Kupujte obrambne bonde! ictory buy VNlTBD »tfVMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest FC^lCTORY Slovene Daily Mi BUY in Ohio WjKM UNITED Best Advertising Medium — 'OLUME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 17, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 141 ;lJ re* 'o& INTASTICNA ITALIJANSKA mOPAGANDA O VELIKI ZMAGI Vstopnice naprodaj |Uspešne akcije ruske severne K i« Barf tre!" gP enega najhujših porazov italijanske mornarice dela propaganda osišča / SVOJO največjo zmago. irf. Prihodnjo nedeljo se vrši o-gromna vseslovanska parada, po zaključku parade pa se vrši velika manifestacija na Sokol-skem vrtu, 4314 Clark Ave., S. W. — Vstopnice se dobe v pred-prodaji v gl. uradu S. D. Z., pri Enakopravnosti in Ameriški Domovini. — Cena vstopnic je 30c, katera vključuje dobitek pri vhodu. Na programu bodo i izvrstni govorniki, razna razve War Service Center Včeraj se je pričelo z delom za zgradbo tako zvanega War mornarice Service centra, za katerega je -^ I spočel idejo naš župan Frank J. Mornarici, ki najmlajša 'Lausche, in za katerega je da- . , i I- -I o o svoje prispevke. najml a j š i poveljnik, 36 let stari vice i^dmiral Go-lovko. Neka USSR arktična pomor- Zasaditev prve lopate se je vršila včeraj na Public Square ob ceremonijah, ki so se jih u-deležili civični in vojaški dosto-'! janstveniki, nakar so pričeli de- POTOP DVEH PARNIKOV PRED OtMI IISOCGLAVE MNOŽICE Parnika sta bila torpedirana ob obali Nor-folka v Virginiji pred očmi tisočerih kopalcev. Napadu na laško mornarico so sodelo- tudi težki ameriški bombniki 'drila, petje, ples in druge zaba- 17 Javci z gradnjo poslopja, ki bo ^KSANDRIJA; Egipt, 16. skih oklopnic so pustile goreči Ive. Slovenci, kupite vstopnice p® glavni stan povejpika ruske in slavnostno odprto na nwrju kr unKUe ali tdkolvn^M-ej, vdebžKe M shoda! -. sevanw nuxrwnce, 36 d^ 11. juUj^ ja. Pomorske bitke na ozemskem morju so se ude-ob strani Angležev tudi a-_ bombniki, ki so zadeli s poškodovale še najmanj šest cisti preostanek prireditve p ^ice-admirala Arzena Golov-j Vojni center, čigar izgraditev I ka.. - - . . nadaljnih italijanskih bojnih la- za kritje stroškov parade za bo omogočena s prostovoljnimi . , - __________ dij. Posebni komunikeji angles t 1 bombami dvoje italijan- j ke zračne in pomorske sile zdaj oklopnic, troje križark in naznanjajo o silnih batinah, ki ^ rušilca ali morda celo italijanski poraz iTo " Je bil eden najhujših po-' ki jih je doživela itali-^ mornarica. Italijanska je nameravala uničiti p^ški konvoj, toda zgodilo g baš obratno. Vedeč, da ja r %8ka mornarica odplula L^ranta, so ameriški bomb-7 "^^užbi angleških torped-^smudoma odleteli s f na lov za Mussolini-ftiornarico. ^'tev težke križarke, dve ®«Iopnici v plamenih _®riški bombniki, arigleška in angleške boj-' so pogreznile eno iz-Veh težkih križark, ki sta J[se ostah, dvoje italijan- jih je zopet dobila italijanska mornarica, ki si je prilaščala fantastično zmago nad angleškim bojnim brodovjem. Dvoje zavezniških konvojev, ki sta bila predmet tega napada, je srečno priplulo na svoj cilj: eden v Tobruk, drugi na Malto. Fantastična propaganda Nemci in Italijani pa so zatrobili v svet, da je bilo potopljenih 16 zavezniških ladij, vKljučno osem križark ali rušil-cev, 38 nadaljnih pa da je bilo poškodovano. Angleška admira-liteta odgovarja na to, da sta oba konvoja dosegla svoj cilj in da je bilo res nekaj zavezniških izgub, toda trditve Nemcev in Italijanov o potopu angleških bojnih ladij in ene nosilke letal, so fantastična propaganda. zmago sedanje vojske. pri torpediranju je izgubila samo ena oseba življenje NORFOLK, Va., 16. junija. — Včeraj je neka sovražna podpornica torpedirala vpričo tisočerih ljudi na obrežju dvoje velikih ameriških trgovskih par- "komunisti" obsojenitvrdk, bo sre- , Kaj let prea seaanjo vojno je vsega vojnega pnzadeva- j takisto pod poveljstvom naj-' na smrt DNB, 27 maja: "Zunanje mi-;mlajšega admirala, popolnoma jteranov, center civilnih infor težke ječe." I Ta najmlajša bojna mornari-, ,joprinosi kakor tudi s kontribu- ^ !ca na svetu saj je bila zgra- j jami dela in materiala od stra- nikov. ZaprepaščenI gledalci . Gledalci na obi-fežju so pridr- nja, shajahsce vojakov m ve- ameriške bojne ladje, bombnike in en zrakoplov, kar vse je krožilo po morju in nad morjem, na kate-80 so treskale bombe zasledovalcev. Med napadom je poteklo 30 minut Tekom obeh torpediranj, ki nistrstvo sporoča, da je vrhov-1 razbila in razrvala nemške se no sodišče v Zagrebu obsodilo j vernomorske komunikacije ter na smrt tri komuniste zaradi'zaustavila prodiranje nemških sabotaže blizu neke ' železniške [ čet v severni Finski. postaje pri Zagrebu. Dva sta j Kakor ostali sovjetski vodite-bila takoj ustreljena, tretjemu j Iji, je tudi admiral Golovko pa so kazen izpremenili v 20 let | mnenja, da se zmž^o izvojuje jnacij, rekrutiranja in moralo-dvigajočih aktivnosti. jugoslovani v kanadi Reuter', 28. maja: "Kanadska Vladna Poročila so priobčila vest, da je jugoslovanska vlada sklenila v Kanadi organizirati jugoslovansko vojsko in letalstvo." so obtičali tako pred Harkovom ^kor pred Sevastopolom ob Črnem morju ^ so bili Nemci po tridnevnih bojih pri- ^^Ueni k defenzivi. — V nemške zakope pred Seva-®topolom so vdrli ruski mornarji ter pobili tam 250 Ncnicev. ^SKVA, sreda. 17. iuniia. tovornih avtov in en cel železniški vlak. Rusi v nemških zakopih jfjale med 125,000 divje I Pred Sevastopolom so ruski josepha in štiri vnuke: Willia- J^ajočimi Nemci strahovite romarji vdrli v nemške zako flbe. ' " ^^'"šal Timošenko je v svo-protinapadu pri Harkovu, . , . Nemce ter popolnoma U ftv* v -I v "nrAlmropiii volrn Tinn< ciio nemško kolono, docim o fA Trn rt sreda, 17. junija. Metske čete so izvedle ^3 protinapade pri Harko-^^tki za Sevastopol pa so Nov grob Po mesec dni trajajoči bolezni, je umrl za mrtyoudom na svojem dcfenu, 1020 E. 64 St. dobro poznani rojak Andrej Hočevar, star 67 let. Doma je bil iz vasi Mačkovec, fara škocjan, I odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Zadnjih 34 let je bil uposlen pri New York Central železnici. