SpfdMone tn ■ftoooamento postale — Poštnina plačana v fotovtu •i ki. Ljubljana, sseddp 20. septembra 1942-XX Cena cent 89 Upravat&vo. uiuDliua Kscamicn Telefon h. 11-22 31-23. 31-24 Liubtlans Pucciniieva nli-«t »1-25 31-26 Uuerarni addeleK ca 3 — Teletoc Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cest« 42 Kafum: a Ltubliansko pokrajine pn poštno-čekot-nero zavodu ta- 17.749. ci oscale kraj« Italiir Semzir Conti. Con Pos« No ll-jliv IZKLJUČNO iA.Sl()PSTVt> za ORla« a Kr Italije io Inozemstva una Onione Puhblicili Italiana S. A MILANC Izhaja Mit d a o razen ponedeljka Naročnina znaia as e t e ž o o Lit 18.—. za inozemstvo pa Lit 22.80 U red o i itv o: Ljubljana. Poccinijeva alica taev. 9. celefoa _hev. 31-22. >1-23. 31-24_ Rokopisi se st vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet U pob- bliciti di proveojeoza itilutoi cd estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO nemico rraneo Nel setta?e sud del §roate eglziaato sono state respinte puntate di elesssents esploranti Mesnici — Divači ecsžifeat- Umenfi aerei E Quartler Generale delle Forze Armate comunica in data di 19 settembre 1942-XX il segnente bollettino di guerra n. 845: Puntate di elementi esploranti nemici nel settore sud del fronte egiziano sono state respinte. Nella zona delle retrovie formazioni aeree italiane e germaniche hanno attaccato, con violente azioni di bombarclamento e mitra-gJiamento, colonne blindate infliggendo no- tevoli perdite. In vivaci combattimenti aerei tre caccia britannici venivano abbattuti. Durante un'incursione notturna su To-bruk un velivolo 6 stato abbattuto dalla difesa controaerea della Piazza. Nel Mediterraneo una nostra silurante di seorta ad un convoglio, comandata dal Te-nente di Vascello Mario Depetris, ha affon-dato un sommergibile nemico. iJHi V južnem odseku egiptskega bsjišča so Mil zavrnjeni ^zHi sovražnih izvidniškfh eSemesztov — živahni! letalski fsojl Glavni stan italijanskih Oboroženih srl je objavil 19. septembra naslednje 245. vojno poročilo: Zavrnjeni so bili izpadi sovražnih izvid-niških elementov v južnem odseku egipt-fckfsra bojišča. Italijanske in nemške letalske skupine so na pt^račju sovražnega zaledja s Silovitim bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami napadle oklopne kolone in jim prizadele znatne izgube. V živahnih letalskih spopadih so bili sestreljeni 3 britanski Io7ci. Med nočnim letalskim napadom na To-bruk je protiletalska obramba trdnjave sestrelila 1 letalo. V Sredozemlju je naša torpedovka v spremstvu nekega konvoja ped poveljstvom fregalnega poročnika Maria Depe-trisa potopila sovražno podmornico. Berlin, 19. sept. s. Berlinski tisk objavlja z največjim poudarkom poročila o novem drznem podvigu italijanskih napadalnih sredstev v Gibraltarju. Pod večstolp-nimi naslovi objavljajo listi včerajšnje italijansko vojno poročilo in podrobnosti akcije. »Volkischer Becbachter« objavlja na prvi strani v štirih stolpcih obširno poročilo in na kratko preglede prejšnjih akcij tega tajnega orožja italijanske mornarice, ki se ga sovražnik izredno boji. Z drznostjo in čudovito hrabrostjo je italijanskim posadkam ponovno uspel prodor v zelo močno utrjeno angleško trdnjavo, s čimer so italijanski mornarji zapisali nadaljnjo stran bleščeče slave v zgodovini italijanske vojne mornarice. S svojo čudovito drznostjo so zadali izredno hud udarec angleškemu prestižu in ponovno dokazali, da legenda o nemogočem vdoru v Gibraltar ne obstoja, v tisti Gibraltar, kjer so bile an- Lizbona, 19. septembra, d- Po pregovoru, da imajo majhni vzroki lahko velike posledice, skušajo v angleškem taboru najti čudna opravičila za neuspeh obeh :z-krcevalnih manevrov pri Dieppu in Tobruku, Tako javljajo iz Ottawe, da je kanadski obrambni minister v pojasnilu o porazu zaveznikov pri Dieppu izjavil, da je bila zgolj slučajna navzočnost nemških petrolejskih parnikov in nekaterih zaščitnih ladij v Rokavskem prelivu vzrok za neuspeh invazijskega podjetja. Kanadski obrambni minister je dejal, da zaradi navzočnosti teh nemških ladij v trenutku, ko so se britanski transporti približali francoski obali, ena izmed treh izkrcevalnih skupin ni mogla pravočasno doseči peščine, odnosno se je njeno izkrcanje zakasnilo za dvajset minut in so zavezniške čete dosegle breg v polni dnevni svetlobi. Kanadski minister je v svojem pojasnilu o tem »nesrečnem slučaju« pripomnil, da je kanadski polk iz Toronta pri poizkusu izkrcanja utrpel tako hude izgube, da so morali tudi Kanadčani poleg Angležev in Američanov zelo drago plačati ponesrečeni eksperiment pri Dieppu. Kakor je ie slučajna navzočnost nemških ladij pri Dieppu preprečila zavezniško izkrcanje, tako je bil, kakor javljajo iz Stockholma po poročilu švedskega lista »Aftonbladet«, navaden kavelj, kakršen se potrebuje za pritegnitev ladij k bregu, vzrok težkega britanskega poraza ob po-izkusnem izkrcanju pri Tobruku. Ceprav s službene strani v Londonu o ponesrečenem britanskem manevru pri Tobruku doslej še ni bilo objavljeno nobeno poročilo, pravi vendar londonski dopisnik švedskega lista, da je britansko ekspedicijo pri Tobruku že od vsega početka spremljala nesreča. Na britanski strani pripominjajo k nesrečni vožnji v Tobruk, da je britanskim izkrcevalnim oddelkom v spremstvu rušilcev uspelo približati se Tobruku in da so se britanski oddelki že pripravljali za izkrcanje, ko je s krova nenadoma padel v morje kavelj za pritegnitev ladje ter izginil pod vodo. Preden so našli nov kavelj, je minilo dokaj časa in ko je bil slednjič pri rokah, je sledila nova nesreča; utrgala se je vrv, kar je povzročilo novo zamudo, zaradi česar so se britanski vojaki — britanski viri jih opisujejo kot gleške ladje ali v službi Anglije se nahajajoče do nedavnega lahko na varnem. Prejšnji vdori ofenzivnih sredstev italijanske mornarice proti Malti in Aleksandri j i so ostali nepozabni, ker se hrabrost italijanskih posadk ni samo prikazala v pravi luči pred svetom, temveč tudi zato, ker so Angleži bili globoko zadeti tam, kjer so se smatrali za najbolj varne ter so izgubili vajeti iz rok in niso mogli prikriti svoje nemočne in obupne jeze. Tudi ta nova akcija italijanskih napadalnih sredstev je zbudila enako reakcijo. Z drzno akcijo italijanskih sredstev je bil sovražnik hudo zadet, ne samo zaradi izgube že itak decimiranega ladjevja, temveč tudi zaradi količin blaga, ki so bile na potopljenih ladjah. Madrid, 19. sept. s. Napad napadalnih sredstev italijanske mornarice v Gibraltarju objavljajo listi z velikim; naslovi, v katerih so naštete izgube Angležev. Italijansko poročilo je zbudilo najgloblji vtis v vojaških krogih in v javnosti, k; poudarjajo, da je fašistična mornarica že dvakrat zmagovito vdrla v trdnjavo. Sredstva in posadke fašistične mornarice so kos vsej budnosti in obrambi ter dosegajo objekte v ogromni razdalji od svojih oporišč. Vesti iz Algecirasa potrjujejo, da je gl-braltarska trdnjava v stanju alarma in vlada v njem velika nervoznost in demora-lizacija zaradi napada. V strahu pred novimi napadi križarijo po zraku in na morju letala in lahke bojne edinice. Nobena vest ni prodrla v javnost glede obsega škode, ki je bila povzročena z drznim napadom, ker so oblasti v Gibraltarju odredile v tem pogledu izredno stroge ukrepe. Helsinki, 19. sept. s. Vsi listi objavljajo s poudarkom pod vel'kimi naslovi poročila o novem izredno drznem in zmagovitem podvigu italijanske mornarice v Gibraltarju. Listi objavljajo vidno tudi italijanske uradne izjave glede potopitve bolniške ladje »Amo«. heseSi v pravcate potujoče arzenale — zakasnili s prihodom na določena mesta za poldrugo uro. S tem je bil ves načrt britanskega vodstva postavljen na glavo in ko so bili Angleži že blizu brega, se je oglasil alarm in osovinske obalne baterije so otvorile na napadalce silovit ogenj. Rušilec »Šilih« je bil takoj izločen iz borbe in ga je posadka prepustila svoji usodi. Kmalu potem so osna letala z bombami poškodovala tudi rušilec »Zulu«, ki je z vso posadko vred postal žrtev letalskega napada. Šanghaj, 19. sept. d. Iz Patne v Indiji javljajo o novem spopadu med civilisti in britanskimi četami. V distriktu Šahafoad v pokrajini Bihair so britanske čete, kakor se je zvedelo, streljale v torek na množico, o kateri trdijo iz uradnega britanskega vira, da je napadla britanski vojaška oddelek. Šest oseb je bilo ubitih, prav toliko pa ranjenih. Lizbona, 19. sept. s. Položaj v Indiji še vedno povzroča hude skrbi angleškemu tisku. »Daily Telegraph« izjavlja, da sie po zadnjih vesteh izgredi nadaljujejo zaradi zapiranja indijskih voditeljev in so mnogo resnejši in bolj tragični, kakor so mislili prvotno, zlasti glede na posledice ,siabo3®2esa v ]sso Bangkok, 19. sept. d. Iz New Delhija se je zvedelo, da je bil si-n radijskega voditelja Gandhija, Firoze Gandhi, obsojen na 20 mesecev zapora in globo 2000 rupij pod obtožbo, da je prirejal odnosno pripravljal nedovoljena ' zborovanja. Ker je Firoze Gandhi odklonil plačilo globe, so mu britanske oblasti zvišale kazen ječe na 18 mesecev. Predsedniške volitve raa Finskem Helsinki, 19. sept. d. Tu je bilo i-adno objavljeno, da bodo državne predsedniške volitve na Finskem 15. februarja prihodnje leto. Vlada je predlagala, naj bi volitve izvedle iste skupine pooblaščenih vo-lilcev, ki so izvolile tudi 1. 1940 sedanjega državnega predsednika Rytija. 19 ladij potopljenih na Atlantiku ioo.ooo ton sovražnikovega ladjevja uničenih f-odor v sovjetske utrdbe ob Tereku — Odbiti sovjetski protinapadi pri Stalingradu — 1ZO sovjetskih tankov in 77 letal uničenih — Izjalovljeni sovjetski napadi pri Voronežu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so potopile v hudih borbah na Karibijskem morju, pred Afriko, v zalivu Sv. Lovrenca in na Ledenem morju 19 ladij s skupno 100.000 br. reg. tonami in 1 vlačilec. Tri nadaljnje ladje so bile torpedirane. • Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob Tereku so prodrle nemške čete v trdih bojih močno zgrajene in z minami zavarovane sovražnikove utrdbe ter vrgle sovražnika z več višinskih postojank. Boj za Stalingrad se je uspešno nadaljeval proti žilavemu odporu. Krajevni razbremenilni napadi, ki so jih izvedli s severa v nemške ključne postojanke močni pehotni in oklopni oddelki sovražnika, so se zrušili s hudimi izgubami. Sovražnikove sile, ki so vdrle v lastne postojanke, so bile ob vzornem sodelovanju kopne vojske in letalstva popolnoma uničene. Pri tem je bilo pripeljanih mnogo ujetnikov in uničenih 120 tankov. V zračnem prostoru pred Stalingradom je izgubil sovražnik včeraj 77 letal. V spodnjem toku Volge so bojna letala zažgala 3 parnike za prevoz olja in z uspehom nadaljevala razdejanje važnih želez-niših križišč. Pri Voronežu so bili ponovni sovražnikovi napadi proti mostišču v hudih borbah in deloma v protinapadih odbiti. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so uspešno podpirali borbe kopne vojske. V severni Afriki je nemško in italijansko letalstvo obstreljevalo in obmetavalo v zaporednih valovih z bombami in ostalim orožjem zbirališča angleških čet in motoriziranih oddelkov. Pri nočnih motilnih poletih nad obalnim ozemljem vzhodne Nemčije sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Pred angleško južno obalo so lahka nemška bojna letala potopila trgovsko tedjo s 1500 br. reg. tonami in poškodovala z -om_ bnimi zadetki še 4 druge ladje. Velika uničevalna bitka pri Stalingrada Berlin, 18. sept. Nemška javnost sledi z vedno živahnejšim vzhičenjem razvoju do-golkov v »stalingrajskem peklu«, kakor imenujejo sedanje boje vojni dopisniki. O izidu bitke ni več nobenega dvoma. Odkar so vojna poročila pred dnevi zabeležila globok vdor v južne okraje mesta, nato pa vdor v samo mestno središče tja do Volge, je bilo jasno, da so dnevi mestu ob Volgi šteti. Nemški narod to ve. To bi lahko zbudilo domnevo, kakor da je zasedba mesta že v naprej nakazana; dejansko pa ni tako. Nasprotno lahko domnevamo, da bo nemško prebivalstvo sprejelo objavo zmage, ki jo bo vrhovno poveljništvo izdalo šele, ko bo dokončno strt sovražni odpor v vseh odsekih in bo uspeh popoln in vsestranski, z izbruhom navdušenja, kakršnega poznamo le iz malo drugih zmag te vojne ali vojevanja na vzhodu. In to ne le za-tot ker se bo tako končala zelo težka borba, ki sevela zahteva žrtve tudi na napa-dalčevi strani, temveč predvsem zato ker nemški naroi upravičeno vidi v izredni zagrizenosti sovjetskega odpora najponosnej-šo pridobitev izredne važnosti te bitke. Te poslednje dramatične borbe, ki zahtevajo sicer izredno hude napore za nemške čete, zlasti za pehoto, pomenijo na drugi strani za sovražnika strahotno mesarjenje. Tu so cel^ hekatombe ljudi in vojnih sredstev, katerih pomanjkanje se bo najbolj čutilo prav na najbolj kočljivem odseku vsega bojišča. Nezaslišan odpor boljševikov, ki jih seveda velja ogromne izgube, pripominja »Nachtausgabe«, dokazuje, da je Stalin uvidel, kako pametna, preularjena in daljnovidna je bila odločitev nemškega vrhovnega poveljništva, da osredotoči velik del zavezniških s'-l na vzhodu prav pri Stalingradu, temu znamenitemu vratu steklenico. Sovjetski načrt je namreč predvideval, da bodo obrambne naprave v Donovem kolenu zaustavile nemško in zavezniško prodiranje, krona te obrambe pa naj bi bila prav Stalingrad. Zavzetje mesta bi zato pomenila polom tega sovjetskega načrta, kar seveda ne bi moglo ostati brez olločil-nera vpliva na nadaljnji potek vojne. Da je ta zaključek že zelo blizu, potrjujejo današnje informacije iz sovražnega vira. Boijševiško uradno vojno poročilo, ki je doslej vedno govorilo samo o bojih severno. južno in zapadno od Stalingrada, govori danes prvič o besnih bitkah v predmestjih in nekaterih mestnih delih. Položaj, kakor poudarja v tej zvezi moskovski poročevalec »Timesa«, bi torej ne mogel biti bolj kritičen. Berlinski listi, ki objavljajo ta namigovanja, jih ne komentirajo, pač pa tudi da-nes poveličujejo hrabrost nemških čet. Sovražnik se brani, piše »Mittag«, z