'arte 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Ris-nake, otroške oddaje in nanizanke 10.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 10.30 Nad.: Mladi Leonardo 11.05 Odd.: Družinske zgodbe 12.00 Dok. serija: Zakaj revščina 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.40 Risanke 15.55 Male sive celice 16.35 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 22.55 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Zdravje Slovencev 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Pametna človeka 21.30 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.25 Hommage a Tartini
Jr Slovenija 2
7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 14.00 23.55 Točka 15.40 To bo moj poklic 16.10 Evropski magazin 16.30 Mostovi - Hidak 17.00 O živalih in ljudeh 17.25 Na vrtu 17.55 SP 2013 - Plavanje, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 22.15 Film: Rekviem za sanje (dram, i. J. Leto)
Slovenija 3
6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 12.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.55 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 9.40 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip 15.30 17.30 Poročila 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.45 „Q" 17.30 Pogovor z... 18.00 Pesem kamna 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 City folk 20.30 Le parole piu belle 21.00 Boben 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Artevisione
Tv Primorka
8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Piranu 9.30 ŠKL 11.00 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 Med nami 18.00 Zgodbe na robu Mare Rijavec 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Rastemo z Lungom 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
7.00 Risanke 8.4012.50 Nan.: Tv dober dan 9.30 10.45, 11.45 Tv prodaja 9.45 16.05 Nad.: Ljubljena moja 10.5517.10 Serija: Rožnati diamant 12.00 18.00 Nad.: Kot ukaže srce 13.45 Nan.: Pod eno streho 14.45 Nad.: Mladi zdravniki 15.15 Nan.: Precej legalno 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Film: Čudaški starši 22.00 Nad.: Razočarane gospodinje 22.55 Nad.: Dogodek
Kanal A
6.35 Risane serije 7.50 Nan.: Will in Grace 8.15 12.55 Nan.: VIP 9.05 Faktor strahu ZDA 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.15 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Postavi se zase 16.30 18.00 Svet 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.35 Volan 20.00 Film: Zbogom, dekleta (krim.) 22.05 Film: Podkuri jim, Malone 23.50 Film: Za udarec več
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot srca; 12.15 E. Kalman - Kralj čar-dasa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko - 19. nad.; 18.00 Ženski portreti; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30,
IRIS
VREDNO OGLEDA
Sreda, 31. julija Iris, ob 21. uri
American graffiti
ZDA 1973
Režija: George Lucas Igrajo: Richard Drey-fuss, Ron Howard, Paul Le Mat in Charles Martin Smith
Pozno poletje leta 1962. Kalifornijska najstnika Curt in Steve imata še natanko eno noč, preden odideta na prestižni college.
Zmenek z drugima dvema prijateljema je na parkirišču Mel's Drive-ina takoj ob sončnem zatonu.
Curta tare cela vrsta dvomov. Steve pa nestrpno pričakuje trenutek odhoda in pri tem prepričuje svojo punco Laurie (ki je Curtova sestra), da se lahko medtem, ko bosta ločena, videvata tudi z drugimi. Lucasov film velja še danes za eno najpopularnejših filmskih zgodb sedemdesetih let: režiserjev nežen, nostalgičen pogled na zgodnja šestdeseta leta obogaten z nepozabno glasbeno kuliso.
17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'ar-gomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ri-torni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Spassiunata-mente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repri-za/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Sreda, 31. julija 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Iz srednje Evrope dotekajo nad deželo relativno suhi in stabilni zračni tokovi. Proti soboti se bo nad našimi kraji ponovno okrepil afriški anticiklon, ki bo zopet prinesel dolgotrajnejši vročinski val.
V nižinah in ob morju bo sončno z jutranjo zmerno burjo na obali, ki se bo popoldan obrnila v zahod-nik. Čez dan bo suho in vroče. Dopoldan bo v gorah sončno, popoldan pretežno jasno.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
Povsod po deželi bo sončno z jutranjo zmerno burjo ob morju, popoldan pa bo pihal zmeren zahodnik. Popoldan bodo v gorah manjše lokalne pooblačitve. Še bo suho in vroče.
Jutri bo sončno.