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Juro-vič, tri sinove: Franka, Andre-wa in Rudolpha, štiri hčere: Mrs. Mary Ausec, Mrs. Anno Mack, Molly in Frances, brata lahko še letos, ako odpro'zavezniki napram osiščif drugo fronto. On je prepričan, da Nem- uboj kapetana in vojakov ladelphije, drugi inženir na eni izmed ladij. Redwinovi tovariši, katerih je bilo 45, so vstopili v troje rešilnih čolnov, s katerimi so dosegli obal. Obe ladji sta bili oboroženi, toda nista imeli nobene prilike streljati, ker je ostala podmornica ves čas pod vodo ter se ni,prikazala na površino. Torpediranje drugega parnika Rešeni pomorščaki izjavljajo, da ko so se nahajali v svojih rešilnih čolnih ter veslali proti obrežju, so nenadoma zagledali, kako je bil torpediran neki na-daljni parnik. Na drugem parni-■ku je bilo 62 mož posadke, ki so sta bili izvedeni v razdobju 30 j bili vsi rešeni. Eden med njimi minut, je bil ubit samo en mož, je dobil tekom torpediranja po- "Havas", 27. maja iz Beograda: "Včeraj je veliko število članov komunitične tolpe napadlo na potu čačak—Užice avto-ci ne bi mogli preprečiti izkrca- j mobil, v 'katerem je bil kapetan j in siceH Rubin Redwine iz Phi-1 škodbe na hrbtu nja angleških in ameriških čet. ,Nuftič, s štirimi vojaki. Bili so Admiral je doma iz kozaške j ubiti. Kapetan Nuftič, ki so ga vasi Pohladnaja na severnem j pustili ležati, ker so mislili, da Kavkazu. Njegov , oče, ki jej je bil mrtev, je bil pozneje pre-kmet, in njegova mati, ki sta o- jpeljan v bolnišnico." ba še pri življenju, sta še vedno | _ tam. Izmed njegovih treh bratov je eden mornariški; kapitan, drugi je pehotni poročiiik, tretji pa inženir ruske zračne sile. izvalitev jajc na smetišču ruski relif vbarbertonu "V Barbertonu je bila preteklo soboto organizirala postaja oBroma podružnica za Rjisko voj^o pomoč, ki bo zbirala pri speike za zdravila in druge po-HAYS, Kans., 15. junija. — jtrebščine ruskim junakom in Marvin Fellers je slišal na mest- ruskemu ljudstvu, ki ni klonilo nem smetišču glasno čivkanje, svojega duha pred nacijskimi ki je prihajalo iz velikih praz- gangster ji. nih kositrenih posod, ki so slu-!__ žile svoječasno za olje. Ko je pogledal, kaj pomeni to čivkanje, je opazil v neki posodi ,e-najst mladih purančkov in e-) Kongres je zaklical "zbogom!" težkim oklopnicam ameriške bojne mornarice Amei-iška bojna mornarica bo izpremenjena s pomočjo matičnih ladij, ki nosijo letala, v ogromno plavajoče letališče. —^ Še letos se bo pričelo z gradnjo 100 novih maticiyh ^adij. , WASHINGTON, 16. junija. *-- % 'Padi. drugih 'odsekih har-fronte odbiti vsi nemški pe, kjer so ubili 250 Nemcev. Na harkovski fronti so bili Nemci po tridnevnem brezu- da bi prekoračili reko Doneč, vrženi nazaj in prisiljeni k defenzivi. Ruski napadi pa so medtem izvedli od •' Strani napad na bryjanski nemci pomorili 30,000 litvincev MOSKVA, 15. junija. (ONA). my -......—"... — Sovjetsko časopisje obtožu- > na severni fronti pa so je Nemce, da so dali slednji po-pred Ljeningradom Istreliti in pobesiti v Litvinski IZ nekaterih njihovih po- 30,000 oseb, dočim je nadaljnih 120,000 Litvincev v koncentracijskih in delavskih taborih in v ječah ruske, zračne sile ^ska zračna sila je pogrez-y pretekli petek v bitkah pri ^^stopolu en 3,000-tonski Foil ^ transportni parnik in ska provinca Vzhodne Motornih ladij, štiri trans in dve stražni ma, Mary, Louise in Franka, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba se hi določen. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje! Piknik na zapadni strani v korist Rdečemu križu Klub zapadnih Slovencev bo v nedeljo, 21. junija, to je na Dan očetov priredil piknik na svojih prostorih, 6818 Denison Ave., čigar namen je v dobrodelno svrho. Cisti prebitek bo namreč oddan Rdečemu križu. Vabi se cenjene rojake iz okoli- židje na prisilnem delu "Neuer Wiener Tagblatt", 28. nega piščančka. Jajca je vrglžl jmaja: "Uprava osješke policije med nerabne odpadke neka |je poslala vse Žide od 15 do 55 mestna tvrdka, ki se bavi z valjenjem jajc v inkubatorjih, topli sončni žarki pa so jajca izvalili. leta in vse neporočene židovke od 15 leta dalje na prisilno delo za izgraditev židovske naselbine v okolici Osjeka." VROČINA RAZNESLA PLOČNIK WHITTIER, Cal., 15. junija. V tem mestu je bila takšna vročina, da je raznesla pločnik Litvinska, ki je zdaj del te- r" Mladenka umrla Po teden dni trajajoči bolezni je preminila v St. John's bolnišnici mladenka Amelia Gornik, stanujoča na 4114 E. 78 St. Bila ie v cvetu mladosti, stara. ^ . .v . šele 21 let. Njena mati je umrla |"f P«"' ravno .pred enim letom. Pokoj- ® ^ niča je bila članica društva sv. Rešnjega telesa pri cerkvi sv. I- mena. Tu zapušča žalujočega o- ^ dokončala Stu- četa Franka brate Johna Fran-1 : J Luke's Hospitalu v ka m Josepha, ta se nahajajo bolničarko. Njeni starši so v La Sallu. Čestitke! La Salle, 111. — Mišs Mildred Brate, članica društva 98 S. N. ]e poškodovala. Dalje ga, kar imenujejo Nemci "Balt- marke (Ostmark)" je danes dežela gladu in trpljenja, kjer Nemci zaplenijo in pobero vsa živila, na letalci uničili 12 j katera morejo položiti svoje ro-^ 100 težko natovorjenih ke. Če Grk Grka sreča... litoj ^®"irigtonu baš pred Ka-že nad trideset let Icog ^^joito Grk Steve Vasi-^erišk, poznajo vsi a- ika, p °^l&%niki, od predsed-pa do vseh fcfkaric.'VčerS" '^^koa J® zaprosil Va- ^raljy ,. pri grškem ^ "bisku v Wash-^'^^oljena bila tudi '^Mržavljan^^f"®' j® ameria-> je povedal tekom "konference" časnikarjem ob ob svoji stojnici o tej avdijenci sledeče: set, da bo mogoče cim vec prispevati tej koristni organizaciji- Progresivne Slovenke, krožek št. 1 Prosi se vse one članice, ki se želijo udeležiti v nedeljo parade Vse-slovanskega dneva, da se udeležijo jutri večer sestanka ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — pri vojakih, in sestre Mrs. Evo Hedley, Mrs. Anno Cogan, Mary in Rose. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz L. L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Imena na Broadway in nato na Calvary pokopališče. Prizadeti družini naše sožalje! Državljanski priročnik Vprašanja in odgovori o a-meriški vladi, tiskani v slovenščini in angleščini, so v veliko Danes je odbor zbornice poslancev za mornariške zadeve ifaznanil. da se ne bo več gradilo težkih bojnih ladij ali oklopnic, pač pa toliko več letalskih matičnih ladij, ki so se izkazale v tej vojni silno potrebne ih praktične. 500,000 ton matičnih ladij Kongres, se bo požuril z gradnjo matičnih ladij, ki bodo iz-premenile ameriško bojno mornarico v ogromno letališče ter se bo še letos pričelo z izvedbo programa, da se zgradi 500,000 ton matičnih ladij. 100 novih nosilk letal Mornariški odbor poslanske zbornice je odobril tozadevni program, za čigar uresničenje in izvedbo se bo izdalo $8,500,-000,000, s katero vsoto se bo zgradilo 100 novih matičnih ladij, nosilk letal. 