nohti in zobmi, z vsemi orožji, ki so mu še na razpolago. Naši vojaki so izpostavljeni nadčloveškim žrtvam. T0 s0 vojaki, ki že dolge tedne spe na odprtem, napadajoč dan in noč sovražnika in preganjajoč **a iz njegovi zelo zavarovanih gnezd. Sedaj, ko smo že tako blizu zmagi, sovražnik še veča svoje energije, seveda zaman. Stalingrad mora pasti, za nemške vojake je to odslej prestižna zadeva. Vojni poročevalec lista »Deutsche Allge-meine Zeitung« objavlja zanimive podrobnosti o pouličnih bojih. Tako se doznava, da je sovražnik namestil v mnogih hišah, zlasti tvornicah. topništvo vseh kalibrov, tuli najtežje. Drugo topništvo pa posega v borbe z nasprotne obale Volge. Tudi danes so sovjetske čete ojačile svoie napade. Tako so mestni okraji, ki so jih Nemci že zasedli, podvrženi pravemu ognjenemu besu, prav tako tudi oni, kjer se še vedno bore. Se težja je bitka po ulicah zaradi oblike zemlje. Poseben značaj pokrajini dajejo zlasti stepe vzdolž Volge, kar se izraža tudi v legi samega mesta. Branilci imajo v tem zelo ugodne pogoje za svojo taktiko. Razen tega je del mesta, ki vodi k Volgi zelo nagnjen in odlična tarča za polke GPU, ki so zbrani na nasprotnem bregu reke in ki imajo namen, da streljajo tuli na sovjetske čete na umiku. Seveda pa streljajo predvsem na napadalce. V ostalih delih mesta, kjer se sovražnik še vedno drži, nemšJto letalstvo neprestano bombardira in tako doprinaša k razvoju borb, ki so v celoti tako strašne, kakršnih ni bilo še videti v tej vojni. Slika porušenj, ki se kaže nemškim vojakom, je zlasti v pogledu vojno-industrijskih objektov strašna. Znamenite topovske tvornice »Rdeča barihada«, ki se raztezajo na ozemlju oktober« na ozemlju 240.000 kv. m., tvornica traktorjev in tankov »Džerdžinski4: pa na ozemlju 210-000 kv. m. Ob pogledu na te ruševine tako pomembnih tvorniških objektov mislijo nemški vojaki s ponosnim zadovoljstvom na tanke in na granate, ki so jih tam izdelovali za vsipanje nanje. — (»Il Piccolo«) Odbiti sovjetski napadi pri Voronežu Berlin, 19. sept. d. O bojih pri Voronežu javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so 18. septembra sovjetske čete po močnem pripravljalnem topniškem ognju izvršile več napadov na nemške postojanke. Ob tesnem sodelovanju z letalstvom so nemške kopne sile zavrnile vse sovražnikove napade in prizadele sovražniku hude izgube. Nemška letala so nadalje z bombami težkega kalibra napadale sovražnikove poljske postojanke in topniške baterije ter izvedle v nizkem poletu vrsto napadov na sovjetske oskrbovalne transporte. Mnogo tovornih vozil kakor tudi voz z živinsko vprego je bilo zažganih. S finskega bojišča Helsinki, 19. sept. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo pravi, da je prišlo na Ka-relski ožini le do spopadov med izvidnl-škimi oddelki. Na nekaterih točkah je bilo obojestransko topniško streljanje. Na vzhodni fronti se borbe nadaljujejo na istih točkah, kakor v prejšnjih dneh. Finske čete so odbile vse sovražnikove poskuse prodora v finske postojanke. V teh borbah so sovjetske čete zgubile doslej približno 1000 padlih. Na ostalem delu fronte, kakor tudi više proti severu je bilo le delovanje iz-vidnjških oddelkov ter običajno streljanje topništva, kakor tudi nekaj vznemirjeval-nega ognja metalcev min. V Finskem xa-livu so edinice finskega letalstva obstreljevale s strojnicami sovražnikove patrol-ne čolne. Finska protiletalska obramba Je nad južnim delom vzhodne fronte .sestrelila 2 sovražni lovski letali tipa »R 1-153«. Sovjetski klici na pomoč Stockholm, 19. sept. s. V sovjetskih listih se je zadnja dva dneva pojavil članek ruskega pisatelja Ehrenburga, ki zahteva takojšnjo ustvaritev drugega bojišča. Ehrenburg piše, da je ruski narod zelo osupel spričo pasivnosti zaveznikov in da bi za izid bitke ob Volgi bilo nujno potrebno od poslati najmanj 50 zavezniških divizij v Francijo, kar bi predstavljalo neprimerno bolj učinkovito pomoč kakor vse dobave vojnih potrebščin od začetka vojne do danes. Pisec pripominja, da si zavezniki delajo zelo nevarne utvare o domnevnih težavah, ki naj bi jih zima povzročila Nemcem. Pri tem pozabljajo, da je vreme na Kavkazu pozimi sorazmerno milo in da bodo Nemci glede na izkušnje pretekle zime prav gotovo pripravljeni na zelo neugodno zimo. Ta Ehrenburgov članek pa ni edini članek, ki se je zadnje dni pojavil v sovjetskih listih v zagovor nujne potrebe drugega bojišča. Sovjetski listi pišejo o tem dan za dnem in vedno bolj razdraženo. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 19. sept. d. V nadaljevanju svojih operacij proti Angliji so v četrtek nemška letala z velikim uspehom bombardirala mesto Kings Lyn in Great Yar-mouth na vzhodni obali Anglije. Napad nemškega letalstva je bil v prvi vrsti usmerjen proti pristaniškim napravam. Nemška letala so na tamkajšnje objekte sipala bombe težkega kalibra in zanetila mnogoštevilne požare. Kings Lyn predstavlja važno železniško križišče in je razen tega velika ribiška luka, ki pa ima tudi mnogo vsakovrstnih industrijskih podjetij, med njimi mlinov in železo-livarn. Berlin, 19. sept. d. Nemška letala so včeraj v bližini angleške luke Great Tar-mouth ob južni angleški obali napadla angleško trgovsko ladjo (1500 ton). Nadalje so nemška letala poleg te ladje, ki se je naglo potopila, hudo poškodovala še 4 nadaljnje sovražnikove trgovske parnike. Nemška letala so se vsa vrnila na svoja oporišča. Angleška letala nad švedsko in Dansko Stockholm, 19. sept. s. Preteklo noč sa britanska letala v treh zaporednih valovih preletela del švedske pokrajine Skandinavije in Dansko, kjer sita jih sprejeli švedska in dansko protiletalska obramba. Že dolgo Bii biilo tako dolgega letalskega alarma na južnem Švedskem. Rim. 19. sept. s. »Daiily Majic in mnogi drugi londonski listi pišejo o zadnjih napadih angleškega letalstva na Nemčijo in na zasedeno ozemlje ter so prisiljeon priznati, da so se ti napadi zaključila z izredno hudimi izgubami letai! in pikrtov. Kakor ugotavlja »Daily MaAU, so morali Angleži pri zadnjih devetih napadih žrtvovarta 128 bombnikov, kar list sam označuje za »presenetljivo številko«, kn mana resno zbuditi vprašanje, ali predstavljajo ti letalski na,padi kako resnično korist. Dr. Gobbels o vojnih ciljih Berlin, 19. sept V najnovejši gfcevulki revije »Da& Reich« je izšel članek propagandnega ministra dr. Gdbbelaa pod naslovom »Koliko časa bo še trajala vojna?«. To vprašanje, pnše minister, se pojavi ia danes, v četrtem letu vojne, bolj pogosto pri vseh narodih, ki so udeleženi v tej veliki borbi. Mi Nemci, nadaljuje dr. Gob bel*, vidimo v vojni ogromno dramo narodov, ki jo bomo dovedli do zmagovitega zaključka B tem, da bomo mobilizirali vse naše sile. Od iznda te vojne bo namreč odvisno, ali sn bo mogla Nemčija pridobiti ne&mejcno svobodo. da sme razpolagati s seboj po svoji volji, ali pa bo poginila. Seveda ]e vprašanje trajanja vojne velikega pomena, toda ta važnost je drugovrstnega značaja v primeri z drugim, bistvenim vprašanjem: nri moramo zmagati, za to pa so ustvarjeni vsi pogoji. Običajno je zelo težko, zaključuj« minister, napovedovati v naprej v teku vojne dan, ko nastopi mir, a skušnja uči, da kakor vojna tudi mir pogosto ne nastopil ko se nam zdi blizu, pač pa nenadoma. ka>-dair ga najmanj pričakujemo. (»II Picoolo.«) Turški zunanji minister obolel Ankara, 19. sept. d. Iz poučenega vira javljajo, da je turški zunanji minister Menemenzoglu obolel in bo moral več dni ostati v postelji. Velike težkoče v ameriškem gospodarstvu Zanimiva odkritja ameriške revije Gospodarstvo Buenos Aires, 17. sept. s. Ameriška re--v >a »Life« priznava, da je totalitarnim narodom uspelo -rešiti probleme notranje mobilizacije, utrditve cen in surovin, dočim je Roosevelt po lastnem priznanju popolnoma propadel na teh področjih. List obžaluje, ker ameriški narod ni pokazal doslej niti požrtvovalnosti duha niti borbene vneme. Amerika živ: v utvari, da lahko gradi večje število topov samo zaradi tega, ker je v prejšnjih časih proizvajala več avtomobilov, in v Washing-tonu se šele sedaj pričenjajo zavedati posledic te zmote. Proizvodnja trpi zaradi pomanjkanja surovin, kakor bakra, cinka, aluminija in kavčuka. Tega pomanjkanja ni pripisati prekomernemu povečanju vojne proizvodnje, temveč izključno samo računskim zmotam in utvaram, da je mogoče vojno gospodarstvo tako voditi kakor gospodarstvo v miru. Ameriško glasilo ugotavlja nato zaskrbljeno, da je bila Amerika v mirnem času med najmočnejšimi narodi na svetu, sedaj pa to ni več, ter podčrtava, da je zvezdnata republika padla na peto, če ne na šesto mesto med velikimi silami. Če proučimo vse činitelje totalne vojne, se jasno pokaže, da so Nemčija in Japonska ter drugi narodi že dolgo prekosili Ameriko. List objavlja nato več primerov, ki potrjujejo, da obširni krogi prebivalstva v Ameriki in zlasti delavstva ns matrajo te vojne za svojo vojno in si prizadevajo živeti naprej čim bolj udobno. Revija nadaljuje s trditvijo, da ima tudi »Times« prav, ko trdi, da Američani ničesar ne pričakujejo od kongresa, temveč vidijo v njem samo okrevališče, kjer se lahko vsak smeje, kakor se mu ljubi. Vsi poizkusi obeh vej ameriškega Parlamenta za rešitev kateregakoli problema so se popolnoma izjalovili. Strašno je, da je treba priti skoraj do zaključka, da bi bilo bolje namestu novih volitev v novembru razpustiti kongres za čas vojne, da ne bi smešil sebe in svoje države. Kongres si je nakopal naravnost sovraštvo javnosti, zlasti o priliki svoje ponesrečene borbe proti stavkam in črni borzi. Ameriški parlament se loteva preveč lahkomiselno težkih po- Stockholm. 19. sept. d. O najmodernejši ameriški letalski matični ladji »Yark-town«, ki so jo potopile japonske sile v bitki pri Midwayskem otočju in katere izgubo je ameriško mornariško ministrstvo priznalo šele po treh mesecih, objavlja poročevalec neke ameriške agencije naslednje dramatično poročilo: Ameriška nosilka letal »Yorktown« (19.900 ton) je bila potopljena 7. junija. Japonci so takoj ob začetku bitke pri Mid-wayskih otokih osredotočili proti tej ladji vse svoje sile. Bombardiranja matične ladje, ki se je končala z njenim popolnim uničenjem, je z besedami nemogoče opisati, tako je bilo strašno. Japonski letalca so s preziranjem sleherne nevarnosti podvzeli, kar je bilo v njih močeh, da bi ladjo za-delj v živo. Morje okrog »Yorktowna« je bilo daleč naokoli pokrito z belo peno, razbičano od neprestane toče bomb, ki so padale okrog ladje, japonska letala pa so se spuščala medtem zmerom nižje proti nosilki letal in so jo bombardirale končno Nespremenjena smer japonske politike Tokio, 19. sept. d. Uradno objavljajo, da je bil za novega namestnika japonskega zunanjega ministra imenovan včeraj dosedanji direktor vzhodnoazijskega in ameriškega urada v zunanjem ministrstvu Kumaichi Yamamoto. Tokio, 19. sept. d. Novi japonski zunanji minister Tani je včeraj pred zastopniki domačega in tujega tiska ponovil svojo izjavo, ki jo je podal prej po japonskem radiu, in je ponovno naglasil svojo odločnost in namero, da nadaljuje politiko svojega prednika in omogoči še tesnejše sodelovanje Japonske z Nemčijo in Italijo. Zunanji minister Tani je zlasti naglasil, da ne namerava izpremeniiti japonske politike napram Sovjetski zvezi. V nadaljnjem svojem razgovoru s predstavniki tiska je naglasil, da se strnitev ln vodstvo zunanjega ministrstva z informacijskim uradom ne sme smatrati kot zgolj začasni ukrep, marveč za permanentno uredbo. Izrazil je svojo nado, da bo s to reformo zelo ustreženo japonski zunanji politiki. Tani je nato izjavil, da se ne strinja s predlogom, naj bi se v okviru japonske vlade osnovalo posebno propagandno ministrstvo, in je naglasil, da lahko po njegovem mnenju enotno vodstvo zunanjega ministrstva in informacijskega urada Japonski mnogo bolj koristi, kakor pa bi moglo posebno propagandno ministrstvo. Berlin, 19. sept. d. Današnji nemški listi objavljajo prve komentarje o včerajšnji izjavi novega japonskega zunanjega ministra Tanija in podčrtava jo zlasti njegov poudarek, da bo japonska zunanja politika tudi pod njegovim vodstvom ostala nespremenjena. »Volkischer Beobachter« piše, da je prva javna izjava novega japonskega zunanjega ministra Tanija, ki so jo povsod pričakovali! z veliko napetostjo, učinkovala na Anglijo in Zedinjene države kakor hladna prha. V Londonu :n Washingtonu niso pričakovali tako nedvoumne izpovedi o nadaljevanju japonske zunanje politike v dosedanji smeri, zaradi česar je Tanijev vojni poziv, boriti se za gradnjo in graditi Za borbo, naperjen proti Angliji in Zedinje-nim državam, učinkoval kakor hladen po-llv, ker so v Londonu in Washingtonu na izpremembe v japonskem zunanjem ministrstvu vezali nado, da se bo izpremenila tudi dosedanja japonska zunanja politika. Japonski napori za novi red v Aziji Tokio, 19. sept. s. Pol šef obveščevalnega urada je poudaril v nekem radijskem govoru, da je Japonska pred 11. leti izvršila eno najbolj značilnih revolucionarnih dejanj ko se je odločila, da vzpostavi red na Kitajskem. S to odločitvijo se je pričel boj sil trojnega pakta za uresničenje no- litičnih problemov, kar ima hude posledice zlasti v vojnem času. Vrtoglavo število komisij in podkomisij onečeja sedaj tisoče papirnih pol z govori in debatami o problemih petroleja in kavčuka, ne da bi se dosegel kak zaključek, kajti v debate se vrinjajo interesi zasebnikov, ki jih podpirajo razni poslanci. Ves ustroj in način dela kongresa je zastarel in neprimeren za sedanji čas. Lizbona, 17. sept. s. Težkoče, v katere je zašla vojna proizvodnja anglosaških držav zaradi pomanjkanja surovin in krize transportnih sredstev po morju so se še povečale zaradi pomankanja delovne sile in zlasti specialistov. V Angliji je bil minister za delo Bewin primoran odrediti nov popis delovnih sil. V Ameriki je položaj skoraj prav tak in vlada je izdala ukrepe, s katerimi naj bi bile kontrolirane vse raz-položljve delovne sile. Predsednik komisije za delovno silo je