Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu, spisi pa uredništvu v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani.
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo.
,,ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., polu leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.
„ŠKRAT" vsako prvo in tretjo soboto V meseci vsakem razlil bo togoto.
Stava.
Zložil KOSTRUN.
" poj kompare, ali staviš,
____|| Da čez hruško skočim to?"
Če, kompare, to napraviš, Hruška z vrtom tvoja bo.
„»0 prekamansko to bodi! To je nemogoče to! Kaj ti v glavo še ne hodi? Da boš skočil čez drevo?
Jutri hočem to storiti, Ko se malo okrepčam. K hiši hočem vrt dobiti, Ali naj pa hišo dam." —
„Vdari! Na! pa možbeseda! Ako tega ne storim — Vrag me črni naj pogleda! — Hišo v stavo naj zgubim."
Saj je vendar mnogo više, Le poglej, odpri oči, Kakor streha tv<'je hiše, Pa tako blebečeš ti!
Zvita glava pa po noči Vrgel je drevo ob tla. Ko pa zarija napoči, Kliče že kompareta:
Možko si besedo rekel. Vdari! Bog! Zdaj že velja! Po soseda bom še stekel, Da za pričo bode ta. —
Tega niti bi ne stavil Bil še tisti Golijat, Ki ga Sabel je zadavil In mu je prerezal vrat.""
„Hoj, kompare, semkaj hodi! Sosed pride naj s tebo, Ki za pričo meni bodi, Da sem skočil čez drevo!
Sosed je debelo gledal In z glavo je le majal; Slednjič modre je povedal In besede te dejal:
»Tiho bodi! Jaz pa stavim, Da čez hruško skočil bom. Ako tega ne napravim, Dam komparetu svoj dom.
In čez hruško je ležečo Skočil lahko zviti ptič; Naj kompare pest grozečo Vzdiga, saj ne škodi nič:
»Nisva midva govorila, Da naj hruška stala bo; Ampak to sva se zmenila, Da čez skočim, ne kako!"
48
ŠKRAT.
_L
Štev. 11.
Vsi ga radi pijo.
|Kamo dva pivca je imel Gobar tistega
popoludne, a glasna sta bila za deset drugih. Stohan je prodajal lesnemu kupcu Vragometu kopo borovcev, ki bi se bili v nekaj letih še naredili, a mož je potreboval novcev in moral je kaj prodati. Pogajala sta se in pogajala, da so se obema že nekoliko možgani pooblačili.
„Da ne bode ne tvoja ne moja, Vragomet, dal mi bodeš 120 gold. in deset voz hoje bodem jaz spravil domov," pravi konečno Stohan in pomoli kmečkemu kupcu žuljasto roko.
„Naj se že pes obesi!" pritrdi Vragomet in poči z roko po roki prodajalčevi, da odmeva po vsej izbi.
Na to izpije ostanek žganja in pomoli liter Gobarju.
Ta je hodil po izbi sem in tja ter se zavijal v svojo kratko in tanko kami-žolo, kakor bi ga zeblo. Na klic pivčev zagrabi liter in izgine iz sobe.
Ker krčmarja ni tako naglo nazaj, sklone se Stehan, pomežikovaje proti so-pivci: „Zdaj le ga najbrže krščuje. Pa saj pravijo, da špirit vsak dan sproti nosi iz prodaj alnice."
,,Ha, ha!' smeji se sopivec.
V	tem stopi v izbo deček dvanajstih let, razkuštran, z umazanimi lici in še bolj umazano srajco.
„Oče! mati so dejali, da pojdite domov, koj!" nagovori bojazljivi deček Ste-hana, ustopivši se za duri.
V	tem ustopi krčmar in loputne z durmi malčeka po glavi, da se ta kar opoteče. Že je zijal Gobar, da bi opravičil svojo dolgo odsotnost, kar opazi dečka, ki se drži za glavo in na jok se mu nareja.
„Eh, Janezek, glej ga no! nisem vedel, da si ti za durmi; boli te, kaj ne? Le kar tja le se usedi k oči, „dali ti bodo štruce", tolaži malčka in ga vodi za roko k mizi, kjer sedeta razburjena pivca.