500,000 ton križark in 900,000 ton rušilcev V tem programu je vključena tudi izgradnja 500,000 ton križark in 900,000 ton rušilcev in spremljevalnih ladij, ki naj o-pravljajo v prvi vrsti nalogo plavajočih antiletalskih baterij za obrambo matičnih ladij. življenje je trdo... LONDON, 15. junija. — Včeraj je imel nemški minister propagande v Berlinu Goebbels zopet enkrat svoj govor po radiu, v katerem je med drugim izrekel nemškemu ljudstvu sledeče, malo tolažilne besede: "Življenje je trdo. Nihče ne more zanikati, da nam je vojna prinesla mnogo skrbi. Nikomer ni bilo prizanešeno ..." Ta govor je bil precej drugačen od onih, ki jih je govoril pred letom dni. stotine grkov usmrčenih LONDON, 15. junija. — Grška zamejna vlada naznanja, da so nemške, bolgarske in italijanske okupacijske čete postre-lile in pobesUe stotine Grkov v prizadevanju, da bi končale sabotažo in napade na vojaštvo osišča. Obisk v uredništvu Danes sta se zglasila v uredništvu Mrs. Gavtroža, 1084 E. 64 St., in njen brat Mr. Louis Janežič, ki je prišel iz Great Falls, Mont. Omenjena se nista videla že 36 let, zato je razum- Kakor nam sporoča naš na- Ijivo, da je bilo svidenje toliko Mr. Andrew Bomback iz bolj veseli. Mr. JanežiČ ostane Ig^^bertona, bodo tudi barber-v Clevelandu nekaj dni, nakar Iz bolnišnice Iz Polyclinic bolnišnice se je vrnil na svoj dom poznani Louis Simončič, 5118 Miller Ave., Maple Heights, O., ki že že neštetokrat nastopil s svojim orkestrom na raznih prireditvah. Zdravi se sedaj na domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Slovanski dan v Barbertonu Prosi se tudi arhivarje zbora 'po^oč zlasti onim rojakom in "Anton Verovšek" in pevskega o govornikih, ki bodo nastopili, bomo še poročali. bo odšel nazaj na svoj dom. Že- 'you'zbora "Jadran", da bi se udele- "So, da king he say, speak Greek?' jžiU sestanka radi kostumov. "I say, 'sure, sure,' so we speak in Greek. "Da king he say, 'how's business ?' "I tell him. 'I'm making living.' " " 'At's good boy,' he says. "So I say to da king, 'you good boy, too!' " rojakinjam, ki nameravajo iti mnogo zabave med Glede registracij Hišni posestniki, ki imajo stanovanja oddana v najemu, se morajo registrirati. Potrebne listine vam bo točno spolnil po- na izpit za državljanstvo. Knji- svojci in prijatelji go "Državljanski priročnik", ki vsebuje vse potrebne inforpiaci-je, dobite v našem uradu in sicer po zmerni ceni 50c. Zadušnica Jutri zjutraj ob 8. uri se bo ii' tonski Slovenci in ostali Slovani praznovali v nedeljo na slovesen način Slovanski dan. Ta-mošnja proslava se bo vršila Na operaci/i pod gesli: Ali Slavs United! A- Vi Glenville bolnišnico je bila :merican Slavs, Unite for Victo-. odpeljana Mrs. Anna Naglich, ry, for Unity, for War Pro 1187 E. 167 St. Podvreči se je ČEMU EDINSTVO O Zato, da bo človeštvo po tem strašnem kryolitju čimprej zo- duction, f6r War Bonds and | pet nastopilo pot miru, vzajem-War Relief! Vršila se bo velika i nega dela in vseobčega napred-parada, pri kateri bodo Sloven- jka, katerega so nacifašistične morala operaciji, katero je prestala in prijateljice jo sedaj lah- znani August Kollander, ki ima j v cerkvi sv. Vida brala zaduš- ko obiščejo od 2. do 3. ure po- ci častno zastopani, nato pa j horde že silno zavrle in ga bo- poldne in od 7:30 do 8:30 ure'skupščina, na kateri bo nasto-jdo v kali zatrle, ako se ne na-zvečer. Upamo, da se ji zdravje'pilo več govornikov. Natančneje;redi kaj skoraj konca njihove-čim preje popolnoma vrne! 'o tej proslavi v Barbertonu ter [mu, zverskemu divjanju. svojo pisarno v Slovenskem na- niča za pokojnim Anton Levsti-rodnem domu, 6419 St. Clair!kom, ob priliki 13. obletnice nje-'Avenue. 'gove smrti. 17. junija, M> UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) Bj Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................- 2.25 Radio "Glas Jugoslavije" o izdajalcih lastuje tvornico Jute v Karlov-Sedaj se v teku pogajanja cu. za novo udeležbo italijanskega kapitala v Hrvatski tekstilni in-I dustriji. Istočasno Azienda Ita-London, 6. junija (J ). I liana Petroli sodeluje v anonim-Radio "Glas Jugoslavije , ^'nem društvu "Medjumurski Pe-svoje oddaje začenja s pesmijo: i ^ j) " "Tamo daleko, daleko kraj mo-| — Iz gornjega je ra" iri z besedami Čujte ijasno razvidno, kako danes Ita- Jugoslavije,'.' ki jih enoglasno izkorišča "Neodvisno". Raz-spregovore Srb, Hrvat in Slove- i jg ^a je Pavelič prodal ne nee, je danes dejal: "Dajemo uradno Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); Por One Year — (Za celo leto) .................................................. Por Half Year — (Za pol leta) .................................................... ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 sporočilo. Poveljnik četnikov je izdal ukaz, da se zapišejo imena izdajalcev domovine in da se vsakemu doda črka "Z". To so: Ačimovičev pomočnik Djordjevič, ki je hujši od Ačimoviča, potem Papič, Rajovič in Jovan Ševa iz Val jeva, ki so izdali polkovnika Mišica, sina vojvode Mišica, ki je junaško padel. Dalje Mitic iz Valjeva, Milo-van Grbic, župan občine Pokuč-je, Andjelko Mihajlovič, bivši samo Dalmacijo, temveč Hrvatsko Italiji in Nemčiji. vso Za zločincem manjka sled pobegnil z nemškim letalom in bivši senator Milan Popovič, ki je postavljen za narodnega poslanika, Vukovič, Aca Dinič, bivši polkovnik, ki je prestopil k sovražniku. Milic, Djordje Peric, ki je Nedičev Goebbels, Ve-selinovič, ki z izmišljenim imenom piše v Novo Vreme, Buda TAJNA RUSKIH VOJNIH USPEHOV Ko je nedavno podpredsednik Zedinjenih držav Wallace v enem svojih govorov dejal, da je Sovjetska Rusija v teku ene same generacije povedla svoj nepismenosti v pismenost, je s tem naglasil eno največjih I iz čačka, ki je tajnosti dosedanjih ruskih vojnih uspehov proti silni nacijski vojni mašini. Kulturna odnosno prosvetna delavnost Rusije tekom preteklih dvajsetih let, zvezana z industrijsko in agrikulturno delavnostjo najdaljnosežnej-šega obsega, je izzvala v Sovjetski Uniji duhovno prebujenje, s katerim se ne more primerjati nobena doba slične svetovne zgodovine. V nagrado tega prebujenja je sledil življenjski preporod, ki je naredil iz topega ruskega kmeta in delavca duševno in fizično priprav-išorojevič in dr. D. Jakovič, po-Ijenega človeka, ki si upa pogledati dejstvom v oči ter;močnik prosvetnega ministra in preskočiti vsako zapreko na svoji poti do jasnega cilja J ji nemški spijon. do svobodne in pravične socialne ureditve države s X?u°up?rab° močjo resničnega in stalnega napiedka. jčrka Z. General Draža Mihajlo- Dočim je bil nemški vojak, gledan z vojaškega vič odbija vsako misel na sode-vidika, itajučinkoviteje pripravljen, da s pomočjo svojih peklenskih vojnih strojev zavlada nad vsako pedjo tujega ozemlja, na katero stopi njegova noga, pa ni bil on niti izcteleka moralno ali duševno priprabljen, postaviti se po robu zaprekam in težavam, ki so mu morale prej ali slej stopiti na pot. Z drugimi besedami: svoj stroj in svoje vodstvo je smatral za tako dovršeno, da ni niti po-mišljal na nikake zapreke, ker je bil prepričan, da se bo pred njegovim strašnim strojem vse porušilo, kar se je lovanje z Nedičem, Ljoticem, in Pečancem. Kako Italijani gospo dar^ko izkoriščajo Hrvatsko "Zločin se je zgodil okpli poldneva. Pri-raztelesenju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled. Vsa