£ Sonce vzide ob 5.47 in zatone g ob 20.35
Dolžina dneva 14.48
Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.36
2005 - Jutro je bilo nena-Žn§ vadno toplo, čez dan je bilo predvsem na z Primorskem zelo vroče. Najvišja dnevna o temperatura je bila uradno zabeležena na < Slapu pri Vipavi, 36,0 °C.
t" Danes: ob 2.06 najnižje -40 cm, ob 9.14 naj-_ višje 15 cm, ob 13.45 najnižje 5 cm, ob 0 19.18 najvišje 28 cm. S Jutri: ob 2.45 najnižje -47 cm, ob 9.36 najvišje 22 cm, ob 14.50 najnižje -1 cm, ob 20.17 najvišje 32 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 26,6 stopinje C.
¡o
500 m .....	.....30	2000 m
1000 m.....	.....24	2500 m
1500 m.....	.....17	2864 m
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5.
7
Maradona izgubil živce in obrcal fotografa
BUENOS AIRES - Legenda svetovnega nogometa Diego Maradona, ka-petan argentinskega moštva, ki je leta 1986 osvojilo naslov svetovnega prvaka, se je spet znašel v zagati. V domačem Buenos Airesu je izgubil živce in napadel fotografa, ki je skušal 52-letnika fotografirati pred očetovo hišo. Maradona ga je napadel in brcnil v koleno in mednožje. Fotoreporter revije Gente Enrique Medina je Maradono prijavil policiji in bi ga lahko tožil, a so odvetniki argentinske nogometne ikone kmalu po incidentu stopili v stik z obrcanim paparacom, tako da se bodo bržkone dogovorili o primerni odškodnini zunaj sodnih dvoran in hitro zgladili "nesporazum". (STA)
Ukradeno stradivarko po treh letih našli v Veliki Britaniji
LONDON - Britanska policija je našla redko violino Stradivarius, vredno 1,2 milijona funtov (1,4 milijona evrov), ki so jo lastnici leta 2010 ukradli v kavarni na londonski železniški postaji. Tatovi so glasbilo, izdelano leta 1696, in dva violinska loka ukradli v Južni Koreji rojeni violinistki Min-Jin Kym. "To je bilo zelo težavno potovanje. Še vedno ne morem verjeti, kaj se je zgodilo," je dejala danes 34-letna violinistka, ko ji je policija vrnila glasbilo. Po navedbah policije so violino našli skorajda nedotaknjeno. Bila je shranjena v kovčku skupaj z obema violinskima lokoma. (STA)
VELIKA BRITANIJA - Po mnenju kritikov naj bi bila žaljiva
Sporna vladna kampanja proti nezakonitemu priseljevanju
LONDON - Britanska vlada se mora braniti pred številnimi očitki, ki nanjo letijo zaradi sporne kampanje, v kateri nezakonitim migrantom sporoča, naj se vrnejo domov ali pa bodo aretirani. Tovornjaka, ki sta se vozila po Londonu z izpisano številko, kamor se lahko javijo migranti, ki bi želeli domov, sta po mnenju kritikov žaljiva.
Del kampanje sta bila tovornjaka z ogromnimi plakati, ki nezakonite migrante spodbujajo, naj se vrnejo domov. Tovornjaka sta teden dni vozila po šestih londonskih soseskah, znanih po velikem deležu priseljenskega prebivalstva.
Del kampanje so tudi plakati, letaki in oglasi v lokalnih časnikih. Na plakatih so prikazane ogromne lisice skupaj s številom aretacij v določenem okolju.
Ob tem piše: "Nelegalno v Veliki Britaniji? Pojdite domov ali se soočite z aretacijo." V okviru kampanje ljudem sporočajo tudi telefonsko številko, na katero lahko pošljejo sporočilo, če želijo pomoč pri odhodu.
Iz urada britanskega premiera Davida Camerona so kampanjo branili z besedami, da ta že kaže rezultate. Spodbuditi migrante, da prostovoljno odidejo, je po njihovih besedah daleč najbolj stroškovno učinkovit način. Notranje ministrstvo beleži "velik interes", so zagotovili.
Na notranjem ministrstvu so ob tem pojasnili, da je strošek celotne kampanje 10.000 funtov (11.500 evrov), kar je manj kot 15.000 funtov, kolikor stane prisilna odstranitev enega samega nezakonitega priseljenca.