„No, tukaj le sedi k meni, kmalu bode bolje; na štruce Janez!" moli mu Stehan vogel belega kruba; potem mu tiplje z jedno roko glavo, z drugo pa seže po nož in ga pritisne plohoma na fantovo glavo, rekoč: „Caj, fant, da se ti buška ne naredi!"
Deček pozabi kmalu materinega naročila in nič več ne črhne o njem. Pa kako tudi, saj tako slastno trga beli kruh in Vragomet ga zaliva z žganjem,
katerega se fant ne brani, ker ga je vajen, kakor kruha.
Stehan in Vragomet pa se razgo-varjata dalje o borovcih koliko bodo „vrgli", koliko desek bode iz njih, koliko voz bode hoje i. t. d.
čez nekaj časa se začuje po veži lahna hoja in prikaže se pri durih-nova postava, ki je nekako nerodno zapira z obema rokama. Robec na glavi ima zavezan „na muzo", obraz ji žari od vročine in bel zastor je ves sajast in umazan, kar priča, da je prišla baš od ognjišča. Na sredi izbe se ustopi in vsi utihnejo.
„ Tukaj sediš in popivaš, doma pa delo zaostaja. Kdo pije zdaj po krčmah, nego ti sam, ki nimaš nikdar dosti žganja v sebi. Kdor v tem času poseja po krčmah, ni nihče dosti vreden. In pa še ta brglez sedi tukaj, kakor bi bil pribit! Ali sem te zato poslala po očo, da mu pomagaš piti. Lepo od tebe . . . ."
Še precej časa bi bila Stehanka pro-povedavala, da je ni ustavila Gobarica, ki je na to vpitje prihitela v izbo: „Ona! slišiš, ona! nikar tako hudo, saj ni nič takega! Saj veš, malo pijače mora biti po kupčiji."	(Konec prih.)
Laž in resnica.
„Zakaj pa ti krilce je belo?"
Poprašala mati je Jelo.
„Ve malinu zjutraj sem bila,
Pri vrečah sem se oplazila."
„Zakaj pa ti črno je lice?"
Praša'a je mati hčerice.
„Ve kuhinji prej le sem bila,
Od saj sem se tam očrnila."
„Zakaj pa so lica ti rdeča?"
Prašala je mati skrb ča.
„Ker ravnokar kruhek sem pekla,"
Ve tretje je hčerica rekla.
A smije se bratec in poje,
Pove tudi materi svoje:
„Saj Jelica v mlinu ni bila.
Le z mlinarjem skup je hodila.
Od saj se pač ni očrnila,
Strgarja je le poljubila.
Od peke ni rdeča postala,
Le vince je v kleti srkala."
Rak.
To se pa že mora reči, da je prof. Šuklje velik gospod. Vsi slovenski časniki bavijo se ž njim ali pa z njegovo vo-litvijo. List naših opričnikov nima že druzega predmeta, kakor to „postavno" volitev, ki mora postati tudi veljavna.
Pasji dnovi se bližajo in ravno prav je prišla ta volitev za časnikarje, da morejo ž njo napolniti svoje prt dale. Saj bralci se tudi naveličajo, če bi se v „2jit[>ljan§fem SiStu" vedno le proslavljal gospod Andrej, druzega pa nič.
Vročina v Ljubljani je neznosna. Vse je postalo „velo", celo naše društveno življenje. Vsi že ugibljejo, kaj je povod tej velosti. Pa v tem iskanji sredstev so jako nasprotni. Nekateri pravijo, da radikalci, drugi da opričniki.
To je pa le prazno blebetanje prav za pasje dneve. Temu je kriva prevelika vročina, pomanjkanje dobre vode, vina in piva, najbolj pa prazni žepi.