poroči la, ki bi mogla pomagati k izsleditvi zločinca..." Glas v zvočniku je bil hladen in stvaren. Torsten je aparat zaprl. Vse v sobi je utihnilo. Zunaj je padel mrak na ceste in mesto. "Manjka sled..." je tiho rekel in se nekoliko nasmehnil. Zanj je to dejanje pomenilo veliko sprostitev. Marlena je bila mrtva. Nikakšnega kesanja ni čutil. Doslej se je samo malo bal, da je storil kaj neprevidne-, ga, kar bi ga bilo moglo izdati. Tudi to je "Zdaj minilo. Saj so povedali, da manjka za zločincem sled. Dolge tedne je pripravljal ta strel, vse je pre mislil, preudaril je, kaj mora' vse storiti, da ga ne odkrijejo, dokler ni včeraj svojega dejanja opravil in se polastil pisem, Iji bi mu mogla biti nevarna. Vzel je orožje iz žepa, ga po-tehtal v roki in nabil. Imel ga je- sta šepetali in se tiho smejali. Torsten je prijel Petersa in zaostal za njim, za nekoliko korakov. Ženski pred njima sta bil kakor dve črni vitki senci. Torsten ni bil vesel. Orožje v žepu ga je žgalo in tiščalo. Pri prekopu bi ga bil moral odvreči. Zdelo se mu je, da mu je neka čudna temna sila branila, da tega ni storil. Ženski sta šli v kavarno. Moža sta morala stopiti za njima. Toplota jima je udarila v obraz, znašla sta se sredi smeha. Vmes sta ujela tuj glas iz zvočnika. Torsten je obstal in se zastrmel v kot, kjer je stal aparat. "Pri raztelešen ju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled. Vse poročila, ki bi mogla pomagati k izsleditvi zločinca..." "Andrej!" Evelina je . stopila k njemu. Zbral se je in jo pogledal z nemirnimi, vprašujoči* mi očmi. Glasba je začela igrati. Zaplesala sta. Vmes spet glas iz radijskega aparata. Ko se bo vračal, bo zagnal revolver v prekop ... Dekleta so šepetala, £6 smejala. Zdaj ga je nekaj začelo iznenada motiti. Ni mu šlo prav v račun. Evelina še mu ni zdeia vredna tega dejanja. Samo zaradi nje je ustrelil Mar-leno. Tako resno je vzel Eveli-no, da se je bal pisem, ki jih je bil nekoč pisal Marleni... I "Evelina, poslušaj me!" ji je I rekel. ' "Če bi bil kdaj ljubil kakšno drugo dekle in imel, re-I cimo sina ... Kaj bi ti k temu rekla, Evelina?" Mala Evelina se je nasmehnila. "Neumnost Andrej! Zakaj pa to govoriš?" "Če bi bilo tako ..." Njen nasmeh je počasi zamrl. Koliko mrazu prenesel Debelost pomeni toli' nase telo i ko kakor bolezefl raziskovalec zani®''" Okrog 60 stopinj nad ničlo do-j Nemški sega skrajna toplota in okrog j priobpuje v časopisu 70 stopinj pod ničlo največji razpravo o debelosti in mraz na zemlji. Tako je vsaj v ljudeh. Pri tem se naši dobi. V prejšnjih dobah je razsežne podatke, ki so jib ^ bilo nemara drugače. Znanost jg ameriške zavarovalnice- za poslednjo pomoč, če bi mu prišli na sM Zdaj te pomoči »6 [ qtdrgrjeTmii bo več "potreboval. V parku bo' .... ... , , ■ , ,Niti opazil tega ni. Ves poln zagnal orožje v prekop. k Bern, 21. maja (JIG) — Na tudi faktično dogajalo, dokler ni zadel ta stroj na Rdečo cijski "Prager Neuer Tag" pri-1 lom armado in dokler ni dobila Anglija potrebno količino bombnikov. Vse to pa ga je nenadoma našlo nepripravljenega, česar posledica bo njegov končen in definitiven gg glasi; POiaz. ^ I "Italijanski tisk prinaša po- Preporod Rusije nam bo ponazoril sledeči majhen idrobnosti o možnostih za ijali- in morda nevažen, toda značilen primer: Nedavno, ko jeijanski kapital na Balkanu po zmagovita sovjetska armada vkorakala, v neki kraj y ikončam vojni. bližini Markova, so dočakale armado ruske ženske pred j "Rivista Bancaria" poudarja, ondotno tovarno za izdelovanje oblačil, in sicer ne zato, z italijansko industrijo v ,. , , v,, ,,. J jj ! Hrvatski vse dobro. Zaradi sla- cia ;o proslave, temveč zato, da zahtevajo od armade, da i„anstriali2acije države bo slednja zopet odpre tvornico, da bi mogle v nji nemu- ji^hka široka izmenjava trgov- doma pričeti zopet z delom. Te ženske so namreč predjs'dh artiklov in sicer v prvi vr- vojno delale v tej tovarni, iz katere so vzele najpreciz-;eii na polju prodaje industrij- 'nejše dele strojev ter jih skrile doma na svojih stano- -^kih izdelkov, ki jih je možno vanjih, da ne bi mogli Nemci obratovati strojev. Čim je '^vazati z zameno za poljedelske . v, , ,1 1 • i. 1 I'idelke, drva m rudarske pn- v()jask() i)crveJjstv() odjpilc) zdsij tovzirno, S() se nernuclonia lt. e,,ačine. Rsizeri tegra so v lir- vsule vanjo ter pričele z obratom. Dan ali dva po otvo- jy^^tski poljedelski organizaciji ritvi tovarne je pričelo rusko vojaštvo prinašati vanjo |p;iiožnosti za Italijo zelo po- svoje uniforme v popravilo in tovarna je nenadoma po-1voljne. Banca Commercial Ita- stala središče sličnih del za vse vojake, ki so prehajali jže prevzela veliko šte- skozi to mesto. Pomnožite ta duh in to aktivnost pi'e- ^hrvatskih bank v Za-, 1 . • v. . , ,. v. , , grehu. To je po načrtu napravi- porojenega ruskega naroda s tisoci m stotisoci, pa boste ^ našli tajno sovjetskih vojnih uspehov kakor tudi gotovoFt Eankverein. Italijanske zavarp-neizbežnega nacijskega poraza. Torsten je spravil orožje v žep in se vzravnal pred ogleda-Neukrotljiva življenjska občuje v svoji številki dne 21. j sla se je ga polotila. Globoko se j kako je bilo temu de- naja dopis iz Rima o italijan-1 je oddahnil. Zdaj je že vse mini-■ ime!" Nasmehnila se je neznane neizmerne napetosti je čakal na njen odgovor. "Ne bi bilo tako hudo, Andrej," je rekla Evelina. "Kar sko-hrvatskih gospodarskih od- lo. Ubil je človeka. Moralo je yn gin? Ali tako biti. Zaradi Eveline Zagledal je njen rdeči klobuček na cesti. Hlastno si je oblekel plašč, vzel klobuk in rokavice, zapustil stanovanje. V zaradi tega danes tako si bil tih?" 1 Neizmerna praznina je nastala v njem. Plesne glasbe je bilo pa je naravo že davno prekosila. Na slovitem vseučilišču v Leydenu so po umetnem potu dosegli mraz skoro 273 pod ničlo. To pomeni, da so se zelo približali tisti mrzlotni točki, ki je sploh še mogoča in ki se imenuje absolutna ničla. Takšnega mraza si že ne moremo več predstavljati saj se tresemo že če pade živo srebro v toplomeru kakšno stopinjo pod ničlo. Nevarnost, da zmrznemo, nastopi seveda šele tedaj če se nam kri znatno ohladi. Človek ni več sposoben za življenje, če se mu kri, ki meri 36 do 37 stopinj nad ničlo, ohladi pod 23 stopinj nad ničlo. Znanstveniki so na lastnem telesu preizkušali, koliko prenese človeško telo. Tako sta se dva ameriška znanstvenika lahko oblečena zaprla v prostor, ki so ga uravnali na 30 stopinj pod ničlo. Že po 7 minutah je učenjakoma otrpnil jezik, da nista mogla več govoriti. Po nadaljnih e-najstih minutah sta izgubila zavest. Po dogovoru so ju tedaj potegnili iz prostora. Njuna telesna toplina je znašala še 28 stopinj nad ničlo. S previdnim ogrevanjem so ju po eni uri spravili spet k zavesti. Človeško telo je pa^č z^lo občutljivo. Živali in rastline nas