izjavil, da so ukrepi absolutno neobhodno potrebni za kritje potreb narodne obrambe. Dodal je, da vlada v Ameriki pravo piratstvo dela, proti kateremu je treba energično nastopiti. Ameriška vojna industrija si mora pribaviti za vsako ceno 29 milijonov delavcev, med njimi 11 milijonov specialistov, ker sicer načrtov ne bo mogoče uresničiti. Velike ovire v kanadski plovbi Lizbona, 18. sept. d. Ogromne težave, ki so jih nemške podmornice povzročile sovražnikovim oskrbovalnim transportom je na zelo eklatanten način razkril kanadski minister za m uniči jo C. D. Howe. Kakor javljajo davi iz Ottawe, je imel kanadski municijski minister v četrtek zvečer po radiu govor, v katerem je govoril o nemški podmorniški vojni proti 2Se-dinjenim državam in Kanadi ter je kot posebno očiten primer zastanka v zavezniški plovbi ob ameriški obali omenil, da na pr. v mesecu juliju niti ena petro-lejslta ladja ni dospela v Halifax na Novi škotski ki je na ta način ostala brez prepotrebnega petroleja. iz višine komaj 20 m. Japonska letala so se kretala sredi najgostejšega obrambnega ognja, kj ga je bruhalo protiletalsko topništvo »Yorktowna«, ne meneč se za žrtve. Mnogo japonskih letal je treščilo v morje, toda zmerom so se pojavljala nad la nad ladjo nova in tako se je neumorno ponavljal napad za napadom. Istočasno med napadanjem letal so okrog »York-towna« krožile japonske podmornice kakor trop lačnih volkov. Končno sta dva torpeda drug za drugim v kratkem presledku eksplodirala ob ladijskem trupu in vsekala v njegovo sredino ogromne rane. Veliki trup nosilke letal se je vzpel najprej kvišku, nato pa se pogreznil globoko v valove in ko se je zopet pojavil nad morsko gladino, je visel močno postrani. Tedaj je pričela posadka z vso naglico zapuščati v divji zmedi ladjo, s katere je večina mornarjev poskakala s krova v morje, v strahu, da ne bi zamudila niti trenutka časa. Mornarji so hiteli v panični naglici, kakor, da bi bili morilci ne pa veterani, ki so prestali bitko na Koralskem morju. vega reda na svetu. Dejal je, da je grmenje topov na mandžurskih planjavah in potem pri Mukdenu naznanilo novega reda v Aziji, kateremu sta fašistična in narodno-socialistična revolucija dale novega zaleta in novo obliko. Omenjajoč, da mandžurski incident ni nastal slučajno, temveč je rezultat činiteljev, ki imajo svoj izvor v dobi revolucije Meji na Japonskem in v vojnah, ki so sledile ter v mednarodnih pogodbah, ki so potem bile sklenjene, je zastopnik očrtal imperialistično zadržanje velikih demokracij, ki so zatirale Azijo in Japonsko na vzhodu ter Italijo in Nemčijo na zapadu. Podčrtal je, da skušajo Amerika, Anglija in Sovjetska zveza na vse načine podžigati nered na Kitajskem in v Manižu-riji in razširjati na Japonskem škodljive ideologije kakor pacifizem, demokracijo in komunizem. Povzemajoč debato o man-džurskem incidentu v Društvu narodov je japonski državnik poudaril, da je bila japonska akcija prvi oboroženi protest proti versajski pogodbi. Potem je primerjal napredek Mandžurije z onim v plutodemo-kratičnih državah in dejal, da sta Amerika in Anglija združeč se s Sovjetsko zvezo stvorili tako zvano mednarodno ljudsko fronto, proti kateri je nastala fronta sil trojnega pakta v medsebojni obveznosti, da se ne sme odložiti orožje, dokler zmaga ni dosežena. Podčrtal je, da zmage v Evropi in Aziji kronajo napore sil trojnega pakta, in je zaključil, da se ob obletnici mandžur-skega incidenta Mandžurija lahko po pravici imenuje velesila, pripadajoča fronti trojnega pakta, ziružena gmotno in duhovno z Japonsko. Izpuščeni vojni ujetniki Tokio, 19. sept. d. Iz Honkonga javljajo da so japonske vojaške oblasti izpustile na svobodo 124 vojakov kitajske in malajske narodnosti, ki so ob početku vojne na Daljnem vzhodu sodelovali na britanski strani v obrambi Hongkonga. Izpuščeni kitajski in malajski vojni ujetniki so bili poslednji vojaki, pripadajoči raznim vzhodnoazijskim plemenom, ki jih je Anglija svoječasno uvrstila v sestav svojih oboroženih sil na Daljnem vzhodu in ki so se morali proti svoji volji boriti za britanske interese. Obisk poslanika Pr*sena na Madžarskem Ankara, 19. sept. d. Nemški poslanik pri turški vladi Papen je sprejel povabilo madžarskega regenta Horthyja na lov v Karpatih. Papen bo danes odpotoval iz Ankare v Budimpešto. Po končanem obisku pri Horthyju bo nadaljeval potovanje v Berlin, da obišče tamkaj svojega sina ki je bil sedaj že tretjič ranjen na vzhodnem bojišču. Povratek nemškega državnika v Ankaro pričakujejo v 14 dneh. Pričetek bitke za Port I*loresby Bangkok 19. sept. a Glavni stan generala Mac Artburja objavlja, da se je bitka za Port Moresby že začela. Zavezniki priznavajo, da so omejeni zgolj na obrambo, medtem ko listi v Melbournu priznavajo, da. je položaj za zaveznike neugoden, bodisi zato, ker so japonske čete že prtvalile najtežavnejši del gorovja Owen Stanley, bodisi zato, ker razpolagajo s težjim orožjem kakor Avstralci. Silovito deževje zadnjih dni ni niiti najmanj oviralo japonskih prednjih straž, da ne bi nadaljevale 'tvojega prodiranja. Letalski napad na P^.r "Sarwin Tokio, 19. sept. d. Iz pristojnega japonskega vojaškega vira so snoči objavili, da so japonska letala ponovno močno .n uspešno napadla luko Port Darvvin v Avstraliji. V četrtek je prišlo v teku japonskih akcij nad severno Avstralijo ln nad vojnim ozemljem v Novi Gvineji do ponovnih ogorčenih letalskih borb, v katerih so japonska letala sestrelila 15 sovražnikovih letal, med tem ko je bilo na japonski strani izgubljeno samo eno letalo. Guverner Madagaskarja odklonil premirje z Angleži Stockholm, 19. sept. d. švedski poročevalci javljajo iz uradnega londonskega vira, da je bila tamkaj včeraj popoldne potrjena vest o prekinitvi pogajanj med francoskim generalnim guvernerjem na Madagaskarju in poveljnikom britanskih invazijskih sil za sklenitev premirja. Po razbitju pogajanj so se borbe obnovile in je francoski generalni guverner po radiu v Tananarivl pozval javnost in posebno uradništvo, naj ostane na - ojih mestih ter ohrani disciplino, pa naj napadalec ukrene karkoli. Vichy, 19. sept. d. Po semkaj dospelih vesteh je radijska postaja v glavnem ;ne-stu Madagaskarja Tananarive včeraj razširila vest, da so britanske sile zasedle luko Tamatave na vzhodni obali otoka Madagaskarja. Smrt bivšega načelnika francoske častne legije Pariz, 18. sept d. V kraju Mansande ie v starosti 63 let včeraj umrl bivši načeinik francoske častne legije Charles Harvve Alp-hand. Pokojnik je bil svoječasno tudi francoski veleposlanik v Moskvi, kasneje pa v Bernu. Brezposelnost v Angliji Bera, 19. sept s. V avgustu je bilo v Angliji 136.825 brezposelnih. t0 je 6820 več kot v prejšnjem mesecu. • Kazni za prestopke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisariat u objavlja naslednje kazni, ki jih je Kr. kvestura v Ljubljani naložila v času od 1. do 15. septembra t 1. za Zločine in pirekinške v zadevi prehrane in protizakonite špekulacije: Ker niso hoieh izročiti mleka zbirališču, ki ga je določil Prevod: 1. Anžič Anton, posestnik, Štepanja vas 9, 2000 lir globe in 20 dni zapora; 2. Zakotnik Ivan, posestnik v Ljubljani, Podutiška cesta 41; 3. Bule Ivan, posestnik v Ljubljani, Ju rakova pot; 4. Dolenc Marija, posest ni ca v Ljubljani, Cesta v Mestni log 33; 5. Pavlič Ferdinand, posestnik v Ljubljani, Tržaška cesta 101; 6. Verbič Anton, posestnik v Ljubljani, Karunova ulica 3; 7. Kregair Alojzij, posestnik v Ljubljani, Štepanjska cesta 5; 8. Lavrič Apolonija, posestnica v Ljubljani, Vodmatski trg 5; 9. Svetek Ciril, posestnik v Ljubljani, Pot k Božjemu grobu 24; vsak na 2000 lir globe in 20 dni zapora; 10. Vidmar Jakob, posestnik v Ljubljani, Ižanska cesta 282, 2000 lir globe m 30 dni zapora. Zaradi višanja cen: 1. Jager Milan, in-dusfcrijec, Bizovik 133, 3000 lir globe in 10 dni zapora; 2. Grill Marija, prodajalka v Ljubljani, Mestni log 5, 500 br globe; 3. Ko-ščak Frančiška, prodajalka v Ljubljani, Poljanski nasip 12, 500 Lir globe; 3. Poljšak Anton, elektrotehnik v Ljubljani, Gafletova ul. 9, 2000 liir globe in 10 dni zapora; 5. Mi-heilčič Ivan, elektrotehnik v Ljubljani. Borštnikov trg 1, 2000 li.r globe in 10 dni zapora; 6. Ulčar Marija, prodajalka v Ljubljani, Metelkova ul. 19 500 lir globe; 7. Trošit Ivana, gostilničarka v Ljubljani, Krekova ulica 17, 1000 lir globe in 5 dni zapora; 8. Gale Ivana, delavka v Ljubljani, Šišenska cesta 46 1000 ter globe; 9. Lukež Viktorija, prodajalka v Ljubljani, Milčinskega ul. 3. 500 lir globe; 10. Mrhar Angela, prodajalka v Ljubljani, Gasilska cesta 8. 1000 lir globe; 11. Toni Angela, prodajalka v Ljubljani, Orlova ul. 15. 500 lir globe; 12. Sehalar Marija, proda jalka v Ljubljani, Ižanska cesta 67, 500 lir globe; 13. Možek Frančiška, gospodinja v Ljubljani. Viiika cesta 31, 500 lir globe; 14. Magdalene Ana. prodajalka v Ljubljani, Sv. Flori ja na ul. 31, 500 lir globe; 15. Zabukovšek Marija, gospodinja v Ljubljani, Zaloška cesta 13. 1000 lir globe; 16. Kučič Ana, posestnica v Ljubljani, Pot na Rakovo jelšo 32, 1000 liT globe; 17. Golob Ivana, delavka v Ljubljani. Cesta dveh cesarjev 6, 500 lir globe; 18. Gliha Josipina. trgovka Ljubljana, Kav-škova c. 26, 1000 lir globe; 19. Bitceljnik Mar., Čolnarska ul. 21, 500 'ln globe; 20. Dimnik Ivan, prodajalec v Ljubljani, Zninjskega u>l. 13, 500 lir globe; 21. Erklavc Marija, prodajalka na Galjevici 52, 500 lir globe; 22. Mlakar Rudolf, gostilničar v Ljubljani, Čeroetova ul. 3, 2000 lir globe in 10 dni zapora; 23. Kotko Marija, prodajalka v Ljubljani. Mandelčeva ulica 7, 1000 liT globe; 24. Sajovic Tatjana, prodajalka v Ljubljani, Svetčeva ui 4, 500 lir globe. Zaradi prodaje racioniranega blaga brez odvzema bonov: Gorše Marija, gostilničarka v Ljubljani, Gospoevetska cesta 14. 1000 lir globe, 30 dni zapora in 30 dni zatvoritve obraita. Blago je bilo zaplenjeno. Zaradi neupravičenega sprejema živilskih nakaznic od drugih oseb: Markov ič Alojzija, gospodinja v Gramoznn jama 22, aretirana in izročena sodni oblasti. Zaradi neizstarvitve cenika blaga. Klemen-čič Alojzij, gostilničar v Ljubljani, Krekov trg 11, 1000 Ur globe. Oblastva ministrstva za kmetijstvo in gozdove v priključenih ozemljili V »Službenem listu« z dne 19. t. m. je objavljena kr. uredba z dne 17. julija 1942-XX o ustroju oblastev Ministrstva za kmetijstvo in gozdove na ozemljih, priključenih Kraljevini Italiji. Glede na potrebo po ustanovitvi oddel-nega kmetijskega inšpektorata za službo v novih pokrajinah in pokrajinskih inšpektoratov v vsaki teh pokrajin določa ta kr. uredba, da se v Fiume ustanavlja oddelni kmetijski inšpektorat, čigar krajevna pristojnost se določi po poslednjem odstavku čl. 1. kr. ukaza z dne 18. novembra 1929-VIH, pretvorjenega v zakon 31. marca 1930-VIII. Pokrajinski kmetijski inšpektorati se ustanavljajo v Ljubljani, Spalatu in Ca-taru. V drugih občinah pokrajine se lahko ustanove, če je to zaradi obsežnosti ozemlja ali po posebnih potrebah kmetijstva umestno, tem inšpektoratom podrejeni uradi po predpisih 2. odstavka čl. 1 kr. uredbe z dne 22. februarja 1937-XV. Strokovni odseki za zatiranje rastlinskih bolezni se lahko ustanovijo po predpisih čl. 26. kr. uredbe z dne 29. maja 1941-XIX. Zato se število teh odsekov, na katere se nanaša ta člen, zvišuje na 72. Ta kr. uredba je bila objavljena v Uradnem listu »Gazetta Ufficiale del Regno aTtalia« dne 9. t. m. In je na ta dan stopila v veljavo. Delež Evrope v svetovni kmetijski proizvodnji Mednarodni poljedelski institut v Rimu je objavil obširno delo, v katerem prikazuje proizvodnjo in potror.šjo kmetijskih pridelkov v vsem svetu v letih 1934—1938. Statistika se nanaša na 34 najvažnejših kmetijskih proizvodov, predvsem na živila, tekstilne in tehnične surovine. Ta statistika nam kaže, da je Evropa v pogledu kmetijske proizvodnje daleč pred vsemi drugimi celinami. Evropa (brez Sovjetske Rusije), ki obsega komaj 4.1% celotne površine vseh celin in na katero odpade le 18.6% vsega prebivalstva na svetu, ima lastno kmetijsko proizvodnjo, ki predstavlja 29.6«/« ceJotne svetovne kmetijske proizvodnje, medtem ko odpade na Azijo le 27.4% svetovne kmetijske proizvodnje, čeprav Ima Azija več nego polovico vsega prebivalstva na svetu, na Severno Ameriko 15.9%, na Sovjetsko Zvezo 11.9%, na Srednjo in Južno Ameriko 8.80/0, na Afriko 3.6% in na Oceanijo 2.8"/0. Po površini je največja Afrika, ki obsega 22.5% površine vseh celin in vendar odpade na Afriko le 3.6% svetovne proizvodnje. Kako razvita je kmetijska proizvodnja v Evropi, nam kaže tudi naslednja primerjava: Ce odpade na določeno površino v Evropi 100 produkcijskih enot, tedaj odpade na enako površino v Aziji le 19 enot, v Severni Ameriki 15 enot, v Sovjetski zvezi 10 enot, v Srednji ln Južni Ameriki 8 enot, v Oceaniji 6 enot m v Afriki komaj 2 enoti. Čeprav ima Evropa sorazmerno s površino in prebivalstvom največjo kmetn. sko proizvodnjo, je razlika v potrošnji še večja. Na Evropo, ki predstavlja 18.6% vsega prebivalstva, odpade 36.8% celotne svetovne potrošnje kmetijskih proizvodov. Na Azijo, ki predstavlja 53.3% vsega prebivalstva. odpade le 25.3% svetovne potrošnje kmetijskih proizvodov. Znaten je tudi odstotek potrošnje v Severni Ameriki, na katero odpade 16% svetovne potrošnje, medtem ko znaša delež prebivalstva le 6.6%. Pomen živega srebra v vojni Malokomu je znano, da spada živo srebro v oboroževalni industriji med najvaž-neje surovine. Predvsem se uporablja" za živo srebro pridobivanje živosrebrnega ful-minata (eksplozivnega živega srebra), ki eksplodira na udarec. Zato se uporablja za inicialne vžigalne naprave pri vseh vrstah streliva. Tudi v kapici običajne patrone za puško je nameščen ta živosrebmi fulminat. 