Proti vročini pa ni nobenega po-močka, samo počakati je treba, da pride dež. Da pa nemarno dobre vode, kriv je vodovodni odsek, ali bolje njegova počasnost. Inženirji že nekaj let sem dobre plače vlečejo in delajo projekte in načrte za vodovod. Vse pa ostane le pri samih projektih. Ko bi mi Ljub-ljančanje imeli dobro vodo, bi se lahko okrepčali in ne bili bi tako veli, kakor smo tako. Ali Bog ve, kdaj bomo doživeli, da je po vodovodu dobimo v Ljubljano. Mi težko, morda naših otrok otroci. Pisatelji razprav po časopisih o „veli Ljubljani" naj bi se bili spravili nad vodovodni odsek, ki menda misli, le počasi, gospoda, saj ko bode vse dodelano, nas ne bode več treba in naše slave bi bilo konec.
Druga še večja napaka pa so slaba vina in pivo. Že več let trta ne rodi dobre kapljice, — ali vsaj Ljubljanski krčmarji je ne točijo. Nekateri mislijo, da Dolenjci ne znajo prav ravnati z vinom, drugi pa zopet, da ga Ljubljanski krčmarji preveč krščujejo s slabo Ljubljansko vodo. Kaj je temu uzrok, bode nam razložil veščak gosp. Pire, ki je že preiskal vse napake d denjskega cvička. Pivo je pa tako slabo, da bi ga človek res moral toliko spiti, kolikor ga Ribniški konj pelje, da bi se malo razveselil.
Pa kaj še to, še drago je vse, drago. V časih, ko je bil še stari bokalj v ve-
ljavi, se je človek še pošteno navlekel rujnega ali pa rumenega vinca, zdaj pa liter ravno toliko velja, pa ga je jedva toliko v njem, da si človek grlo zmoči.
Največ krivi so pa „velosti" prazni žepi. Brez denarja ni veselja, ne pomagajo niti najboljši govori, najboljša politika. Zategadelj bomo pa vsi z veseljem pozdravili Šukljeta ali pa koga druzega, ako iznajde kako sredstvo, s katerim napolni naše žepe, naj bode potem že katerekoli politične vere, liberalec, klerikalec, konservativec, radikalec ali pa kaj druzega.
Kako so bili Dolenjci veseli pri zadnjih volitvah, ko so jim dajali denar in točili vino zastonj. Od samega veselja bi se bili kmalu stepli in Mar-gheriju v Metliki napravili mačjo godbo. Sedaj pa tudi vsi otožni in »veli" po-vešajo glave, kakor mi v Ljubljani.
Velika vročina, slaba voda, prazen bokal in prazni žepi so uzrok »velosti" naše prvostolnice po naših mislih, ne ne pa različna politična mnenja. Kdor odpore tem nezgodam, pa bode odpravil vso „velost" in dal naše j prvostolnici živahnost.
č'urini dogodki.
Že nekoliko dni sem govorilo se je po Ljubljani, da pripravlja »Deutscher Turnverein" velikansko velikonemško demonstracijo v kazini. In res, neprijetno dirriulo je vsacega pravega avstrijca, ko je videl na ljubljanske kazine vrtu prav pri cesti razobešene tri velike črnorude-čerumene zastave, a le jedno majhno črnorumeno. Nič dobrega sluteč podam ss zvečer v „Zvezdo." Pred kazinskim vrtom pa se je nabirala množica pošteno avstrijsko mislečih ljudij, katerim se je tako ravnanje na avstrijskih tleh gnjusilo.
Mi sicer nobenih pouličnih demonstracij ne moremo odobravati, ker s tem se le daje nasprotnikom povod, da lepo našo domovino pred inostranskim svetom črnijo, a radi verjamemo, da je bil vsak rodoljub, ki količkaj avstrijsko čuti, do skrajne meje razdražen. Ko so pojavi in vzdihljaji po velikej Nemčiji prikipeli do skrajne meje, je razburjena vročekrvna mladina klicala »živio". Ta nedolžni klic pa je g. A. pl. Gariboldiju modro kri tako razvnel, da pripiha ves divji iz kazinskega vrta in kakor besen udri-hne s svojo palico nekega mirnega Slovenca z vso močjo po glavi. Na to pri-kipelo je razburjenje do vrha in le nekaterim rodoljubom ki so z mirno besedo
ljudstvo pogovorili, zahvaliti se je da ni bil ta udarec začetek groznega škandala. Za danes le to konštatujemo, da je prvi udaril g. A. pl. G. iz nasprotnega tabora, a kompetentne oblasti pa opozorujemo, da v prihodnje zabranijo vsako tako javljenje hrepenenja po velikej Nemčiji, denašnji dogodek poučil jih je lahko, kam more privesti tako njih koketovanje z nemškim »turnve-reinom". Nemškim »turnarjem" bodi pa to v svarilo, da ne bodo več tako surovo žalili avstrijskega patrijotičnega ljubljanskega prebivalstva. Danes trebalo je 6 žandarjev in ves mestni policijski aparat da se je mir ohranil, kar v prihodnje morebiti ne bo zadostovalo. Sicer pa o tem še spregovorimo.	—r.