delno precej prekašajo. V znanstvenih delaynipah ^o neke nizko stoječe živali izpostavili mrazu 268 stopinj pod^ ničlo in pozneje so jih š počasnim ogrevanjem spet obudili k življenju. Tudi trosi mnogih bakterij zdržijo velikanske toplinske razlike. Segreješ jih lahko nad 100 stopinj nad ničlo aH ohladiš na 100 stopinj pod ničlo, pa jim življenske sposobnosti s tem ne uničiš. •» de- IZ teh podatkov je razvidno, povprečna dolgost življenj® belih ljudi za 6 do krajša kakor pri sunin-debeluh ima trikrat niaD] _ nja, da bo doživel 80 1®^ človek povprečne teže. temu vzrok? V krvnem obtoku in večje® ru srca, ker terjajo kretnJ® kega telesa več sil- Za tkivo je tudi težje dostoP" ^ vi. Polovica vseh debeli ima zavoljo tega srčno ]ur C ®ju % hcej Vozi *«per iJiiio n< Wrt Kaj Isteri ^ec, kpo io Ho{ ^80 ten b ci Ean JO I Sla du. Zdaj bom moral samo poslati dekle naprej. Nerazločno je HIM, 9. junija (Radio) — Na čutil skozi hlačni žep obrise Balkanu je v mesecu maju pa-orožja. :dlo 475 italijanskih vojakov, Italijani v Jugoslaviji 15 divizij, Bolgari 6 in Madžari 3, 786 je bilo ranjenih in 78 je izginilo brez sledu, V Libiji jih je padlo 109, ranjenih 117, izginilo 186, v Rusiji jih je padlo 79 in bilo ranjenih 215." r. TAKI PART M X WAR STAMPS "Wiener Tagblatt", 19. aprila; "Z odobrenjem nemške vlade je v Beogradu začelo delovati švedsko konzularno predstavništvo," Zakrajsek Fun^^ Home, j\ 8016 ST. CLAIR AV^ i ENdicott 3IL Tel: J O S, ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE, ENdIcO« Avtomobili In bolniški vog redno In ob vsaki wl na razp®'*®" Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOLLINWOOD8KI URAD: 452 East 152nd Street Tsl.: KEiuuore junija, 1942. ■ RXEOERAV.nOHX STRAN 3. O slovenskih izgnancih v Srbiji (Nadaljevanje) j cev in radovedna sva, če se bo- ®jub temu avtobus točno od-1 do odvzeta kolesa res dobila nam je pa menda vsem j nazaj. tesno pri srcu. Vozimo kakih 6 kilometrov in "petno v Vreoce. Tu nas usta-Nedičeve oblasti; Vsi mo-^ izstopiti. Zvemo, da avto-ne bo peljal dalje, ker radi cest to sploh ni mogo- bova sedaj naredila ? Ne-^ se vračajo nazaj v Laza-midva se pa pridruživa »•podu in gospe j, ki hočeta pes Beograd. 'bodimo, hodimo, spotoma pa Vežbališče s privezljiviml baloni Kapitalist na kolesu sprašujemo če bi se ne kdo, ki bi nas peljal do cilja. Po dolgem brezu- lem popraševanju) naletimo ^ ponudi svoj dite še preden poteče mesec september (1941), se odpraviva na novo pot. Kar ne da nam miru. Saj se ne splača čakati na to, da bi morda pozneje mogla potovati z vlakom. Vse kaže, da še dolgo ne bo nič s potovanjem po železnici. Pa ne mislite, da v teh krajih sploh železnic ni. Kako bi jih ne bilo! Poslušajte! Od Beograda do Mladenca teče mednarodna železnica Beograd—Sofija. — Druga je ozkotirna železnica, ki veže kraje Mladenovac, Arand-jelovac, Lazarovac in Lajkovac. In potem je še železnica Beograd—Obrenovac-Lajkovac. Vi- h. ---1 voz in samega sebe za '"Din. se bomo vozili v tej ci-M kočiji in po tej slabi ce-i '^olje ko nič. Poleg te-^ pa tako še najbolj var-Vozili se bomo skozi obširne -, ove in tam gospodarijo čet-cigansko kočijo se pač wdo dosti ozirali, dočim u-1° in preiščejo vsak večji Zlasti ne smejo ni-jJ živila po tej poti v Beo- i,. ■ ("Gtniki ga skušajo izstra- Na sliki vidimo vežbanje s pnvezlji-vimi baloni, njih polnitev s. plinom in njihovo šivanje in krpanje. Vežbalni "center se nahaja v državi Texas FCffi^ICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS, AND STAMPS °Potnik, trgovec, nam je ' da je bil na potovanju I'govskih poslih. Hotel je na •h nakupiti gliv in pekme-j(0 ftv sp niu vsako naku- je- k prepovedali. Izgovarjal prodajal nakuplje-samo domačinom, pa pod nobenim pogo-Nič ni pomagalo. Cetniki ®ii8lili, da vsako blago, ki je v Beogradu, na ta ali o-lahko pride Nemcem v iwv". ■ je moral trgovec l . vse svoje načrte in se L ^'Sanskem vozu vračati v ^&rad. ^^^^'ije je pa kljub cigan-y^Pregi kar zanimivo. Vsepo-opazujemo uničene telefon-5 ll^Peljave in raztrgano ce-^ bi je res .noben avtobus ^agal. čas še hitreje poteka, cigan pripoveduj^ celo . dogodb iz bojev med čet-^ketf smo prišli do ^ novega kraja, nam kar Pokaže, češ: tamle se je jo^b' ° in ono. Ko je ena ^Sje smo že kje 'etti^f^^'del sem, da je ravnanje '" r, upornikov povsod e-Nik, #• X •n prične se nova. % Že (omur se jih ni treba ^inia na vesti kakega Hi Bodi Srb ali Slovenec ^^"^0 da si pošten w — Nemec! Zveze z TJ, uničujejo samo za- ^®nicem zagrenili živ-idj tam in ^rugod v tej oko- j^ončno h Toda vse te železnice so danes samo na papirju. Že več mesecev je preteklo, odkar je peljal zadnji vlak po dveh prej o-menjenih progah. Iz Beograda v Mladenovac pelje zelo redko in brez pravih napovedi. In še na tej vožnji se vselej kaj neugodnega pripeti, če tudi znajo Nemci porušene mostove ter iz-ruvane tračnice čudovito hitro popraviti. Ne kaže nama torej drugega, ko najeti si kolesa in odrajža-ti. Najprej jo mahneva spet v Mladenovac. Sobota je, 20. septembra. Okoli devete ure se že ustaviva v vasi Rajkovac, 10 minut od Mladenovca. Obiščeva družino Cebokli, ki se ji godi za silo, kakor pač gre v teh razmerah. Malo delj se pomudiva v vasi Američ pri družini Meško. To se pravi, pri tem ali onem članu te družine, ki je jako nesrečna. Že od začetka ni mogla dobiti prostora, da bi vsi skupaj stanovali. Občinski možje v Američu so napravili kar so le mogli in nastanili to družino v treh skupinah. Moža in ženo je sprejel en kmet, otroci so bili razdeljeni med dva druga kme-tao. Stari Meško je bil že prej nevarno nagnjen k jetiki. Tu doli se mu je stanje poslabšalo in zdaj leži močno bolan v beograjski bolnišnici za jetične. Vsi Meškovi so veliki siromaki. Skočiva še v Medjulužje na poset k šestčlanski drlžini Ke-! ber. Seveda se marsikaj pome-1 nimo, zapisati pa nimava časa, vsega. Tudi ni prav varno, ker j bi najini zapiski utegnili pasti v j neprave roke. j In še k družini Turnšek v vasi Koračica. To je spet celo potovanje. Saj Slovenci večinoma stanujejo v majhnih kočah, ki so druga od druge po celo u-ro oddaljene. Toda ko se snide- mo in se po domače pozdravi- ženske stoje ob robu ceste mo, je veselja toliko več . . . Zvečer sva spet nazaj v Mls praznimi skodelicami v roki. Pogovarjajo se z možmi in sinovi, denovcu in se zmeniva za pre j ki so v tem hipu skriti v grmov-nočišče v hotelu "Takovo". Tu ju in koruzi. Čujeva moške gla-naju že poznajo od zadnjič. Ns^- sove, videti ne moreva nikogar. letiva na četniškega vojvodo, ki se jako rad pogovarja in nama daje razne nasvete. Cetniki naju bodo ustavljali marsikje, je dejal, pa se ni treba Nehote nama uidejo misli, na čase, ki sva jih preživela pred izgonom v Srbijo v Št. Vidu nad Ljubljano. Tam smo se takole pogovarjali z ljudmi tam zunaj nič bati. Slovenci