2e v normalnih časih je šla ena petina svetovne potrošnje živega srebra v ta namen. Se večja pa je seveda potrošnja v vojnem času. Danes je Italija največji proizvajalec živega srebra na svetu. Na drugem mestu je Španija, daleč za tema dvema državama pa sledijo Zedinjene države, Mehika, Sovjetska Rusija. Slovaška in Kitajska. V zadnjih letih pred vojno je od svetovne proizvodnje odpadlo na Italijo in Španijo 60 do 80°/o. V letu 1935. je znašala proizvodnja živega srebra v Evropi 2581 ton, v Ameriki 835 ton, v Aziji 52 ton in v Afriki eno tono. Zedinjene države so morale že pred vojno navzlic lastni proizvodnji uvažati znatne količine živega srebra, saj je domača proizvodnja krila le 30 do 40°/o potrošnje. Pred svetovno vojno se ameriška proizvodnja živega srebra ni bistveno dvigala, ker vsebuje ameriška ruda razmeroma manj živega srebra in je proizvodnje rentabilna le tedaj, če so na trgu posebno visoke cene. V Italiji pridobivajo živo srebro v dveh rudnikih: Monte Amiata in Idria; v Španiji pa so znana ležišča rude v Almadenu. Italija in Španija skupaj bl z lahkoto krili vso svetovno potrošnjo. Ležišča živosrebrne rude v Zedinjenih državah so razmeroma majhna in so razdeljena na veliko število manjših rudnikov. Nikjer ni ležišč rude, ki bi se dala primerjati z italijanskimi ali španskimi Te majhne ameriške rudnike izkoriščajo v večji meri le tedaj, kadar se cena živemu srebru dvigne preko 100 dolarjev za normalno steklenico, kakor n. pr. sedaj v vojni. Navzlic izkoriščanju ameriških rudnikov do najvišje kapacitete pa sedanja ameriška proizvodnja ne zadošča za kritje ogronftio narasle potrošnje. Kakor se zdi tudi mehiška proizvodnja ne more kriti potrebe, za kar je značilna okolnost da so v Angliji nedavno zvišali ceno od 48% na 6854 funta, da bi na ta način omogočili povečanje proizvodnje iz manj bogate rude. Naravno je, da je Evropa z živim srebrom več kot zadostno preskrbljena. Pred prvo svetovno vojno je svetovno proizvodnjo živega srebra obvladala pariška židovska hiša Rothschild. Španska proizvodnja je bila pod neposredno kontrolo pariške hiše Rothschild, idrijski rudnik pa je pripadal dunajskemu zavodu Kredit-anstalt, ki ga je zopet obvladala dunajska hiša Rothschild. medtem ko je bilo sredi- šče svetovne trgovine z živim srebrom T Londonu, kjer je to trgovino obvladala londonska hiša Rothschild. P0 svetovni vojni je idrijski rudnik pripadel Italiji, ki je najprej rudnik izkoriščala v državni režiji, pozneje pa ga je dala v zakup družbi Monte Amiata. Pariška hiša Rothschild Je izgubila vpliv na špansko proizvodnjo in končno so bili Rothschildi izločeni tu«ii iz mednarodne trgovine z živim srebrom, odkar sta Italija in Španija ustanovili znani kartel za živo srebro. Madžarska je na tretjem mestu v evropski proizvodnji filmov Med evropskimi državami je Madžarska šele pozno pričela izdelovati filme za predvajanje v kinematografih. Prvi filmi so bil izdelani leta 1931. Iz sredstev posebnega davka na uvožene filme je madžarska vlada ustanovila tvronico za filme »Hun-nia«. Obenem je pospeševala izdelovanje velikih filmov. V prvih letih je bilo izdelanih 9 do 15 madžarskih filmov. Do leta 1937 je število izdelanih filmov naraslo na 25. Medtem so zgradili nove ateljeje. Zaradi majhnega področja Madžarske, ki je imela pred vojno le okrog 500 kinematografov, so morali izdatke za posamezni film omejiti na 100.000 do 120.000 pengov, medtem ko so v istem času lahko v Zedinjenih državah izdali za en film 0.5 do 1 milijona dolarjev (2.5 do 5 milijonov pengov), v Nemčiji pa 0.45 do 1 milijon mark (0.6 do 1.4 milijona pengov). Od leta 1938 naprej pa se je madžarska filmska proizvodnja naglo povzpela, predvsem v zvezi s povečanjem madžarskega državnega področja. S priključitvijo južnega dela Slovaške in Karpatske Ukrajine, kjer je 75 kinematografov, nadalje Sedmogra-ke z 41 kinematografi in Bačke in Bara-nje s 100 kinematografi, se je skupno število kinematografov na Madžarskem povečalo na preko 750. S tem se je prodajno področje za madžarske filme znatno povečalo. Rentabilnost pa se je še znatno zboljšala, ko je pričela Madžarska leta 1939 prodajati filme v inozemstvo, najprej v Bolgarijo, potem v bivšo Jugoslavijo, danes pa gredo madžarski filmi v skoro vse evropske države, predvsem v Nemčijo in Italijo, pa tudi v Grčijo, Turčijo, švedsko. Finsko, Norveško, Dansko, Švico in Španijo. Med Italijo in Madžarsko je Sklenjen poseben filmski sporazum glede medsebojne izmenjave filmov. Hrvatska je danes redni odjemalec madžarskih filmov, v Italijo pa se prodajo z malimi izjemami vsi filmi. Spričo tega razvoja se je proizvode ja velikih filmov naglo dvignila, in sicer od 30 filmov v letu 1939 odnosno 41 filmov v letu 1940 na 52 filmov v lanskem letu. Spričo naraščanja proizvodnje so zgradli nove ateljeje in danes so madžarski filmi vseskozi konkurenčni. Večja možnost prodaje dopušča tudi večje stroške za izdelavo posameznega filma. Ti stroški so se v zadnjih let'h podvojili odnosno potro-jili. Tako je Madžarska stopila v vrsto vodilnih držav v evropski filmski proizvodnji, saj je zavzela za Italijo in Nemčijo, ki proizvajata na leto okrog 100 filmov, že tretje mesto. Gcspočnrske vesti = Zamenjava državnih papirjev bivše Jugoslavije na Spodnjem Štajerskem in Gorenjs^m. V izvajanju pogodbe o premoženjskopravni likvidaciji Jugoslavije, ki so jo 22. julija t. 1. podpisale države pri-dobitnice področja bivše Jugoslavije, je sedaj nemška vlada odredila oddajo državnih papirjev bivše Jugoslavije, metniki jugoslovanskih državnih obveznic bodo dobili v zamenjavo 3.5% nemlke državne zaklad-ne bone. Oddaja je obvezna za osebe, ki so imele 1. decembra 1941 svoje bivališče v Nemčiji, skupaj s protektoratom, Alzacijo in Loreno in Luksemburgom, kakor tudi na področju Spodnje štajerske in Gorenjske. in ki so dokazano imele te obvznice že 15. aprila. Tozadevni razglas navaja tudi tečaje, po katerih bodo posamezne vrste državnih obveznic bivše Jugoslavije zamenjane za nove nemške obveznice. = Obnova gospodarstva na Malaji in v Nizozemski Indiji. Te dni je poteklo pol leta, odkar je bila z zasedbo Jave v glavnem zaključena okupacija Malezijskega otočja. Ob tej priliki so objavili japonski listi pregled doslej izvršenih del za obnovo gospodarstva na področju Malajskega polotoka in Nizozemske. Vse to področje je sedaj dobilo japonski naziv Malaja. Spričo naglosti japonskih uspehov je bilo razmeroma malo gospodarskih naprav uničenih, kar je olajšalo obnovo gospodarstva. Pri tem pa je treba upoštevati težkoče, ki so nastale zaradi spremenjenih pogojev za vnovčenje proizvodov. To velja ziasti za kavčuk. Pred vojno je znašala pro"zvodnja kavčuka na področju jugovzhodne Azije okrog 980.000 ton, to je 96% svetovne proizvodnje. Vendar je že sedaj Japoncem uspelo omogočiti vnovčenje za 60% proizvodnje. Za ostalo proizvodnjo pa so predvidene nove možnosti zlasti v zvezi z uporabo kavčuka za druge namene, kakor za izdelovanje bencina. Podoben položaj je tudi glede kositra, kajti na področje jugovzhodne Azije odpade pretežni del svetovne proizvodnje, to je 120.000 ton na leto. V ostalih gospodarskih panogah je proizvodnja prišla kmalu v normalni tek in nastali so vrhu tega novi produkc.jsla jbrati. tako za izdelovanje papirja, mila, vžigalic ter za predelavo tobaka in bombaža. Železniške zveze so skoro v celoti že obnovljene in sedaj vršijo pripravo za gradnjo železnice, ki bo vodila iz severo-zapadnega dela Sumatre na jugovzhod tega otoka. Japonska oblastva se predvsem trudijo, da obnovijo pomorski promet. Mnogo potopljenih ladij so že dvignili. V obalnem prometu pa so prišle zopet do veljave kitajske ladje džunke. V zvezi z ureditvijo prometa je zaninrv načrt šefa prevoznega^ oddelka Cesarske zračne prometne družbe, ki kaže vso velikopotezno* japonskih načrtov. Gre za ureditev zračne prometne zveze med Japonsko in Mala j o v takem obsegu: da bo v teku enega teta vsak dan letelo iz Japmsse proti jugu 10 velikih potniških letal. Nova potniška letala bodo potrebovala za 5500 km dolgo progo od Tokia do Batavie le 24 ur z enim samim vmesnim pristankom v Manili. Ta letala bodo vodna letala in bodo nnela 30 sedežev. Za potnike bode na razpolago celo postelje. V pripravi pa je še večji tip potniških letal, ki bodo imela prostora za 100 oseb, Kaka je bila potopljena ameriška nosilka letal »7orktown« Pred sto leti v Ameriki Bleiweisove »Novice« so objavile leta 1845. zanimivo pismo semiškega rojaka, ki je Po burnem potovanju našel srečo v Ameriki. Takole stoji v »Novicah«: Matija Premuta v Semiču od kmetijskih staršev v letu 1816 rojen, je fantič pri devet letih pastirčeval v ptujih službah, potem se je krajaškiga (šivarskiga) rokodela poprijel in čez tri leta izučil. Ko je pa previdil, de se to rokodelo svojimu zdravju ne prileže, ga je popustil, ter se je krošnje poprijel, in je iz perviga le v do-mačii. pozneje pa tudi v ptujih deželah kupčevati začel. Obhodil je večidel s krošnjo na rami z svojim tovaršam Janezam Goršetam Kranjsko, Hrovaško, štajarsko, Koroško in celo nemško deželo, švedsko, Norvegiio, Laponijo, Danijo, Izlandijo. An-gležko, Irsko, Skočijo in en del francozke zemlje, in je prišel po tem kupčijskim popotovanju 4. dan Velkitravna 1839. v mesto Brema. kjer je 6 dni ostal, potem pa v petek. pred Kristusovim vnebohodam ob sedmih zvečer se je v barko podal, ktera je 70.000 funtov razniga blaga in 132 oseb v 2 mescih in 5 dneh v Ameriko pripeljala. Tje pridši se je našimu Premutatu, dokler se ni z Amerikanci soznanil in njih jezika izučil, prav slabo godilo; 2 dni ni imel jesti kaj in piti, 3 noči je mogel pod milim neham spati. Zdaj pa srečen in premožen mož in kupec v mesti, ki mu pravijo St Luis, z svojo ženo in pet let staro hčerko vesel in zadovoljen živi. Naslednje pismo je Matija Premuta, rojen Krajnc, zdej premožen mož v Ameriki 18. dan Svečana tega leta (1845) svoji ro-dovini v krajnskim jeziku pisal, iz kteriga toliko, kar nam je pripušariga, tukaj našim bravcam podamo, vedeoči, de jim bo všeč, ker je polno pebožnosti in praviga keršanskiga duha. »Preljubi oče! brat! priserčne sestre! Božja milost, veselje, ponižnost in mir naj bo z vami. V Gospodu našimu Jezusu Kristusu vam serčno pozdravlienje vsem skupaj pošljem! Moje nar veči želje so, de bi Vas oče, brat in sestre te verstice v dobrim zdravju našle. Akoravno se mi tukaj tako dobro godi, de si boljšiga življenja ne želim, vendar le ne morem prevelike žalosti prenesti, ktero v svojem sercu občutim, zato, ker sim Vam, ljubi oče že 5 pisem poslal, in v šterih letih le emga samiga od Vas dobil. Kako je to? Ste jih morde več pisali, pa ni nobeno do mene došlo. Ali ste clo na me pozabili? Nikdar, ljubi oče tega mislil ne bom. še živo se vaše ljubezni spomnim ki ste mi jo skazovali, dokler sim dečik še na domu bil. Pač dobro vem, kako ljubeznivo ste me moliti, božje in cerkvene zapovedi fin več druzih keršarskih resnic učili. De ste pa me v šolo pošiljali, tega Vam ne bom mogel nikakor po zasluženju poverniti. Kaj bi počel, ko ne bi znal brati in pisati? — Večkrat se tistih časov spomnim, ko sim še otrok k sveti maši, h ker-šanskemu nauku ali pa v šolo hodil; če se mi je kaka gumna (knof), ali kaka prevoza pri srajci odtergala, takrat sim si tern v germi odlomil ali pa s pipcem odrezal, de sim si z njim nsderje zapel. Zdaj si pa. hvala Bogu, nederje zapenjam z zlato iglico. — —« »Veliko ljudi se po kupčii iz Kranjskega v ptuje kraje poda, re manjka jih, ne po Avstrijanskim, Nemškim. Ogersk!m in po raznih druzih deželah, zakaj neki nihče v Ameriko ne gre, v zvoljeno deželo, bogato i Indijo? — Tukaj se sveta keršanska ve-I ra zmirej bolj razširja; koliko tavžent se ; j:h vsako leto k pervi keršanski veri spre-oberne. ni izreči! Skoraj vsak teden beremo v raznih novicah, koliko nevernikov se od dne do dne. ne samo v polnočni Ameriki, ampak tudi po druzih morsk:h otokih na pravo pot zveličanja pod&. Ali niso to vesele novice vsakemu katoliškimu kristjanu? Sedaj imamo v naši deželi že 17 škofij. ktere so neizrečeno velike, in 579 duhovnih mašnikov. pri vsem tem je pa vendar še veliko krajev, po kterih še cele soseske v tami in divjačini živč K6r je naša dežela ne:zrečeno velika, jo tud prav po-redkoma zamore.io poslaniki sv. vere obhoditi; po celih 6 mescev ga komaj enkrat duhovniga učenika zaslišijo Na tavžente in tavžente se jih je že do današnjega dne d;viih Ameriknncev k pravi veri spreober-nilo. pri kterih obdelujejo častitljivi kranjski mis;onar gosp. Friderik Baraga ne-vtrudljivo in z velikim veseljem Gospodov vinograd. Bog jim daj zdravje, srečo ln dolgo življenje!« »Ce bi bil jez v Semški fari ostal, obljubim, da bi se mi ne bilo tako dobro godilo, kakor se mi tukaj vede. Tukaj imš. vsak človek, naj Bode bogat ali pa reven, Po trikrat na dan dvoje, troje ali pa čvete-re sorte mesa jesti; drugačniga nimamo kruha, kakor beliga. Konje in prešiče re-d<§ tukaj z debelačo (turšico). Mi mestnikl gremo vsak dan na terg, kamor kmetje na I zvane soli, ki so vse toge. Talcih pa rastU- i na ne bi mogla sprejeti vase, ker je — | kakor vemo — zgrajena iz stanic, ki so odete s čvrsto kožico. Soli se morajo raztopiti v -rskiga 4 gold., Sampanskiga po 5 gold. Funt suhih sliv velja 10 do 15 gro-šov. Druziga SDdja vseh plemen je tukaj dosti; tudi divji ga ne manjka, ktero je prav dobro in od kteriga se večidel divji Amerikanci prežive.« »še to Vam moram povedati pri ti priliki: mesca Velki travna lanskiga leta sim se bil med divje Amerlkance podal (ktere Indijane Imenujemo, po kranjsko bi jim d:vjaki rekel), 600 angležkih milj od na-šiga mesta St. Louis d61 ječ; čez 100 milj smo se v barki peljali, brez de bi bili kakšno hišo ali drugo poslopje viriili, in tje pridši smo našli divjih korenjakov dovelj. Divji Ind;jani so veliko veči od nas, ter so tudi močneji, in po navadi kufraste farbe. Vsi imajo ierne, debele in terde lase. Njih oblačila, posebno pozimi, so večidel iz kož divjih zverin, poleti so pa skoraj popolnoma nagi. Oni so prav zdravi ln verlo zrašeni in bolj krepke in modne postave, kakor mnogi drugi evropejski narodi. Re-dč se večidel od mesa divjih zverin, divji-ga sadja in mnogoverstnih korenin; oni govorč svoj lasten jezik. — Njih orožja sta lok in pšica. z tem orožjem se bojujejo in ga tudi seboj na lov Jemljejo, de si z njim zverjačine za potreben živež pridobijo. Eden med njimi je njih starešina, ki ga C'f Imenujejo. Laž jim ie ojstro prepovedana, oni so malo besedi; žganje prav radi žulijo ln ga imenujejo Whiskij. Indi- jani se derže najraje lazov in velicih ravnin, druziga ne delajo, kakor na lov hodijo. Radi so veseli in tudi radi plešejo. Pi-šali, z kterimi si muziko delajo, so iz bezga napravljene, boben pa iz jelenove kože, ktero na kako drevo napnejo, in po njih nabijajo, de bobni krog in krog. To dvoje orodje se le na veseliših in plesih divjih Indijanov sliši.