ŠKRATOGRAMI. <&>
Tržič V nedeljo je bilo tu celo tolpo ljubljanskih turnarčkov, a telovadili so le z jezikom. Vse hiše, kakor tudi javna poslopja so bila okrašena z narodnimi trobojnicami. Celo turnarčki so nosili v torek črn, v sredo rudeč in v četrtek žolt hrbet. To pa je bilo tudi najbolje, kar se je moglo dobiti in odnesti iz Tržiča.
Brežice. Generali: Ausserer, Glan-tschnigg, Forreger in Neckermann vsi pri-frknjeni. Govorili so tako učeno in jedrnato, da so celo bolhe obtičale vsaka v svojem kotiči Ausserer je zvečer veselja ,.šlape" kvišku metal. Neckermann pa je na vse grlo kričal in se drl: „koch ! koch! koch!"
POGOVORI. 4= |
A.:	„Ali uganeš, koliko ima ,rSjubljan§fi 2i§t" naročnikov?"
B.:	»Kakih tisoč."
A : „Ne boš, Jaka! Niti polovico toliko." B.: »Potem jih pa nima več, kot kakih štiri sto."
A.:	»Blizu si, vender uganil še nisi."
B.:	„Pa menda saj ne tri sto?"
A.: »Sedaj si jo pogodil, prijatelj I A pomisliti je še treba, da je od teh tri sto polovico zastonjikov, a polovico prisiljenih!"
Učitelj: »Janezek, povej mi, koliko ur ima jeden dan?"
Janezek: »Šestindvajset!" Učitelj: „Tepec, ne govori tako neumno. u
Janezek: „V knjigi smo brali, da ima jeden dan štiriindvajset ur, a vi ste nam včeraj pripovedovali, da je sedaj za dve uri daljši, torej je štiriindvajset in dve šestindvajset!"
Mati: »Uršika! zakaj se vender oziraš v cerkvi vedno tja na desno stran, kaj se nič ne sramuješ? Vzgleduj se nad sosedovo Metko kako ima vedno oči obrnene proti velikemu oltarju?" Hč
i: »Metka ima se ve da oči uprte tja pred veliki oltar, ker je tam grajska klop, v katerej sedi Vragometov študent."
Uljuden natakar. Gost (natakarju): „ Vražji tepec, pol ure že tu sedim in ničesar ne dobodem. Da bi me vsaj vprašal, po kaj sem prišel!"
Natakar: »O le še jedenkrat mi recite tepec, pa bodete takoj dobili!"
DROBIŽ.	|
Pred sodiščem je bil neki tat obsojen na 25 batin. Predno se vleže na stol, prosi sodnika, da bi mu vsaj toliko dovolil; da bi se vlegel, kakor bi se on hotel. Sodnik mu tega ne odreče. Tat se hitro vleže pod stol in mirno čaka udarcev.
Ljubimec očita svoji izvoljeni, da jo je nekdo poljubil, kar pa ona odločno taji. „Ali, za Boga! Saj sem sam videl!" trdi on. »Sedaj sem pa popolnoma prepričana", zajezi se izvoljena, »da me ne ljubiš; ker svojim očem več veruješ, nego mojim besedam."
Dva gospoda sta govorila o preteklosti in o svoji nekdanji revščini ter reče jeden izmed njiju: »Ko sem bil na vseučilišči, imel sem tako majhno izbico, da se nisem mogel niti prestopiti v njej !" — „To je še vse nič!" pripoveduje drugi. „Ko sem bil jaz na vseučilišči, imel sem pa tako tesno stanovanje, da celo žepne ure nisem mogel spraviti vanj in sem jo bil moral poslati v zastavljalnico!"