so prijazni, in smo bili vedno v strahu, da Bolje pa je, če si od njih samih nas ne zapazi straža. dobiva propustnice, zakaj dru-. Prav neljubo nama je, ko vi-gih dovoljenj včasih ne upošte-; diva, da naju gledajo ženske kot vajo. j dva pritepenca. Niti odzdraviti Naši ljudje so bili tiste dni nama nočejo. Seveda, zmotila nekam izredno preplašeni. Prej- j sva jih v enem tistih redkih tre-šnji dan je bilo razglašeno po ^ notkih, ko se lahko pogovore^ na mestu, da so vsi shodi strogo samem s svojimi domačini. Res prepovedani. Ljudje so se dr- j ne veva, kaj mislijo o naju. Naj-žali v svojih domovih. Zlasti | brž naju imajo za Nemce, čepa pazi kraljeva oblast zelo ravno sva jih po domače ogovo-burno nad vsemi moškimi. Vsak rila. Kdo bi mogel zaupati vsa-večer se morajo vsi javiti v ob- ^ kemu, ki potuje po tej cesti ? čihski pisarni. Tudi Slovenci ni- Saj prav zdaj prihaja tamle od so izvzeti od, te postave. ■ daleč proti nam kakih deset Na poti iz Mladenovca v A-! nemških tovornih avtomobilov, randjelovac naletiva na značil- j Ko jih moški zapazijo, jo neka-ne prizore. Tam ob cesti je cela j teri uberejo v gozd. Gotovo ni-gruča žensk, ki so svojim mo-! so pripravljeni za napad, pa tu-žem ali sinovom prinesle hrane, j di ženskam menda hočejo pri-Nedaleč od ceste je gozd in tam hraniti krvave prizore. Bodo se skriva moško prebivalstvo. | drugič kdaj obračunali med se-Ob cesti je grmovje, za njim ko- ^ boj . . . ruzne njive, bolj v ozadju gozd. Nadaljujeva pot do Arandje- lovca. Komaj koga srečava. Ni- kdo naju ne ustavi. Cesta vodi navzgor in navzdol skozi gozdove. Zdaj pa zdaj zaslišiva žvižg iz gozda, potem pisk iz kake doline. Vsak čas pričakujeva, da se bodo prikazali napovedani četniki, pa jih le ni. V Arandjelovcu stopiva obedovat v gostilno, ki jo obratujejo Slovenci. Povedo nama, da je bil za prejšnji večer napovedan prihod četnikov, ki naj bi si o-svojili mesto. Ljudje so bili v pričakovanju. Vendar je noč mirno potekla. ■ Tedaj pride na obed inženir Miklavčič. Pripoveduje nama o Lammont Du Pont de Nemours Jiompanije, se vozi zdaj s kolesom na delu v svoj urad,. Slovencih v teh krajih, kako žive in kako jim je dolgčas po domu. Seveda je povsod približno eno in isto stanje, zato jih ne pojdeva obiskovat. Saj se nama tudi mudi naprej. In če hoče-va biti prav odkritosrčna, pri-znajva, da se nekoliko bojiva potikati se po teh krajih. (Dalje prihodnjič) Lepe sladke češnje boste v , nedeljo lahko dobili pri poznanem farmarju FRANKU GRUBERJU v GENEVI, OHIO Se priporoča rojakom za obisk. INVEST IN VICTORY! Our boys can take the War to the enemy, if we back them up with ships and tanks and gunsl But that takes money! Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . . . just one Bond can't lick the Axis any more than just one gun! It takes millions of Americans buying War Savings Bonds and Stamps every dsy! Bonds cost $1».75 and up... and they pay you back one-Aird more in only 10 years I Stamps cost 10ft, 250, and up... soon total the price of a Bond if bought reg^u-larly. Help our boys on the fighting fronts wherever they may be! Buy War Savings Bonds as an investment for yourself and your country. Proda se grocerijsko trgovino, kjer se prodaja za gotovino. Nahaja se na vogalu na 1544 Buhrer Ave,, ter je izvrstna prilika za nakup dobroidoče trgovine. Ni nobene druge enake trgovine v bližini. — Zglasite se na 3202 Seymour Ave., med 2. in 3. uro popoldne. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI' , vendar srečno dospe-^ cilja. Odpočijeva se ne-tem pa iščeva pri- Med 2a '"tela stanovanje. Saj bi ^ obiskati še več Sloven- ^blak Mover , ® priporoča Ho-------- - ivlurer te vaa?r°^^' ^ pokliče-Goči r> 1 ' podnevi ali po-S^rantirano in hi-»"(rT« Obrnit« M z 'ohn Oblaka 61« C St. i'^C'.ir A»,. HE 2730 Naprodaj sta dva bobna, eden velik, eden majhen. Proda se po zmerni ceni. — Vpraša se na 7806 Vineyard Ave. PRIDITE IN OGLEJTE si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies" PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih FARMERS POULTRY MARKET Vogal Superior in E. 43rd St. Kokoši, race, goske, purmani in jajca. — Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. ^ Za st. clairsko okrožje je zastopnik: Mr. John Renko, 955 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Stebla}, 1145 E. J 69 St., IVanhoe 4680 Za^newbursko in zapadno okolico: Mr. John Peterka, 1121 E. 68 St., ^Ndicott 0653 TAKE PARI OF YOUR CHANCE WAR * STAMPS THE NATIONAL CASH REGISTER CO. IN COOPERATION WITH U.S. TREASURY N# MR? *9;VPca SQUIRE' EDGEGATE—Lots of Liquor Cases Here BY LOWS RICH Am RAZPIS SLU2BE * oskrbnika za Dom zapadnih Slovencev. Ponudbe se naj pošlje na tajnika Charles Zakely, 6818 De-niaon Ave do 4. julija, 1942. HEf^E cup Anfi)hi A1C ■PESTEip "WE'5 j./epuo'^E'^ WP 464'/^ /S FfEELiMC' 4 HOiwD you Crtl£.SS — XlSTEf^ ai^O Ti/y^ER- D'D VOAJ £VE« T/?V OF THiS — H'<. HovvS EVERV J^U THING-1 i-OOrCii A'ffC youvc »EPa) £>lTT>NCr iJP VviTM /) T'fhvrtf £ T< J.«_ ■ Ai^c "5UT /VC. -r/?'ED 'PEOPLE *vx(y NOPE mm STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 17. junija, 19^ ::: ? v Y Y Y t I I ¥ JETNIK V GORAH MESECA T. C. Bridges — A. Anžič "To je hudo," pravi zato resno. "Vetidar pa si pred njim dobro zavarovan, kajti videl sem, da imaš okoli in okoli prav močno ograjo iz trnja." "Čimisel, on ne briga za mejo," odvrne Lumbva urno. "Tako lahko pride skoznjo kakor ti prišel skozi vrata. Pride tudi skozi zid v kočo. Pride skozi vse. Pokažem ti." S težavo se spravi na noge, zapove straži pred kočo, naj prinese baklo, ter kaže pot proti plotu ,ki je obdajal vas. Bil je to najboljši plot, kar jih je Bart doslej videl, šest čevljev visok in več ko toliko širok. Vrsta kolov je tvorila ogrodje, okoli kolov pa je bilo trnje op leten o na tako spreten način, da se je zdelo; nobena živa stvar ga ne bo mogla prodreti. Gotovo se noben lev ne bi drznil naskočiti tako zapreko. Pa vendar je plot imel pri tleh luknjo, čisto pravilen predor, izkopan naravnost skozi nagrmadeno trnje! Rdeča luč od bakle je pa tudi pokazala sledove ogromnih kremijev in Bart je videl, da so mnogo večji kakor levji. "Dve noči od tega on pride skozi in vzame neko dekle," pravi Lumbva. "On nese jo naravnost proč. Mi jo videli nič več." Bart je začel spoznavati, da stoji pred nečim, kar daleč presega vsakdanje mere. že njegov oče mu je pravil o prečudnih in neznanih afriških zvereh: o ngoloku ali človeški opici v gričih Isansu; o mundi, velikanski sivi mački ,ki je baje velika ko tiger in ki straši po gozdovih portugalske Vzhodne Afrike; o irizimi, zagonetni zveri v moč-varah Konga. Pa tudi sam je že dosti Afrike ogledal in je vedel, da utegnejo take pošasti tudi zares bivati, saj končno so okapija in bonga in pritlikavega slona odkryi šele pred