« »Zdaj Vfm moram, preljubeznivi oče tudi povedat, de ne stanujem več v Cincina^ tu, temuč de sim se od ondod v mesto, kteriga podobo v pismu vidite, preselil, kterimu se pravi Sv. Ljudevik (St. Louis). To mesto je prav veliko in ima čez 40 tavžent prebivalcev, kteri so iz mnogoverst-j nih krajev celiga sveta skupej prišli. Leži ob bregu neizrečeno velike reke, kteri je Misisipi ime, ktera čez 500 milj delječ od tjukaj pri Novim Orleanu (New Orleans) v morje teče. Iz tega mesta tedaj pridejo barke vsaki dan k nam, gredo naprej ln nazaj skozi celo leto. Mesto sv. Ljudevika je poltretjo uro dolgo, poldrugo uro in čez pa široko. Poleg v6de so velike shrambe za blago ta štacune. V tem mestu sim se tedaj vselil, kjer sim si v sredi mesta hišo sozidal, de jo je lepo viditi, ktera me čez 3000 goldinarjev košta. Razun hiše sem tudi 225 oralov zemlje, blizo imenovane reke, v prav lepim kraju za tavžent goldinarjev kupil« »Sto korakov od mojiga domovanja stoji ena prav lepa in vel'ka katolška cerkev, posvečena Materi Božji, devici Maril, ktera je 60 čevljev široka, 100 čevljev pa dolga, zidal jo je gosp. Zaler, zidarski moj-ter iz Tirolski ga po rimski umetnosti: po-trožkev smo imeli pri nji čez 30 tavžent roniUa * Nova grobova. Po kratki, težki o-lezni je v Zagrebu 11. t. m. preminil cand. tehn. g. Miloš Lenarčič, edini sin uglednega industrijalca na Vrhniki g. inž. Milana Lenarčiča. — V Ljubljani je po dolgi težki bolezni za. vedno zatisnil svoje oči brivski pomočnik g. Vili Mittoni. Zapušča ženo, sina in drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k S.. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! * Mascagni pri papežu. Iz Vatikana poročajo: Papež je pretekli ponedeljek -prejel slavnega skladatelja in dirigenta Pie-tra Mascagnia in njegovo nečakinjo, ki je bolehala za boleznijo, o kateri so zdravniki sodih, da je neozdravljiva, vendar pa je Mascagnijeva nečakinja zadnji čas na čudežen način okrevala. * Pogreb Horthyjevega zeta grofa Jurija Karolyja ki se je z letalom smrtno ponesrečil, je bil opravljen v pokojnikovem rojstnem kraju v Nagymagocsu. Ko je pokojnik ležal v farni cerkvi na mrtvaškem odru, je bilo položenih mnogo vencev. Pokropit ga je prišel tudi njegov tast, državni upravitelj Horthy z vso družino. H pogrebu so se pripeljali razni predstavniki. Pokojnikovo vdovo je spremljala vdova Štefana Horthyja, ki se je nekaj dni prej smrtno ponesrečil z letalom na vzhodni fronti. Med pogrebom sta krožili nad pokrajino dve letali. * Evropsko šahovsko mojstrstvo. Poročali smo že, da je velikonemška šahovska zveza organizirala v Monakovem turnir za evropsko šahovsko mojstrstvo (A). Drugi turnir (B) je kvalifikacijski turnir, iz katerega bosta dva zmagovalca pripuščena naslednje leto k turnirju za evropsko mojstrstvo. Podpredsednik evropske šahovske zveze Ferrari je izrazil željo, da bi se ta turnir prihodnje leto vršil v Rimu. Naslov evropskega šahovskega mojstra se nikakor ne sme zamenjavati z naslovom svetovnega šahovskega mojstra in tudi ne bo nikogar upravičeval do boja za ta naslov. Zadnje štirje plasirani v letošnjem A-turnirju bodo izgubili pravico, naslednje leto udeležiti se podobnega turnirja, žrebanje, ki je že za prve dni napovedalo hude borbe, je izpadlo takole: 1. Stoltz, 2. dr. Aljehin, 3. Foltys, 4. Rellstab, 5. Junge, 6. Keres, 7. Rabar, 9. Rohaček, 9. Bogoljubov, 10. Richter, 11. Barcza, 12. Napolitano. V B-turnirju; 1. Daniels on, 2. Nestler, 3. Ahues, 4. Milller, 5. Roele, 6 Fiister, 7. Samarian, 8. Cvetkov, 9. Szilly, 10. Kinmark, 11. šubarič, 12. Norcia. Omedbe vredno je, da je žreb odločil, da bo zmagovalec zadnjega mona-kovskega turnirja Stoltz proti štirim udeležencem salzburškega turnirja imel bele figure, kandidat za svetovno šahovsko mojstrstvo Keres pa bo imel črne figure. Najvažnejši srečanji me! Bogoljubovom in Aljehin om ter med Jungeom in Keresom bosta šeie v zadnjem kolu. — Prvo kolo monakovskega turnirja je bilo presenetljivo. Napolitano je nepričakovano zmagal nad Stoltzom, ki se je v zamotani in nepregledni igri zakombiniral. Bogoljubov je kot črni izkoristil slabo otvoritev Rellstaba ln je partijo dobil. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši redno vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva do pričetka pouka dne 7. oktobra. Podrobna pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. * Višji trgovski tečaj pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne ter traja do 6. oktobra. Tega dne prično redna predavanja. Sprejemni pogoji: Dovršeni višji razredi srednje ali strokovne šole. Tozadevne informacije in brezplačni prospekti so na razpolago pri ravnateljstvu zavoda. u— Točen pregled stanja reje in položaja rejcev malih živali bo izvedel odbor ljubljanskega društva »Mali gospoda''«. Društvo izdaja tiskovine, rejske razvidni-ce, ki jih morajo člani vrniti do 30. septembra. Tu morajo točno našteti in opisati svoje živali, zraven pa navesti vse potrebne podatke o zemljišču, s katerim razpolagajo, naj že bo lastno ali najeto. Zlasti morajo opisati, kakšne plemenske živali imajo. koliko živali je namenjenih za zakčl m koliko za prodajo. Obvezna je prijava ple-menjakov. Neprijavljenih plemenjakov člani ne bodo smeli uporabljati za pleme-njenje živali drugih rejcev. Kdor bi jih uporabljal neprijavljeno, bo izgnbil vse goldinarjev. Posvečili so jo prečastitljivi škof gosp. Peter Kersnik na maliga šmarna dan, to je 8. da.n Kimovca lanskiga leta 1844, častitljivi gosp. fajmošter Gdtting iz švajca so pa pri tem posvečevanju prav lepo pridigovali. Zrazen cerkve je pa škofija, toda veliko veči, ko Ljubljanska«. — »Iz tega pisma ste vidli, preljubi moj oče, brat in sestri, de sirn že čudo veliko sveta prešel, veliko prestal, vidil in se marsikaj noviga izučil: venderle mislim, ako je božja volja, še enkrat čez velilko morje prepeljati k vam. in pred ko bo mogoče svojo drago domačijo v Semiču obiskati. Prosim vas tedaj, pišite mi pri pervi priliki, in če se mi bo prav vedlo, vas bom prišel obiskat v jes&ni tekočiga leta 1845. Tudi jez bi vam dostikrat rad pisal, ali časa mi zmankuje in dela imam neizrečeno veliko, štacuna in oštarija mi toliko dela daste, de ne grem nikoli pred 12. uro h pokoju, zjutrej pa, predenj se dan napoči, moram zopet na nogah biti!« — »Predenj svoje dolgo pisanje sklenem in od Vas slovo vzamem, vam vsim skupaj roko podam, vas kušnem in objamem iz keršanske ljubezni in ostanem do smerti vaš zvest in hvaležin sin Matija Premuta«. H gornjemu namigu, zakaj se naši ljudje ne selijo v Ameriko, je uredništvo »Novic« pripomnilo: »žalostne reči beremo od veliko tavžent ljudi, ki so se v Ameriko preselili: namesti bogastva so lakoto in revščino našli. Le malokdo je tako srečen, ko naš Premuta. Vredništvo.« ugodnosti pri dobavi krmil. Ta odredba je nujna, da se prepreči propad reje, ki se vsestransko opaža, ker se križem plemeni z neprimernimi plemenjaki. Društvo bo vse plemenjake pregledalo in določilo, kateri so za plemenjenje sposobni. Pregled vse reje je potreben tudi zategadelj, da se bodo pravilno dodeljevala krmila, da se plemenska žival prhrani preko zime. Seveda bo društvo lahko izveilo vse to le tedaj, če bo dobilo krmilo na razpolago. u— Poroka. V frančiškanski kapelici sta se 13. t. m. poročila tipograf g. Miha jlo K m e t i č in trgovska sotrudnica gdč. Pepca Ogrinova. Mlademu paru iskrene čestitke! u— Nakazila za krompir. Obenem z olc-tobrsldmi živilsk. nakaznicami dobe stranke, ki niso pridelovalci krompirja, posebna nakazila za nabavo krompirja. Ta nakazila bodo veljavna do konca meseca aprila. Zato pa že sedaj opozarjamo, naJ vsi vestno pazijo na ta nakazila, da jih kakorkoli ne izgube ali uničijo, ker v nobenem primeru ne bodo mogli dobiti drugih nakazil. u— Vse one trgovce in peke, ki od 14. do 19. t. m. niso v mestni preskrbovalni urad prišlj po nakazila, vabi odsek za razdeljevanje moke. riža in testenin, da mu pred-lože zelene kontne knjige zanesljivo v ponedeljek 21. t. m. ob S. zjutraj. Te knjige naj pa tedaj predlože tudi vsi oni trgovci, ki so dobili nakazila za blago minuli ponedeljek 14. t. m. u— Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom z začetnicami od A do L bodo razgrnjeni do 4. oktobra t. 1., za trgovine z mešanim blagom od črke M do Z pa do 5. oktobra t. 1. med uradnimi urami v mestnem odpravništvu, soba št. 19 v III. nadstropju na magistratu v hiši za vodnjakom. Opozarjamo vse interesirane, da seznami davčnih osnov niso več razgrnjeni v pritličju v vratarjevi sobi, temveč v III. nadstropju iste hiše v odpravništvu. n— Vpisovanje Šoloobveznih otrok za šolsko leto 1942-42 v Ljubljani. Starše šoloobveznih otrok vabimo, naj svoje otroke vpišejo v šolo. Med šoloobvezne otroke po zadnjih odredbah spadajo tudi oni otroci, ki do 31. XII. t. L izpolnijo 6 let Vpisovanje bo na vseh ljubljanskih šolah dne 28., 29. in 30. septembra od 8. do 12. ure. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev ali odraslih oseb. Otroka je mogoče vpisati samo na podlagi krstnega lista ali družinske knjižice, izkaza o uspešnem cepljenju koz ln potrdila o uspešnem cepljenju proti davici. Starši, ki menijo, da je njih otrok nesposoben za obisk šole, morajo takoj predložiti zdravniško potrdilo. Nadaljnja obvestila se dobe pri šolskih upravitelistvih. u— Nakaznice brez odrezkov za krompir. Stranke, ki so dobile septembrske živilske nakaznice brez odrezkov s črkami A, B in C za krompir ter so sedaj že vložile prošnje za te odrezke. naj se zglase v veliki dvorani Mestnega doma mestnemu preskrbovalnemu uradu po naslednjem razporedu: v ponedeljek 21. septembra stranke z začetnicama priimka A do G, v torek 22. septembra z začetnicamfi H do L, v sredo 23. septembra z začetnicami M do S in v četrtek 24. septembra tiste stranke, ki se njih priimki začenjajo s črkami Š do Z. u— Ali je regrat kuncem nevaren? Na to notico, ki je bila posneta po nemškem tisku, odgovarja »Mali gospodar«, ki pravi, da je vest o škodljivosti regrata, zlasti kadar je v ovetju in tik za tem, prinesla med rejce precejšnje razburjenje, kajti doslej so povsod priporočani regrat kot izvrstno krmilo. »Mali gospodar« ugotavlja: »Ni govora, da bi bil regrat škodljiv, ne za kunce, ne za druge živali. Nasprotno ima regrat znatno hranilno vrednost in je uspešen celo pri svinjereji. Seveia ne bi bilo docela primerno, če bi krmili izključno z regratom. Nobena reč ni dobra, če je je preveč. Saj bi tudi človek obolel, če bi jedel same potice in slaščice.« »Mali gospodar« sodi, da je pisec posnel presenetljivo vest o škodljivosti regrata očividno v naglici in zaradi nekritičnosti. Morda je regrat rastel na okuženem kraju. Tedaj ne grat, nego druge okoliščine in vzroki, ki jih je regrat le posredoval, so morda povzročile pogin. Zategadelj naj zlaj z regratom kar mirno dalie krmijo. u— Zmleta šota je najprimernejši nastilj za kunčnice brez oltoka. Tako čitamo v glasilu naših rejcev. Izdatek za šoto bo rejcu s koristjo, ki jo bo imel od takega gnoja na vrtu, najmanj dvakrat poplačan. Poleg tega pa kunčnica brez odtoka prihrani na prostoru, s katerim mora mali gospodar tudi računati. Suha in v prah zmleta šota vsrkava ves amonijakov smrad in je zato najboljši gnoj za vrtove. Poraba zmlete šote je razmeroma neznatna, ker jo vsak teden izpod vsake rešetke natrosimo v zadnji polovici kletke le za dva do tri prste na debelo in ker je izredno lahka. Po očiščenju kletk moramo seveda s sečem nasičeno šoto, ki se je pretvorila v blato, dobro sprati in poplahniti v nepropustnem betomranem gnojišču, shranjevati pokrito in ločeno od ostalega gnoja.. Prepojeno šoto lahko uporabimo takoj, ne da bi čakali na dozorevanje. Vrtovi s tanko plastjo zemlje so za tak gnoj posebno hvaležni. Ker se v ljubljanski okolici še dobi šota, jo bodo rejci v zmletem stanju nabavili na veliko, če se bo za stalni odjem javilo ustrezno število zanimancev. Od tega je odvisna tudi višina cene. Neprijetni smrad bo izginil iz drvarnic, kleti in podstrešij, čiščenje kletk bo olajšano in donos zemlje povečan. u— Mešana zelenjava se bo gotovo tudi pri nas zelo priljubila. Zdaj je čas, da jo gospodinje pripravijo; v pouk pa naj bo navodilo v glasilu naših sadjarjev in vrtnarjev. Cim več vrst zelenjave pripravimo, tem boljši je okus. Predvsem vzemimo cve-^ tačo, šalotko, korenje, stročji fižol, kumarice in grah. Cvetačo. korenje in fižol zre-žemo na majhne kosce ter jih dobro umijemo. Za šest dni zložimo vse to v čist, dober vinski lds, ki smo ga precej osolili. V ta kis izstopi iz vrtnine toliko vode, da poznejša okvara zaradi razredčen ja kisa ni možna. Sedmi dan vzamemo zelenjad iz tekočine v čisto skledo ter jo odtod v le-, pem redu vlagamo v kozarce. Vmes dodajamo zeleno papriko, cel poper, koščke hrena in podobno za izboljšanje okusa. čez vse vlijemo nekoliko osladkan vinski kis ter kozarce zavežemo s pergamentom. u— »Mali gospodar«, glasilo istoimene zveze društev za Ljubljansko pokrajino, redno Izhaja v uredništvu gosp. Dragotina Kosma-in prinaša rejcem ofcflo ko- ristnega pouka. V dvojni Številki za avgust in september se vrstijo splošno zanimivi članki. Uvodnik prerešetava nekatere modne rejce in nove člane, ki niso nikoli zadovoljni, če ne dobijo v društvu dovolj krmil. A. Inkret razpravlja o smislu za malo gospodarstvo nekdaj in sedaj, Rafael Kampuš razpravlja v več člankih o oskrbi za zimsko hrano, o