Duhovnik je obiskal osnovno šolo z namenom, da bi nekoliko izprašal nadobudno mladež o krščanskem nauku ter vpraša odraslega dečka : , Janez, ali veš, kaj je prav in kaj ni prav?" — „Ne vem!" odgovori odločno Janez ter debelo ogleduje duhovnika. — Duhovnik, misleč, da ga deček ni prav uinel in da mu je treba pojasnila, nadaljuje: „Glej, Janez! Ko bi imel tvoj součenec kos kruha in ti bi mu ga vzel, kaj bi storil?,' — „Snedel bi ga!" odgovoril je nadobudni učenec.
Priletna gospodična — bržkone ljubljanska — trdila je v družbi, da je sto-prav v petindvajsetem letu. Mladostna prijateljica njena pa ji seže v besedo:
»Tedaj pa pač še nisi bila rojena, ko" i sve skupaj obiskavali šolo.
Neka gospa je očitala svojemu so- I progu: »Zakaj se vendar vedno pritožuješ proti svojim prijateljem čez me, saj sva 1 vender oba jednili misli: ti hočeš vladati v hiši in jaz tudi!"
Ko se je hotel neki gledališčni igralec poročiti, odgovarjali so mu njegovi drugi, naj si ne nakopava zakonskega jarma ter ne zapravlja zlate prostosti. Celo šepetalec, star, dober mož, skušal ga je pregovoriti, da bi ostal samec, ter konča z naslednjimi besedami: „Ljubi moj! Vedno ste me radi poslušali ter
pazili na moje besede, poslušajte torej tudi sedaj moj svet!"
SS1
Tiskano Neka kuharica je brala v nenavzočnosti gospode povest. Ko ustopi nje znanec ter jo vpraša, kdo je spisal povest. ,,Ne jezi me!" odgovorila mu je kuharica osorno, „saj vender vidiš, da ni pisana ta povest, ampak tiskana!"
Uganolici.
1.	Kak urbas se nikdar ne premoči?
(•oi-iS o>[Sok)
2.	Kak podplat se nikdar ne strga?
(•^IZOf 1>[SU37)
Pozor! Pozor!
Podpisani priporočam p. n. Nemcem štirikrat na dan star kruh; toda samo Nemcem, Slovenci naj me ne obiskujejo, kajti pred njimi se mi treso hlače! Dober tek, gospoda nemška!
S spoštovanjem
Re.
300 veder
najboljšega, neokusnega
dolenjskega Pirca
je na prodaj v ITovero. mestu.
Vino je izvrstno posebno pri jedi, a Ljubljančani s svojim neolikanim okusom ga lahko uživajo tudi brez jedi. Kje se dobi to vino, pove iz- prijaznosti
prodajalec.
Dovolite, gospodična! da si zapalim smodko; ako Vam ne škoduje? — — O, meni ne škoduje, a bojim se, da škoduje Vam!
,,Paleček",
češki ilustrovani šaljiv list izhaja v Pragi po jedenkrat v tednu v veliki četvorki. Urednika sta mu gg. R. Pokorny ;n Karol Krejčik. »Paleček" prinaša v svoji slavnostni 25. štev. na čast ameriškim bratom ob pohodu češkega narodnega gledališča poleg mnogih krasnih slik Krejčikovih tudi povest Pokornjja: »Na razloučenou amer. bratfim", humoresko Gustava Dorfla: »Varhanik" in mnogo druge šaljive drobnjave. »Paleček" je končal s to številko svoje prvo poluletje XIII. tečaja, ter vabi vse prijatelje dov-tipov na naročbo. Cena mu je za vse leto 5 gld. 80 kr. Ista urednika izdajata tudi III. tečaj »Raraška" v mali osmerki ter stoji zvezek s poštnino vred 6 kr. Oba ta češka humoristična lista prav toplo priporočamo Slovencem.
V soboto zvečer.
V nedeljo zjutraj.