kratkim. (Okapi je pritlikava žirafa.) "čimisel mora biti velik," je Bart ugibal. "On večji ko lev in njegova usta rdeča ko žareče oglje!" pravi Lumbva ves presunjen. "On hudič in ne boji nič. Beli fant, ubij ga s svojo puško in potem tvoje vse, kar Lumbva ima!" • Bart bi se bil seveda rad poslovil čimprej, pa spomnil se je, da bi mu morda prijateljstvo tega glavarja utegnilo mnogo koristiti pri velikem podjetju, ki jih še čaka. Zato odgovori: "Glavar, poskusiti hočem. Toda najprej se moram naspati, kajti veslal sem od ranega jutra, celih dvanajst ur, in oči mi lezejo skupaj od utrujenosti. Samo j;o mi povej, ob kateri uri pošast navadno prihaja." "Proti jutru, eno uro pred svitom. Devetkrat že prišel in štiri vole vzel in tri moje ljudi." "Torej, glavar, pokliči me dve uri pred svitom. Zdaj mi pa daj jesti in ležišče, da se spočijem!" "že vse poskrbljeno," pravi Lumbva; in tako je tudi bilo. Peljali so Barta v prazno kočo in mu postregli z najboljšim, kar je vas premogla, pripravljena pa je bila zanj tudi postelja iz vej in kož. Jedel je ribo, ki je bila prav dobra, odklonil pečenko, ki je bil o njej prepričan, da je od opice, in končal večerjo z nekaterimi ogromnimi bananami. Prav tedaj pa vstopi Forty. "On, beli fant, on spat," sporoči. "In zelo pametno je naredil," pravi Bart. "Le popazi nanj. Forty!" Nato pa se zlekne na posteljo in takoj zaspi. 11. Eno uro pred svitom. Barta je zbudil hrušč in trušč, strašen brez primere: vse kri- žem so doneli kriki in viki in nabijanje bobnov. Forty plane v kočo. "On tu, bas!" "Saj sem vedel, da pride," reče Bart čmerno, skoči pokonci in si hiti obuvat čevlje. "Pa kakšna je ta pošast?" "Jaz mislit, on čisto kakor medved nandi." Bart prižvižgne! "O tem sem pa že slišal, bo že res," pravi tiho in prime za puško. "Kje pa je Roger, Forty?" "Jaz mislit, on spat," pravi Forty, ki gre za njim. Mesec je stal visoko na nebu, in s svojo lučjo obseval golo ilovico edine široke ceste in male, poveznjenim košem podobne ko-čice na obeh straneh. Obseval je črno, bleščečo kožo mož, ki so dirjali proti vnanji strani tr-njeve ograje, in pokazal Bartu stasitega Lumbvo, ki je trdo stopal za njimi, oborožen s staro puško na prižigalo (lunto). "Dobro srečo!" pravi Bart sam pri sebi ."Stari fant se je opogumil." Nato steče za njim in ga vpraša: "Ali velja vse to čimisetu, glavar?" "Da, čimisetu," sopiha Lumbva. "Zdaj ga moramo ubiti." V gornjem koncu vasi je bilo vse razburjeno. Ljudje so žlobudrali in kričali, pa Lumbva je enega izmed njih ustavil in ga izpraševal. "To pot prišel čimiset od druge strani," razlaga nato Bartu. "Poskusil priti v kočo, pa ta mož ga videl, vrgel ogenj vanj in ga prepodil. Pokažem ti." Stvar je bila jasna: zver, katerakoli je pač bila, si je utrla novo luknjo kar gladko skozi visoko trnjevo ograjo ' in jo mahnila naravnost proti eni izmed koč. Bart je videl, kje je udrla skozi debelo, na solncu posušeno ilovico ,ki je bila stara koča z njo ometana. Mož, ki jo je videl in vrgel vanjo baklo, je bil od strahu siv kot pepel. Videti je torej bilo, da je ogenj edina stvar ,katere se čimisel boji, in ga je zato tudi pregnal. Bart zbere pogum in reče Lumbvi, naj skliče ljudi "in jim zapove, da gredo za njim. S seboj naj prineso bakle in bobne. Vsi so bili prav hudo prestrašeni, pa vendar so glavarjeva naročila ubogali. Bart je korakal spredaj ,sredi med Forty-jem in Lumbvo. Imel je repe-tirko, Forty pa navadno risanko. Odprli so glavni vhod ,ki je bil ponoči zadelan s trnjem, in odšli iz vasi v grmovje. Zunaj, so naleteli na sledove zagonetne pošasti. Ogromni od-tiski stopala so bili skoraj štirikrat tako veliki kakor levji in kazali podobo tri velike prste s kremplji. Bartu se nikoli niti sanjalo ni o takih pošastnih sledovih in tudi Forty ni bil nič kaj srečen. "Bas, jaz mislit, on hudičeva zver," je rekel z nizkim glasom in Bart bi mu bil najrajši pritrdil. Nizkega grmovja blizu vasi ni' bilo veliko, zato so se sledovi v peščenih tleh videli jasno kakor tiskani. Vodili so južno proti nizki naplavini, ki^e je dvigala nad reko, in sicer kako miljo od vasi .Bila je porasla z gostim grmovjem in prav v to goščo so vodili sledovi ter izginili. Bart je nekoč videl, kako je lovec zasledoval ranjenega leva v palmovo koščo; da bi pa on zdaj sledil čimisetu v njegov brlog ,je bilo nemogoče. Grmovje je bilo gosto kakor živa meja, da ni bilo v nobeno smer videti dalje ko le nekaj čevljev. Zato so vsi obstali. Naenkrat se napol divji Lum-bt'ov pes zažene naprej in se zarije v goščo. Hip nato jekne neki glas, da je šlo vsem skozi mozeg in kosti in kakršnega tudi Bart še ni slišal. Ni bilo to rjovenje, ampak tuljenje. Bart je že slišal, kako trobi slonpotep in bilo ga je groza poslušati ,pa vendar je bil njegov glas sladka godba v primeri s to tulbo, ki je grozeče in preteče odmevala skozi grmovje ,oblito z mesečino. Takoj nato pa se zasliši drug presunljiv jek in nato bobneče lomastenje, kakor da bi si neko pošastno bitje s silo utiralo pot skozi grmovje. Ljudi je kar vrglo nazaj in zdelo se je, da jo bodo vsi pobrisali; pa stari Lumbva je za-vpil nad njimi in takoj so obstali. "Jaz mislit, to hudičev kraj," zagodrnja Forty. "Kaj mi zdaj storit?" ■ Ledena groza je spreletela Barta. V srcu se je popolnoma strinjal s Forty jem in ga je prav tako zelo mikalo, da bi pokazal pete, kakor zamorci. "Samo eno nam je storiti," reče odločno. "Zažgimo grmovje in ko se zver prikaže, jo ustrelim." "Kaj pa, če zver prit na napačno stran?" opomni Forty in Bart naenkrat spozna, kako važno je to vprašanje .Samo on in Forty sta imela puške, kajti stare puške na prižigalo (lunto), ki jo je imel Lumbva, skoraj niso mogli upoštevati. Zdaj pa spregovori Lumbva; "Veter piha proti reki, čimiset pride na tisti strani ven." Vetra ni bilo veliko, pa, kakor je povedal Lumbva, pihal je proti reki, zato odideta Bart in Forty okoli nizkega griča na rečno stran. Tu je Bart našel ozek, odprt prehod sredi med gostim grmič jem in nizkim, kakih deset čevljev visokim, strmim bregom, ki se je kakor odsekan spuščal v temno, tiho vodo. "Zdaj ga Tie moreva zgrešiti, ako pride tukaj ven," pravi Bart. "Forty, daj onim tam znamenje!" ^ , Forty je zavpil. Trenutek nato se je že zaslišalo prasketanje ognja v zelenem listja. Goreče veje so pokljale, kakor da bi kdo streljal s pištolo, in pošastno so poskakovali ognjeni zublji od drevesa do drevesa. Zamorci so divje udrihali po bobnih in celi zbori krikov in vikoy so sekali v noč. "To bo čimiseta moralo oslepiti,' 'je rekel Bart in Forty je pokimal .Obraz velikega črnca je bil grdo skremžen in Bart je bil radoveden, ali se mož tudi tako boji kakor on sam. Tuljenje gaje grozno pretreslo, nič manj ko prej orjaški sledovi skrivnostne zveri. Plameni so sikali vedno više in velike kope dima, od