kožicah, o zmleti šoti in o tem, kako si znajo naše gospodinje pomagati. Urednik Dragotin Kosem je prispeval pogovor o reji ter tri članke o pe-rutninarstvu, kakor tudi razpravice o gospodarski reji koz, o vrednosti surove hrane ter o jesenski menjavi kozje dlake. Dr. Janko Koren pojasnjuje, katere bolezni povzročajo hujšanje perutnine. Matko Ke-šč govori o jesenskih delih na vrtu, Dragica Kosmova pa poučuje gospodinja, kaito se je treba pripraviti za zimo. Različen drobiž izpopolnjuje pestro dvojno številka u— Gimnastična šola Milene GoveJtar-jeve, Muzejska ulica 3, začne z rednim poukom 1. oktobra. Tečaji se bodo vršili vsak ponedeljek in petek od pol 17. do pol 20. Ostale dneve dopoldne. Vpisovanje vsak dan med 16. in 19. uro. u— Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije sporoča, da se bodo vršili na zavodu a) sprejemni izpiti v sredo in četrtek dne 23. in 24. septembra vsakokrat od 8. dalje, b) nižji teč. izpiti od 22. septembra dalje in c) višji teč. izpiti od 25. septembra dalje. Podrobni razpored visi v veži ur-šul. mešč. šole. n— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti ~e vrši vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure ter traja do 5. oktobra. Tega dne prične redni pouk. Podrobne informacije in brezplačne prospekte dobite v pisarni ravnateljstva. u— Brivski in frizerski pomočniki se vljudno vabijo, da se udeleže pogreba našega dolgoletnega člana in pobornika g. Vilija Metonija. Pogreb bo danes ob 15. iz žal, kapelica Sv. Jakoba na pokopališče pri Sv. Križu. Naša dolžnost je, da se pogreba vsi udeležimo. — Sindikat brivsko-frizerske stroke. u— Iz vseh mlekarn naj pridejo zaradi razdelitve sira v ponedeljek pop. ob 16. Pred škofijo 19, dvorišče. — A. Kovačič. u— Zasebni plesni pouk — začetniški in nadaljevalni — pri mojstru Jenku se »v pet nadaljuje. Informacije od 12. do 13. in 18. do 19. ure v »Nebotičniku«, 4. nadstropje. n— Vpisovanje na strokovno nadaljevalni obrtni šoli za mehanske in tehnične obrti v Ljubljani — Ledina se bo vršilo za prvi razred v sredo, dne 23. septembra od 9. do 11. ure dopoldne v šoli na Grabnu, Cojzova cesta, za drugi in tretji razred pa v četrtek, dne 24. septembra ob istih urah. Učenci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo. u— Na n. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo začeli sprejemni izpiti za I. razred v petek 25. IX. Vse učenke, ki so se priglasile, naj pridejo tega dne ob 8. uri v označene učilnice na Trgovsko akademijo in prineso s seboj pisalno in risalno orodje. n— Gostinska strokovno nadaljevalna šola. Združenje trgovcev, Sindikat gostinskih podjetnikov naznanja, da bo vpisovanje v gostinsko strokovno nadaljevalno šol. za leto 1942/43 v četrtek, dne 24. sept. t. 1. od 9. do 12. ure v šoli na Privozu št. 11. Vsi oni gostinski podjetniki, ki imajo natakarske ali kuharske vajence, so dolžni skrbeti za pravočasen vpis svojih vajencev v šolo. u— Po zadnjem deževju imamo spet jasno vreme. Zjutraj leži po navadi gosta megla, ki pa se v teku dopoldneva razkadi in nam posije sonce. Tako je bilo v petek in tudi včeraj. V petek je bila jutranja temperatura komaj 9° C, čez dan pa se je ob jasnini in soncu ozračje spet zelo ogrelo. Enako je bilo včeraj. Jesenska dela po vrtovih in polju so zdaj v najlepšem razvoju. Konjički pridno vlačijo plug, ki reže prhko zemljo ljubljanske okolice, da bo pod snegom klila ozimina. u— Danes otvoritev Gorju pove umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu. Ka-kar smo že sredi tedna napovedali, odpre danes ob 11. dopoldne akademski slikar g. Tine Gorjup svojo razstavo slik. To je sli-karjeva prva samostojna razstava in so zato prijatelji umetnosti vabljeni, da jo obiščejo v velikem številu. u— Razdelitev karbida za obrtništvo. Bone za karbid dobe obrtniška in industrijska podjetja od ponedeljka 20. t m. dalje v uradu Pokrajinskega korporacijskega sveta, soba št. 27. u— Vpisovanje v Trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani za vse tri razrele bo v dneh 22. do 25. septembra vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17. ure v pisarni Združenji trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo prediz-obrazbo bol o sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Učenci z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerih, a to le do 30. septembra t 1. Vsak učenec (ka) plača pri vpisu L 24q letne šolnine, novinci pa poleg tega še L 60 vpisnine, učenci in. razredov pa L 60 oprostnine. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 14. uri. Podrobnosti bodo razvidne na šol-siti deski. U— Jezikovni tečaji — Mestni trg 17-1. Italijanščina, nemščina, francoščina -i začetnike in spretnejše. Trimesečni tečaji ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski od 9. do 10., popoldanski od %3. do %4.. večerni od 6. do 7. in od 7. do 8. Honorar zmeren. Pouk praktičen. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.: Mestni trg 17-1. n— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. Z Gorenjskega Jadral m polet okrog Visoke O sirovi ce. Gauleiter dr. Rainer je obiskal ;adralne letalce. ki imajo svoje taborišče v bližini znamenitega koroškega gradu Visoke Ostro-vice. Ogledal si je letališče m nadzoroval Glovanl Fascisti ad un pezzo anticarro oltre 1'oasl di Siwa — Mladi fašisti ob protitankovskem topu za oazo Slwo nekatere polete jadralnih letalcev. Odredil je, da je treba do prihodnje pomladi urediti vse potrebno, da se bo tu razvijala koroška jadralna šola Celovški visokošolski teden bo prirejen tudi letos po lanskem vzgledu. Prčetek bo 30. septembra. Predavali bodo razni znanstvenika z dunajske univerze. Poslej bo visokošolski teden v Celovcu vsakoletna ustanova. Letos bodo v glavnem prirejena prirodoznanstvena predavanja Koroški planinski domovi se zapirajo. S koncem septembra se zapro razni planinski domovi v koroških in gorenjskih planinah. Predvsem bodo zaprti tisti domovi, ki leže najviše in ki niso namenjeni zimskemu športu. Gorenjska dekleta ob Vrbskem jezeru. Gorenjski tednik pravi, da je bilo v kopališču Ribnici na Vrbskem jezeru 8 dni mnogo živahnosti. Bilo je tam v mladinskem taborišču 100 gorenjskih deklet. To je bil že deseti tečaj, peti v Ribnici. Okoli 1000 udeleženk se je doslej v njih šolalo, nekatera od njih so bila že drugič v takem taborišču. Vežbale so se v telovadbi in plavanju ter imele nacionalni pouk. Smrt voditelja upornikov. Gorenjski tednik poroča, da je bil na Jelovici ustreljen Josip Gregorčič z Jesenic, znan pod lažnim imenom Gorenc. Bil je vodja upornikov. katerih je bilo z njim ustreljenih 32, 8 pa ujetih. Josip Gregorčič je bil med drugim zasnovatelj atentata na veterinarja Bedenka v Kranju ter je vodil napade na Kropo, Ribno, Podnart in Bohinjsko dolino. Nov mladinski vodja v Radovljici je Werner Schwirzinski. V novo službo ga je upeljal okrožni vodja. Sklicano je bilo zborovanje voditeljev mladinskih oddelkov iz radovljiškega okrožja. Po gorenjskem zgledu bodo uvedeni nemški jezikovni tečaji povsod tam, kjer so zaposleni inozemski delavci. Tečaje priredi izobraževalni urad nemške delavske fronte. Izdani bodo posebni učbeniki, ki bodo vpoštevali gorenjske izkušnje. Na Bledu je bil te dni vpeljan redn) vozni osebni promet s kolodvorom. Deset-sedežni voz. vprežen z dvema konjema, vozi k vlakom in od njih in sicer je promet uveden s kolodvorom na Jezeru kakor tudi na Lescah. S Spedme štaierske Mladinsko skrbstvo. Na Štajerskem so vsi otroški vrtci in zavetišča ter vsi mladinski domovi in domovi za dojenčke kakor tudi vsa okrevališča za mladino prešli v varstvo narodno-socialnega urada (NSV). Ta organizacija bo odslej vodila vse ustanove skrbstva za matere in otroke, ki so doslej bila v državna, občinski ali cerkveni upravi. Dijaštvo v počitniški službi. Zadnji čas so bili v raznih krajih prirejeni vaški popoldnevi. Posebno živahno je bilo v Rajhen-burgu, v Zagorju, v Družmirju pri Šoštanju, na Polzeli in v Cerovcu pri Rogaški Slatini. Nemško dijaštvo, ki je tod v počitniški službi, je poskrbelo za spored s pesmimi, igricami in različnim rajanjem. Smrt mariborskega lekarnarja. Mariborski magister Emil Seignemartin je umrl za zavratno boleznijo. Pred prvo svetovno vojno je bil Zlasti znan kot sodelavec pri mariborskem moškem pevskem zboru. Lani se je spet vrnil v Maribor in je prevzel lekarno »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Truplo so prepeljali v vpepeljevalnico v Gradcu. Nase gledališče DRAMA Nedelja. 20. septembra, ob 14. vrl: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Kovarstvo tn ljubezen. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. OPERA Nedelja, 20. septembra, ob 16. uri: 3oc-cacio. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Radio Ljubljana NEDELJA, 20. SEPTEMBRA 1942-xX 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert Aleksanara Pascuccl-ja. 11.: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.: Razlaga evangelija v italijanščini (O. F. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert violinista Kajetana Burgerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.30: Koncert operne glasbe izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra ln Komornega zbora, 1 vodi dirigent D. M. Sijanec — Slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Ing. Jeglič Ciril: Nasveti za vrtnarje — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvinteta harmonik. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: V Olimpu operete. 21.15: Koncert orkestra Cetra vodi dirigent Barzizza. 21.45: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. - Sijanec, sodelujeta sopranistka Sonja Ivančič in tenorist Anton Sladoljev — Operna glasba. 22.15: Koncert violinistke Jelke Stanič (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 22.45: Poročila v italijanščini. S P O H T Za svetovni rekord na lo0o m Hagg ali Lanzi naj bi dvignila znamko na 2 : 20 Švedski svetov™ rekorder Gundar Hagg si je spet čisto opomogel od zadnjega ne-ra-z položen ja in zdaj že spet krepko posega v športne dogodke. Zdi se pa, da ga je zadnja neugodnost na tekališču poučila toliko, da se bo odslej vendarle omejeval v svojih najtežjih sitartih. Vsekakor si je med prvimi zastavili nalogo da bo porušil Harbigov svetovni rekord na 1000 m. Ta nemški atlet iz Draždan je lani potreboval za to progo izbomi čas 2:21.5. o katerem pa meni Hagg, da se bo dali še popraviti in znižati na okroglih 2:20. Z enakimi mislimi se bavi tudi Italijan Ma.rio Lanzi. ki ie ono nedeljo izboljšali italijansko najboljšo znamko na tej progi na 2:22.3. pri čemer pa niti ni imel prave konkurence Novi Lan zri j ev rekord in nič manj uspešni povratek Hiigga na tekališče dajeta upati, da se bo v tej disciplini res še dogodiilo kaj svetovnega. Po vesteh iz Stockholma si prizadevajo tamkaj. da bi pridobili Lan zija za dvoboj s Haggom na lOOOmetrski progi, kar bi ustvarilo že precej pogojev, da bi dobili nov svetovni čas za tek na 1000 m. V zvezi s temi načrti bi ne billo odveč, če bi tukaj na kratko zapisali še imena ;n čase nekaterih tekačev, ki so najbližji temu najboljšemu času. Kakor rečeno, je med njimi na prvem mestu Italijan Lanzd z 2:22.3 v naslednjem -redu so: Arne Andersson (Š) 2:25.8. Ahlsen (Š) 2:25.8, Pederzoli (I) 2:26.2, D'Ercole (I) 2:27, Barletta (I) 2:28, Bertiil Andersson (Š) 2:28.8. Ma.lmberg (Š) im Christiansson (Š), oba z 2:29.6 ter slednjič Johnsson (Š) z 2:29.8. Hagg in Har-big se letos še nista poskusila na tej daljavi, tako, da njunih časov ni mogoče primerjati. Kakor pravijo, bo Hagg v kratkem začel trenirati tudi na krajših progah da mu ne bo ušel uspeh pri tem morebitnem sestanku z Lanzijem. Ker smo zgoraj že nekajkrat omenili Švede in nekaj njihovih predstavnikov na srednjih progah, povejmo še to, da rniajo oni za to posebno vrsto tekov ne samo nekaj odličnih posameznikov, temveč je stopnja njihovih tekačev za srednje proge tudi v splošnem zelo dobra. To so švedski atleti dokazali na nedavnem mitingu v Borasu, kjer je na primer zmagal na 1500 m Gundar Hagg, takoj za njim pa je bilk cela vrsta njegovih manj znanih rojakov, ki so se prav tako predstavili s prav dobrimi časi, kakor Haglund (3:52.6). Isberg (3:532) in Pettersson (3:53.4). Na 800 m je na isti prireditvi zmagal Arne Andersson v času 1:50.8 pred Nilssonom z 1:51.8, medtem ko je Larssen pretekel 3000 m v kiasnem času 8:32.2. Odlična je tudii znamka, ki jo je sipet (toda drugi!) LaTSSon z 52.8 postavil ▼ teku na 400 m z zaprekama. Med prvaki švedskih atletov je znano tudi ime nekega Palmeja, ki je pred kratkim prišel na prvo mesto v maratonskem teku v izredno dobrem času 2:27:12. _ V nekaj vrstah Za današnjo mednarodno nogometno tekmo med Švedsko in Nemčijo v Berlinu se bosta obe enajstoricd postavili takole: Švedska: Bergquist. Nilsson, Leander. Persson, Emanuelsson, Grahn, Martenssom. Green. Nordahl. Carlsson Nvberg. Nemčija: Jahn, Janesi, Miller, Kupfer, Sold Voigtmann ali Rhode. Lehner. Decker, Walter, Sing in Rlingler. Italijansko nogometno moštvo Bolmgne iz prve divizije je za letošnjo sezono angažiralo med drugimi tudi znanega Spličana in bivšega jugoslovanskega reprezentanta Iva Ma tošiča. Pred dnevi je imela ena'storica oster trening za svoj današnji pokalni nastop proti Ambrosiani in je pri tej priliki poskusila tudi novega igralca. Mafošič. ki je igral samo drugih 45 minut igre. se je pokazal v prav razveseljivi luči. tako da sii njegovi gospodarji obetajo z njim dragoceno pomoč za skorajšnje prvenstvene tekme. Atletski dvoboi med Giovinezzo iz Trie-sta im ekipo SK Zagreba, ki ie bil napovedan za včeraj io danes v Triestu. je bil zaradi istočasnih drugih športnih prireditev preložen na poznejši termin. MODA IN DOM Prešita ovratnica M£U OGLASI že veCkrat smo omenili na tem mestu, kako je z raznimi malenkostmi mogoče poživiti in docela prenoviti staro obleko. Zlasti črno ali temnorjavo obleko lahko prav okusno izpopolnimo s kako živobar-vno podrobnostjo. Zelo elegantno učinkuje na gladki črni obleki prešita in podložena ovratnica iz zelene, rdeče ali modre svile. Ovratnica je prešita v kvadratih kakor so prešite odeje, nosimo pa jo v zvezi z enako izdelanim, dokaj širokim pasom. Delavni predpasniki Kjer so pri hiši majhni otroci, pač ne gre brez madežev. Toda predpasnik, ki ga nosimo, kadar negujemo otroke, ni potreba, da bi bil neokusen. Nad obleko, ki je pod rameni okrašena z gum hi, lahko pripnemo čeden predpasnik, ki ima, povsem novo, pri tem pa praktično obliko. Za delo v kuhinji in pri pospravljanju pa si najbolj zavarujemo obleko z ljubko halji co iz barvastega, rožastega kretona, ki je po vsej dolžini zapeta z gumbi in barvasto obrobljena. Na takšni halji kajpada ne smejo manjkati veliki, praktični žepi. Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Iifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženit ve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. Nemško konver- zacijo in pouk nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini 3—5 oseb zelo majhen honorar. Kongresni trg št. 13-H. 12128-4 Mlada gospodična iz boljše hiše, s perfekt-nim znanjem nemščine, francoščine in klavirja, nudi pouk miadini. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojitelj lca<. 12365-4 V italijanščino in obratno prevajam najugodnejše vsakovrstne spise, prošnje itd. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12359-4 Poučujem italijanščino, nemščino strojepisje po ugodnem honorarju. Grem tudi na dom k bolnikom streč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12356-4 Konverzacijo pouk Italijanščine, za pomoč pri trgovskih poslih, korespondenci, eno uro dnevno, nudim proti uporabi opremljene sobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11601-4 Nemščino in angleščino poučujem. Tyrševa 17 a, I, desno. 12553-4 Nemščine in ruščine govoriti se naučite hitro po moji najboljši metodi. Informacije dnevno od 12 do 15 in zvečer Salendrova 4-II. 12560-4 Samostojno kuharico veščo tudi ostalih hišnih del, z večletnimi spričevali, išče starejši zakonski par. Ponudbe z navedbo starosti na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 11«. 12440-1 Kuharico z nekoliko znanjem nemščine iščem k zakonskemu paru brez otrok. Prestaviti se pri gospej Radnai, Breg št. 20, II. nadstr. 13513-1 Kleparskega in koti. pomočnika sprejme Josip Otorepec, Za gradom 9. 12500-1 Perico izvežbano, sprejme takoj_ kavarna Emona v Ljubljani. — Zglasiti se med 10. in 12. uro istotam. 12527-1 Učitelj dipl. fil. bi poučeval učence ljudskih ln meščanskih šol. Temeljit pouk bi učencem omogočil delati privatne izpite. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden pouk«. 12587-4 Kadar postaja surovo maslo žarko Hitro, dokler še ni prepozno! Umijmo maslo v mrzli vodi in ga pustimo raztopiti na milem ognju. Ko se prične kaditi, dodajmo skorjo kruha (približno 15 g na eno polovico masla) in pustimo cvreti še naprej 10 do 15 minut. Nato odstranimo kruh, ki se je navzel slabega okusa, maslo pa precedimo v čisto posodo skozi sito, ki smo ga prekrile s tanko mokro krpo. Dežni plašč preko kostuma ali plašča? To se ne poda postavi ... Kaj če bi si rajši napravile iz stare volnene obleke ali lz tanke stare odeje vmesni plašč, to se pravi: neke vrste samostojno izdelano podlogo, M jo pripnemo v dežni plašč, kadar je hladno. Tudi iz raznih ostankov volne si lahko spletemo takšno podlogo, ki izvrstno reši vprašanje dežnega plašča v hladnih dneh. Nekaj za vsak dan Paradižnike laglje olupimo, če jih prej položimo v izmenično kopelj, to se pravi najprej v vročo, potlej v mrzlo vodo, potem pa se jih šele lotimo z nožem. Porcelanasta posoda je dosti bolj trpežna, če jo vsaj enkrat na leto položimo v mrzlo vodo brez apnenca (deževnico) in jo tako počasi segrevamo, dokler ne zavre. Pustimo jo približno četrt ure kuhati, potlej pa počakamo, da se v vodi shladi, preden jo izbrišemo. Otroški voziček namažimo pred pričet-korn slabega vremena s krpo, ki smo jo rahlo pomočile v laneno olje, kovinaste dele pa z volneno krpo, ki smo jo prepojile z vazelino. ZGODBA S CEVI/ONA S Ceylona je sledeča zgodbica: Neki čajni platažnik je imel umetno, stekleno oko. Nekega dne je moral za pustiti plantažo, a vedel je, da bodo domačini takoj prenehali delati, čim se bo odstranil. Pa si je izmislil nekaj, o čemer je upal, da bo učinkovalo proti lenobi. Skliče delavce skupaj in jim reče: »Mene danes ne bo, ampak pustim vam tu eno oko, ki vas bo nadzorovalo.« V začudenje vseh je vzel stekleno oko iz votline in ga postavil na drog. Nekaj časa so delavci delali, ker so se čutili nadzorovane. Pa pride enemu na misel: pokril je oko s svojo skledico. Ko so delavci spoznali, da jih oko ne more videti, so takoj polegli v sencah in prespali ves dan. □□□□□□□□□□UUULHJUI -IDmuUULtUULlO Kadar kupuješ, preglej »Jutrove« oglase! Vajenci (-ke) Brivskega vajenca in frizersko vajenko takoj ali pozneje sprejme Bradač Stane, Medvedova 22. 12401-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Salon »Frank«, Stritarjeva 1, Kresi j a. 12439-44 Fotoatelje dobro uveden dam zmožni osebi v samostojno vodstvo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotoatelje«. 12525-1 Fotogr. pomočnik (pomočnica) samostojen za vsa dela. dobi dobro in stalno mesto. Pomdbe pod »Tudi procente« na ogl. odd. Jutra. 12524-1 Spretna kuharica izvežbana v gospodinjstvu — dobi prvovrstno službo pri mali družini. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12565-1 Gosp. pomočnico za vsa hišna dela sprejmem. Plača ln oskrba lepa. Dalmatinova 5-1. 12536-1 Kuharico mlajšo, za vsa dela, sprejme 15. oktobra boljša družina treh odraslih oseh- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, stalna služba«. 12534-1 Vajenko takoj sprejmemo — prednost imajo starejša dekleta s srednješolsko izobrazbo. Everest, Prešernov« 44. 12498-44 Vajenca ali vajenko za čevljarsko obrt takoj sprejmem. Mirje 4. 12471-44 Vajenca sprejme K. Jankovič, spi. kleparstvo, vgdovodne inštalacije, Cesta 29. oktobra št. 19. 12539-44 Iščem pomočnico za kuho ln vsa domača dela. Plača ln oskrba dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12430-1 Kuharico poleg sobarice sprejme boljša družina v centru. Plača dobra. Nastop takoj ali po dogovoru.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in varčna«. 12395-1 Postrežnico za dopoldansko delo iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12369-1 Iščem pridno pošteno služkinjo za vsa hišna dela k dvema odraslima osebama, vešča kuhe. Nastop 1. okt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12427-1 Frizerko dobro delavko, sprejme takoj ali pozneje salon v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 12549-1 Služkinjo samostojno kuharico, katera opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem v stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12542-1 Briv. pomočnika v stalno službo, z dobro plačo, sprejme salon »Strgar«, Miklošičeva cesta 40. Nastop po dogovoril. 12540-1 Dekle za vožnjo trikolesa ln delo v trgovini, ki je močna, poštena in za nesljiva, dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odde-lk Jutra pod »Zanesljivo ln pošteno dekle«. 12229-1 Fanta preprostega, 15 letnega, sprejme za vsa hišna dela. Plača 200 lir. — Vprašati, razen nedelje, — v kopališču hotela »Slon« od 2 do 3. 12569-1 Sodar. pomočnika za popravilo sodov sprejmem takoj. — Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, dvorišče. 12573-1 Krojač sprejme delo na dom po nizki ceni. Tudi popravila. Rožna dolina, Cesta V-33. 12431-2 Inteligentna gospa varčna, vajena gospodinjstva, želi službo pri starejšem gospodu ali gospe j. Reference na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in skrbna«. 12400-2 Gospodična s perfektnim znanjem slovenskega, italijanske ga ln nemškega jezika, išče zaposlitev za popol danske ure. — Sprejme vsak prevod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne«. 12445-" Mlado dekle išče mesta gospodinjske pomočnice ali sobarice, znanjem vseh gospodinj skih del ln nekoliko ku he. Najraje takoj! Cenje ni naslov pustiti v ogl odd. Jutra. 12541 ~ Knjigovodja- korespondent vešč Italijanskega ln nemškega Jezika, išče zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Vesten«. 12551-2 Ročno pletem lz stare razdrte volne. — Poljanski nasip 10-11., d 12469 m ni Naprodaj: zobozdravniški operacijsk stol, fin mikroskop električni suhi sterilizatoi (Frigosteril). — Naslov vseh pošlo. Jutra. 122*2-6 Lepo spalnico ter več dobro ohranjenega pohištva, žimnate modroce, lep globok vo-ziček in še več drugih predmetov ugodno proda trgovina »Ogled« Mestni trg 3. 12396-6 Prodam kopalno kad (cinkasto) Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12387-6 Prodam skoraj novo posteljo nočno omarico, zelo poceni. Vprašati: Staničeva ulica 27. 12381-6 Prodam kompletno otroško košarico. Brejčeva 16. 12380-6 Športni voziček otroški, prodam. Poizve se v šiški na Jami 8-1. 12373-6 zapestnico ugodno prodam. Židovska ulica 6-1. 12366-6 Otroško posteljo z mrežo ln modrocem belo emajlirano, železno, prodam. Florijanska 21 ing. Kryl. Na ogled od 13. do 15. ure. 1235S-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen prodam. Zavrti št. 10. 12410-6 Služkinja pridna, poštena, za vsa hišna dela, dobi takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12421-1 Šivilje za moško perilo, sprejmem takoj. Samo prvovrstno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12414-1 Kuharico eventuelno začetnico, ki ima veselje, strokovno se spopolnitl, in eno pridno dekle za vsa hišna dela, sprejme takoj v stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana._ 12409-1 Gosp. pomočnico za vsa hišna dela in vajeno tudi nekaj kuhe, takoj sprejmem k štiričlanski, odrasli družini. Cankarjevo nabr. 9-1- 12402-1 Kmetsko dekle sprejmem za hišna ln vrtna dela. Plača 270 L. Ljubljana, Močnikova ulica 13. 12447-1 Gospodično iščemo k dveletnemu otroku dnevno od 8—11 ure. Idrijska ulica 19. 12490-1 Dekle z malo maturo išče mesto kot učenka v trgovino ali kakršnokoli primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 12390-2 Globok voziček prodam. Breg 2-1., desno. 12403-6 Nova nagrobna svetilka iz bakra, ugod no naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 12444-6 Prodam žično mrežo na stojalu, upo rabno kot posteljo. Tvrševa cesta 47 b. 12512-6 Prodam električno svetilko zt obsevanje in dve palm-' 2 m visoki za lir 500. Vošnjakova u!i-va 12. 1*2510-6 Wertheim blagajno s posebnim tresorjem, visoko ]24, široko 54. globoko 46 cm. zelo dobro ohranjeno prodam po ugodni ceni. Naslov v vgeh posl. Jutra. 12308-6 Otroški voziček globok, naprodaj. — Dolenc. Aškerčeva 42. 12506-6 Otroški voziček globok poceni prolam. Baragova 9-1, Bežigrad. 12494-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen prodam. AleševČeva 26. 13522-6 Otroški voziček nov, g'obok. moderen, napro. daj. Naslov v vseh posl. Jutra. 12568-6 Kraljico peči št. 2 prodam. Gerbičeva 24. Kolezija. 124S6-6 Prodam v.=ako množino destilirane vode. — Miškec. Šiška. Medvedova 38. 124-84-6 Abiturijentka gimnazije prosi za kakršnokoli zaposlitev. Zna perfektno francosko, deloma tudi italijansko in nemško. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem tudi k otrokom«. 12378-2 Visokošolec tehnik, ki obvlada italijanščino, išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12422-2 Trg. pomočnica verzirana špecer. stroke, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva pomočnica«. 12405-2 Boljša šivilja za perilo gre šivat na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 12485-2 Postrežnica išče zaposlitev. Ponudbe pod »Dvakrat tedensko ali za popoldanske ure« na og!. odd. Jutrt. 12488-2 »Bessa« z razdaljinomerom Oomptir Rp.pid 1:3.5. velikost fikrat 9 prodam Hišnik. Tržaška ees*a št. 48. 12526-6 Prodam postelje z žimnico na vzmeti in moško obleko. Marrinak. Zeleznikarjava ul. 10 12520-6 Prodam nov železen štedilnik. Puccinijeva ulica 4 (II. nadstropje, levo). 12519-6 Vitrino krasno, starinsko. in čajni samovar, ugodno prodam zaradi selitve. — Via Petrarka 24-11.. Gla-dovič. 12479-6 Prodam 2 kopalni banji, cena 320 in 120 lir, sivo moško obleko 450 lir. velik brusilni kamen 100 lir ln električni aparat za obsevanje. Polakova ulica 7. 12466-6 2elezno posteljo zložljivo, z novo mrežo, poceni prodam. Andlo-vic, Gregorčičeva 5. 12535-6 Električen kuhalnik na dve plošči, tovarniško nov, ugodno prodam. Simandl. Knafljeva 3 (prej Dvoržakova). Nekaj obleke | Lexikon boo lisico in violino pro- rta J novejši Brockhau« 21 dam. Bohoričeva ul. 24a. 12547-6 Krznen plašč dobro ohranjen, poceni prodam. Vldovdanska 4 12545-6 SOD 8001, hrast z vratcl Chiantl steklenice 2 ln 1 liter, balone 50—60 1 — proda Pr. Kham, Kon grešni trg 8. 12543-6 »Leica« Model II. Sunnar 1 : 2 s torbo in priborom »Leica« Standart Elmar 1 : 3 J s torbo in priborom »Praktiflex« s 5 cm Vlctor 1 : 3.5 ln teleobj ekti vom »Rajah« povečalnik z 2 objektivi, specialno žarnico za negative, format od Lel ca do 9 krat 9, pripo ročljivo za zavode ali poklicne fotografe, ugodno proda: »Int;erpromet«, Ulica 3. maja 10. 12575-6 Različne peči železne, za zelo nizko ceno naprodaj. Genera tor delavnica, Tyrševa št. 13, Figovec, lepo dvorišče. 12590-6 PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Kupim Suhe gobe kupujem po najvišji dnevni ceni. R. Višnje-vec, Florijanska ul. 37. 11943-7 Gramofon«. in plošče dobro ohranjene aH pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest. Prešernova 14. 129-7 Foto-aparate finejše, kakor: Contax, Leica, Exakta, Rolleifle* in druge stalno kupuje in prodaja Foto Tourist — Lojze Smuc, Ulica 3. maja St. 8. 12288-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd., stalno kupuje: Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 12433-7 Kupim čisto volno za 1 moški žemper. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ročno delo«. 