Tiskovna predstavnica laburi-stov za notranje zadeve Yvette Cooper je kampanjo medtem označila za "smešno". Vodja Stranke za neodvisnost Velike Britanije (UKIP) Nigel Fa-rage pa je menil, da gre za "znak odprtega vojskovanja". "Mislim, da je kampanja zelo v stilu Velikega brata, zelo državna, zelo spominja na Vzhodno Nemčijo v 80. letih prejšnjega stoletja, gre enostavno za odvraten način," je dejal Farage.
Britanska vlada je kampanjo sprožila mesec dni zatem, ko je London napovedal, da bo od "visoko tveganih" odraslih obiskovalcev iz Nigerije, Indije, Pakistana, Bangladeša, Šrilanke in Gane za šestmesečno vizo zahteval 3000 funtov varščine. (STA)
IRSKA - Ob nezadovoljstvu leve opozicije
Uzakonili splav v določenih primerih
DUBLIN - Na Irskem so uzakonili splav v določenih primerih, ko je ogroženo življenje matere, potem ko je irski predsednik Michael D. Higgins včeraj podpisal zakon, ki je razkril veliko razdeljenost glede tega vprašanja v tej tradicionalno katoliški državi.
Zakon dovoljuje splav v okoliščinah, ko zdravniki ugotovijo, da obstaja "dejanska in velika grožnja za življenje matere". Prekinitev nosečnosti dovoljuje tudi v primeru, ko porodničar in dva psihiatra soglasno ugotovijo, da obstaja nevarnost, da si bo nosečnica vzela življenje. To določilo je še posebej razdelilo Irce, pri čemer so nasprotniki splava prepričani, da bo vodilo k povečanju števila splavov. Poslanci levice so trdili, da je pravica do splava še vedno preveč omejena, saj ne vključuje primerov, ko so ugotovljene nepravilnosti ploda, in nosečnosti, ki so nastale zaradi posilstev ali incesta.
Predsednik države je zakon podpisal potem, ko ga je spodnji dom parlamenta 12. julija sprejel s 127 glasovi za in 31 proti, nato pa minuli teden še zgornji dom. V obeh domovih parlamenta ima večino konservativno-socialdemokratska vlada, zakon pa so podprli tudi nekateri poslanci opozicije. Podprlo ga ni sedem poslancev stranke premiera Ende Kennyja, Fine Gael, tudi ministrica, ki so jih nato iz stranke izključili. Ministrica za evropske zadeve Lucinda Creighton je odstopila s položaja. Sprejem zakona je obljubila vlada premiera Kennyja, potem ko je oktobra lani v bolnišnici v Galwayu umrla 31-letna indijska zobozdravnica Savita Halappa-navar. V 17 tednu nosečnosti si je prizadevala za umetno prekinitev nosečnosti, potem ko so ji zdravniki povedali, da se je pri njej začel spontani splav, a so prošnjo zavrnili, ker tedaj njeno življenje še ni bilo ogroženo, plodu pa je še vedno bilo srce. Nekaj dni za tem je umrla zaradi zastrupitve krvi.
Mandela še naprej kaže znake izboljšanja
JOHANNESBURG - Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela po skoraj dveh mesecih bolnišničnega zdravljenja še naprej kaže znake izboljšanja, so včeraj sporočili iz južnoafriškega predsedstva. Niso pa želeli komentirati poročanja medijev, da je Mandela prestal operacijo in da je bil pri njem dvakrat sprožen preplah. "Nekdanji predsednik Nelson Mandela ostaja v kritičnem, a stabilnem stanju v bolnišnici v Pretorii in še naprej kaže znake izboljšanja," se glasi uradna izjava Pretorie. Ameriška mreža CBS je sicer pred kratkim poročala, da je Mandela prestal "operacijski poseg", v okviru katerega so mu odmašili cevko za dializo, v zadnjih tednih pa sta bila pri njem tudi dva preplaha. V enem primeru se ni odzival na zdravila, v drugem pa je naprava, ki spremlja njegove življenjske funkcije, pokazala stisko.
Mandelo so 8. junija sprejeli v bolnišnico zaradi ponavljajoče se pljučnice. Njegove težave s pljuči naj bi bile povezane z nezadostno zdravljeno tuberkulozo, za katero je zbolel v zaporu. 27 let je bil namreč zaprt zaradi boja proti apartheidu in za človekove pravice temnopolte večine v Južnoafriški republiki. Po navedbah družine in prijateljev Mandela diha s pomočjo aparata in prejema dializo. (STA)