ognja pod njimi vse rdeče, so legale na ploščati vrh naplavine. Bobni so grmeli in zamorci kričali, da so bili hripavi. Gnali so peklenski hrup. "On prit!" naenkrat vikne Forty in pokaže s prstom. V razdalji komaj* petdesetih Varnost pred bombardiranjem LIBERTY UMEPICKS Said m Boy Scout named Anthony Gray, **Gee whiz—about all I can pay It a dime at a time ' For Savings Stamps, but rm / Going to own a Savings )ond some day I few ptnni— will h#l# IAia«rlMi defoat th# Amim. Smv# thorn mnd bny V* 8« Saving« Stamp# aad Bond*« Na gomji sliki vidimo zaklonišče 'proti bombam, ki je postavljeno v hiši in v katerem ležita mati in njen otrok, dočim ju gleda zvest domači pes. Tudi če se podre hiša, bosta omenjena dva varna. jardov se gosto grmovje raz-gane in pošast puhne ven. V krvavordečem žaru je bila strahotna in pogled nanjo je Barta tako prevzel, da niti ge-niti ni mogel. Po postavi je bil čimiset nekaj višji ko lev, toda njegova dolžina in obseg sta bila grozna. Po telesni rasti je bil podoben levu, še bolj pa kakšni pošastni hijeni. Po vsem telesu je bil porasel z grobo dlako umazane pepelnate barve. Glavo je imel ogromno, čeljusti pa take, da bi pregriznile človeško telo na dvoje; oči so mu žarele kakor goreče oglje. -Nekaj hipov stoji popolnoma mirno ter ziblje veliko glavo sem ter tja, nato pa zagleda Barta, zarjove, da bi človeku morala kri zastati, in krene naravnost proti njemu. "Streljat, bas! Streljat!" krikne Forty in Bart 'dvigne puško k ramenu ter odda dva strela, ki si sledita bliskovito naglo. Obe krogli sta čimiseta zadeli. Učinkovali sta pa toliko, kakor da sta kroglici iz. otroške bez-gove puške. Toda trdoživa pošast je lomastila naprej in se se bližala. 12. Glavar je mož-beseda. Bart strelja in strelja, pošast pa se še vedno bliža, in imel je grozen občutek, da je vse zastonj in da bi jo mogla ustaviti le strojna puška. Zlobni žar čimisetovih oči ga je grabil kakor urok, zver je bruhala iz žrela neznosen smrad po mrhovini in Bartu se je zdelo ,da ga grabi strašna mora. Zverina je bila že zelo blizu. Bart pomeri naravnost v sredo široko odprtega, penastega gobca in zadnjič sproži. Zasliši pa se samo prazen tlesk; v puški ni bilo nobene patrone več! Velika roka ga zgrabi za ramena in ga porine vstran v trnjevo grmovje, in Forty jeva dvocevka se zabliska in zagrmi. Ker so streli padali od tako blizu, so njihovi odmevi udarjali nazaj kakor ki'ogle. Oboje je čimisetu zmešalo glavo in ga popolnoma oslepilo. Bart vidi, kako se zver postavi na zadnji nogi in zatuli, da bi ti morala kri zledeneti. Prav tako je zatulila kakor prej, ko je ubila psa. Za hip je plesala sem ter tja in celo veliki črnec je bil v primeri z njeno mogočno postavo pravi pritlikavec. Forty je kakor mrzličen basal puško znova; pa ni bilo potrebno ; naenkrat namreč omahne zver na stran, se skotali preko robu naplavine in trešči z mogočnim pljuskom v globoko, temno vodo. Bart se izkobaca iz grmovja. Grlo mu je bilo suho in kolena so se mu šibila. Forty se slovesno ozre vanj in pripomni: "Čimiset, on fuč." Bart pa ne reče ničesar, samo ponudi mu svojo roko in ko jo Forty stisne, se mu po črnem obrazu razleze široko, zadovoljno rezanje ^ "Kaj pa je bilo?*' pravi visok razburjen glas v ozadju in po- tta javi se Roger, j ako bledi" soč se, s puško v roki. Bart sfe nasmehne. "To je tisto tvoje nepotrebno razburjl nje, Roger." , "Uh! še nikoli nisem s'ls^ da bi take zveri res kje "On živet ne,' 'pripomni ty, "on crknjen j ako.' Roger se zgrozi in pravi z"'® kim glasom: "Vse sem vid streljati nisem mogel, ker s se bal, da bi vaju zadel- ' -bil sem od strahu odrevene. (Dalje prmodnjjg) ^ Poučite se O olajšavi DElizAU%% . -ipAjDaH Ako trpite na kakih V- nogah, pridite k nam v Scholl's olajšave za nog®- j0-se, kako je dobilo jone trpečih z Dr. ^ sredstvom za olajšanje suporterji in drugim. Vo k. N t _ Pridite ,da vam zastonj P**® MANDEHSHOEST'''® 6107 ST. CLAIB Foleg Grdina %il ^ Nobena množina premajhna! * funi je polreben! * Noben predmel ni preveč ponosen! ^ Vaia dežela to potrebuje sedaj! ^ Vi dobile Ic od funla — ali darujte, če želite ODDAJTE m SVOJ STAR KAVCUK na katerikoli gazolinski postaji-DANES! % Več podatkov glede pobiranja kavčuka Tudi če ne morete najti drugega kot kak' star par kavčukastih pet ;— oddajte jih! Prišle bodo prav. V svojem radijskem govoru je rekel predsednik Roosevelt: "Mi hočemo vsak kos kavčuka, ki ga lahko pogrešate — in v vsaki množini — manj kot funt — mnogo funtov. Mi ga hočemo v vsaki obliki." KJE GA ODDASTE. Prinesite ves star kavčuk na katerokoli gazolinsko postajo. Vsvbjem apelu na narod, je predsednik naprosil Ohijsko oljno industrijo in 17,000 priročnih gazolinskih postaj, da sprejemajo kavčuk in vam plačajo Ic od funta. Ali pa star kavčuk lahko darujete. Oljna industrija ra-devoljno sodeluje s predsednikom in s stotinami ohijskih odborov. KDAJ. Takoj — danes, če mogoče, čas je kratek. Pobiranje ae konča 30. junija in več ko oddaste starega kavčuka, hitrejše bo dan v delo, da stre osišče,! Začnite iskati takoj. Preglejte podstrešje, klet, shrambe, garažo, skedenj, prazen lot zraven — vsak prostor za vsak kos kavčuka. DEČKI, DEKLICE, ŽENSKE, SKAVTI, CERKVE, KLUBI! Vi lahko služite domovini, vi sodržavljani, vaše lastne organizacije. Iščite kavčuk in ga oddajte za en cent pri funtu. Dodajte denar blagajni vaše organizacije. KAJ SE ZGODI S KAVČUKOM. Ves nabran star kavčuk bo takoj dodan važnim potrebščinam nase dežele. Gazolinske postaje bodo takoj dobile denar od oljnih družb za oddan kavčuk in kavčuk bo kupila Rubber Recovery Corp., nova vladna edinica. Vse, kar se bo dobilo čez cent od funta, bo šlo za armadni in mornariški relif, za U.S.O. in za Rdeči križ. Oljne družbe in druge bodo dale prevoz in stroške za pobiranje, kot tudi čas tisočih svojih uslužbencev. Na dek), Ohio.....primesi kavčuk! VSEM SOHIO PRODAJALCEM: Radi resnega položaja glede kavčuka, Je predsednik Roosevelt odredil kampanjo z vso mogočo brzino. NI ))llo časa za natančen načrt—glavna stvar je, da se dobi kavčuk. Toda kot vselej, ste se sijajno odzvali. Storili ste veliko delo In ml vemo, da boste s tem nadaljevali In storili vse v svoji moči, da bo ta kampanja velik uspeh. Mnogi Izmed vas nimate tehtnice za kavčuk In boste morali pač ugibati težo. Toda prepričani smo, da bo ohljskl narod sodeloval z vami patrlotlčno v teh okoliščinah. Vaša družba vam zagotavlja polno sodelovanje In vam bo takoj plačala cent od funta, kolikor boste plačali za star kavčuk, prlnešen na vaSo postajo In da vam bo dala na razpolago vsako pomoč, ki jo potrebujete, W. T. HOLLIDAY, predsednik. Standard Oil Co. (Ohio) Ob javi jamo za Ohio Scrap Rubber K!o. of the Petroleum Induatry War Council. " THE STANDARD OIL CO. (OHIO) 1 Ohijska družba . . . služeča ohijskemu narodu