12374-7 Starinske slike in kipe kupim, tudi poškodovane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starina«. 12372-7 Zamenjam za 1 moško srajco blaga za dobro ohranjen nahrbtnik in za 1 moško blago za srajce za dobro ohranjene čeveljčke št. 28. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12351-7 Brivci! Kupim brivski stol. — Frank Ivan, Stritarjeva ul. 1, Kresija. 12438-7 Fotoaparat najboljše znamke kupim priložnostno. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 12395-7 Kupim —6 pritlikavih ali polpritli-kavih sadnih dreves (hruške ali jablang) v višini 4 m. Pi-larna, Vošnjakova ulica 12. 12509-7 Železno blagajno AVertheim«, ali kake druge znamke moderne konstrukcije. Tt-lnje veliko, tudi večjo, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« na og'.. od. Jutra. 12507-7 Čevlje kupim za 4 letnega dečka. — A. Trškan, Hudovernikova ulica št. 41. 12499-7 Pcvečevalnik za kino-film, »Focomat« ali slični kupi — »Omnia«-fo:o. \Volfnva ulica 6. 12489-7 zvezkov naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12361-8 Kupim roman Via Maia, V vrtinca, Sorel in njegov «n, v pol-usn^u, dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra |od »Roman«. li622-6 Ljubljanski zvon Slovan ln Lovec, več kompletnih letnikov, poceni prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 12465-8 Knjige Vse vrste antlkvarnih knjig, revij ln časopisov kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjlgar na Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva 6. Tf lefon 44-24. J-134-M Kolesa Žensko kolo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12391-11 Kupimo bicikle ln biclkeljgume ter motorna kolesa. — Generator delavnica. — Tyrševa cesta 13 (Figovec). 12588-11 Samsko sobo kauč Izredno širok, pisalno mizo, 10 koma dov, skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12357-12 Razno pohištvo jedilnico ter lepo stensko uro prodam po ugodni ceni. Naslov: Via 3 Magglo 4-m., stanovanje 16. 12346-12 Kuhinjsko kredenco novo, malo, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12342-12 Lepo spalnico moderno, orehova korenina, proda mizarstvo A. Cimerman, Dev. Mar. v Polju št. 111. Poizve se tudi: Moste št. 83. 12420-12 Prodam šperano spalnico ln kuhinjsko opremo po ugodni ceni. Kolezljska ulica 4, dvorišče. 12448-12 Spalnico orehovo furnirano, moderno ln solidno izdelano, prodam po nizki ceni. Mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. 12474-12 Prodam otroško pleteno posteljo. Domobranska c. 23, pritličje. 12475-12 Rabljeno pohištvo vsakovrstno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled pri špediciji Ran-zinger. Ulica Soške divizije. 12472-12 Moderne spalnice ln kuhinje prodaja proti večletnemu Jamstvu mizarstvo Vidmar. Vodnikova 31. 12557-12 Posteljo skoro novo, z modrocl, ugodno prodam. — Pred škofijo 15-ni, desno. 12571-12 Zelo elegantna samska soba s kavčem ln klub-foteljl poceni naprodaj. KAVČ se ev. posebej proda. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12589-12 Dve moški obleki naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12429-13 Prodam zimski moški plašč, pol nov. Lapa j ne. Tržaška cesta 10. 12394-13 Prodam obuvala, črn damskl plašč s krznenim ovratnikom, ženske smučarske hlače, črn kostum ln dr\iga oblačila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12358-13 otoaparate in pribor ter etične predmee (irodaste nnjboije po — Fototehniki, Tvrševa cesta 15. 12521-7 Prodam sode od paradižnikov, najprimernejše za kislo zelje. Kolodvorska ulica št. 3. dvorišče (vls a vis mestnega kopališča). 12478-7 Kupim dobro ohranjen otroški športni voziček. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«. 12551-7 Pozor! Samo čiste šampajnske steklenice ponovno kupuje tvrdka Adolf Sla-pernik. Cesta 29. oktobra 19. 12106-7 12544-6 1 tra. Hinko Sevar knjigama nasproti Šentjakobske šole. kupi Via mala, So-rell in njegov sin. V vrtincu ter vse druge slovenske knu-ge in revije. 12570^8 rešeren I. in II. zvezek dr. Kidriča prodam. — Naslov v ogl. odd. Ju- 12582-8 Nov damski kostum še staro blago, prodam po nizki ceni. Svetosav-ska 24-n. 12319-13 Prodam tri kompletne skoro nove moške obleke lz najboljšega blaga ln zimski plašč. Kladnik, Rožna dolina. Cesta n-5. 12426-13 Kupim krmen črn, dobro ohranjen plašč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krzno«. 12418-13 Plašč ali kožni Jopič, zelo rabljen, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12441-13 Vse denarne in trgovske posle tzvršim Hitro m točno Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ul 12 Telefon 38-10. 11882-16 Iščem posojilo 150.000 lir za prevzem večjega obrata v LJublJa_ ni. Garancija: vknjižba na prvo mesto na večje posestvo na Dolenjskem. Točna pojasnila se dobijo Blclweisova 82. gostilna. 12558-16 V najem Trgovino s čevlji na prometni točki vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«.____1 W6-r> Gostiln, koncesijo oddam. Mali Rudolf, Postojnska ulica 20. 12382-17 Frigidaire elektro-autom., 1700 litrov vsebine, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 77». 12059-17 Lokali 3 pisarniške prostore renovirane, komfortne, z novim modernim inventarjem v strogem centru mesta, — oddamo takoj proti plačilu renovira-ranja ln odkupu Inventarja. Zelo nizka najemnina. Prostori so prikladni tudi za atelje ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v gotovini 50.000«. 12576-19 Hišo t centra novo, prodam. Je trl-nadstropna in os smetano vanj ska. — Cena Lir 1,500.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova donosna«. 12449-20 Parcele ob Celovški cesti ln tramvaju, skoraj v mestu, prodam po L 200.— za m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri bivši mitnici«. 12455-20 Kupim novejšo trgovsko hišo v mesu na prometu: točki. Ponudbe poi »Prometna točka« i* pgl. odd. Jutra. 12516-20 Kupim 1—B stanovanjsko hišo i vrtom. Ponudbe pod »Resen kupec« na ogl. Md Jutra. 12915-20 Prodam 1 stanovanjsko hišo v me«tu. Ponudbe pod »Z vrtom« na ogl. odd. Jutra. 12514-20 Stanovanja Lepo nagrado nudim za 3-sobno tunoranje, komfortno, v centru mesta. Ponudbe pod »Stalen domačin« na ogl. odd. Jutra. 12307-21» Eno- ali dvosobno stanovanje za oktober išče učitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. J.«. 12379-21a Nagrado nudim kdor mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje, — sprejmem tudi mesto hišnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen in vesten«. 12377-21a Trgovska hiša ob Zaloški cesti poleg tramvajske podaje nap-odaj. Ponudbe pod »Dediščina« na ogl. odd. Jutra. 12497-20 Stavbno parcelo za trinadcfrofmo stavbo ob Plečnikovi aveniji ugodno prodam. Ponudbe pod »180 tisoč« na ogl. odd. JutTa. 12496-3f> Posest Kompleks cca 16.000 lev. m v Ljub-liani, naprodaj po ugodni ceni. Reflektanti naj se |a-vijo na ogl. odd. Jutra pod »Kompleks«. 12298-20 Parcela 500 m2, 10 minut od cestne železnice, naprodaj za 5500 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12383-20 Prodam eno nadstropje nove hiše ali dva komfortna stanovanja 8 tremi sobami ln vsemu pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzhod Ljubljane«. 12362-20 Dvonadstropno hišo ali vilo, dvo- do trlstanovanjsko, v centru mesta, kupim. Posredovalci Izključeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna novejša zgradba«. 12424-20 Stavbno parcelo Kolezijl, krasno, v vilskem okraju, zamenjam za malo hišico. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ne doplačam«. 12408-20 Četrti del hiše nove. dvonadstropne, med gl in goren;sk!m kolodvorom — prodam brez po?re'ovnlea. — Ponudbe na ozl. ddd. Jutra pod Ugodno prilika- 12487-20 Prodam novo trinndstropnico v cen trumn mesta za lir 530.000; novo dvonadstropni«! e jedrnimi Komfortnimi s'anovan'1 7a Beogradom za lir i mili jon 35n.Otif). Prevzem hipote ke ali na k no posamezno etaže mogoč. Po;zve ee: Trnovo Kolizejska 19-11. 12563-20 Enonadstropno hišo z moderno urejenim velikim stanovanjem, 3 manjšimi stanovanji ter velikim zelenjavnim in »adnim vrtom s krasnim razgledom — v Ljubljani _ ugodno proda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova št. 6. __ 13503-30 Parcelo ali njivo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40.000 gotovine« 12470-20 Parcele 500 do 800 m2 ob Celovški cesti pred remi zo, prodam po 150 do 200 lir m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najlepša lega«. 12463-20 Veliko hišo v mestu, strogi center, kupim. Ponudbe z natančnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Vele trgovina«. 12462-20 Hišo dvostanovanjsko, v Rožni dolini, z vrtom, prodam za Lir 200.000,-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tramvaj -konzum«. 12461-20 Hišo enonadstropno, dvostanovanjsko, z lokalom na prometnem kraju Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »260.000.—«. 12406-20 Hišo ali vilo bližini mesta kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena nI važna«. 12458-20 Hišo ali parcelo kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmerna cena«. 12437-20 Posestvo v okolici Ljubljane ku pim, plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomija«. 12457-20 Prodam tri moške obleke iz angleškega blaga za manjšo šibko postavo. J. Kvas, Židovska steza 4-H. 12367-18 Moški površnik nov, siv, moderen kroj, ugodno prodam. Vprašati: Kolezljska 17 pri Novak, dvakrat zvonit do 12. ure. 12538-13 Gojzerice zelo dobro ohranjene, št. 37 prodam za Lir 180.—. Istotam galoše za 141etnega dečka. Cesta 29. oktobra št. 10, visoko pritličje. 12533-13 Moško obleko temno, novo, za srednjo postavo, prodam. Poljanska cesta 18-n.. levo. 12548-13 Fino blago Kvetlosivo, za kostum, plašč, črno moško suknjo ln en ženski plašč, prodam, c. m-5. Parcelo kjerkoli, nedaleč lz mesta, kupim. Plačam do L 70.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naložba«. 12456-20 Stanovanje v novi hiši, celo nadstropje, 3 sobe, s kom-fortom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bivše strojne tovarne«. 12454-20 Hišo devetstanovanjsko prodam f Trnovem za Lir 380.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem v zavetišče«. 12453-20 Kompleks ob Vodovodni cesti, 10 tisoč kv. m. prodam za L 450.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »12 parcel«. 12452-20 Vilo večstanovanjsko, z velikim vrtom, prodam za Bežigradom za L 620.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna«. 12451-20 Posojilo na. dobre obresti ln Jamstvo, Išče podjetnik. Ponudbe na ogl. odd. Ročna dolina I Jutra pod »Garancija«. 12583-131 12450-20 Vilo v začetku Rožne doline trlstanovanjsko, 1200 m2 krasnega vrta, prodam za L 600.000.— eventu-lno manj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res vredna«. 12460-20 Parcelo ali vilo na Mlrju kupim. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Parcela-vila Mirje«. 12459-20 Realitetna pisarna ADAMIČ, Gospo-svetska c. 7 nudi vilo s pritiklinami v Rudniku, hišo na Viču, '/« dvonadstropne hiše z vrtom v mestu, udeležbo pri Industriji v LJublja nI, zemlj iščni kompleks ca. 15.000 m2 v mestu, stavbne parcele v Slški in na Kodeljevem, njivo v Zg. Kaši ju. Podrobne Informacije v poslov-nld. 12530-20 Parcelo v neposredni bližini mesta prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 12577-20 Večstanovanj. hišo v neposredni bližini centra, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jut*a pod »Ugoden nakup«. _ 12580-20 Parcelo v centru mesta al! v bližini kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšni nakup«. _ 12578-20 Večstanovanjsko hišo ali tudi vilo kupim v centru. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Center me-s'-a«. 12579-20 Zelo mirna čedna stranka išče za oktober ali november dvo- ali trisobno stanovanje (dve deklici 8 in 13 let). Plača dva meseca naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strok, učitelj«. 12360-21a Soliden uradnik oženjen, brez otrok, išče za takoj ali poznej« enosobno stanovanje aM 60b0 s štedilnikom ali sobo s souporabo kuhinj. Po možnosti v centru ali v bližini. Plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 12413-2la Novoporočenca iščeta eno ali dvosobno stanovanje zn takoj. Prednost kopaln'ca. Ponudbe pod »Domačina« na ogl. odd. Jutra. 12511-21 a Višji ital. uradnik Išče opremljeno stanovanje s hrano za dve osebi v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 12528-21a Stanovanje enosobno, — opremi leno ali prazno, lahko bolj skromno, po možnosti v sredini mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«. 12555-21a Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Postojnska ul. 20. 12434-23 Lepo sobo z balkonom ln kopalnico, opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12428-23 Boljšemu solidnemu gospodu oddam lepo zračno sobo s posebnim vhodom ln kopalnico v Malgajevl ulici 4, tik Celovške (nirijl), visoko pritličje, levo. 12399-23 Opremljeno sobo brez perila s posebnim vhodom takoj oddam. — Cerkvena ulica 15. 12393-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, oddam s 1. oktobrom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12385-23 Dve prazni sobi skupaj aH posamezno, ■ souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12309-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln uporabo kopalnice oddam dvema osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12353-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12345-23 Sobo za dve osebi, lepo, sončno, takoj oddam na Sv. Petra cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12425-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu za takoj. Iliaš, Gosposvetska 10-11. 12417-23 Sobo separirano, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12315-23 Sostanovalko mirno in pošteno, lahko Je tudi dijakinja, sprejmem. Poizve se: Sv. Petra nasip št. 19, pritličje, levo. Dopoldne od 8. do pol 13. ure. 12412-23 S tanovanje odda Kupim tratanovanjsko hišo v vrtom. Ponudbe pod šifro »Takoj denar« na ogl. odd. Jutra. 12517-21 Lepo opremljeno enosobno stanovanje s kopalnico oddam zakoncema. Ponudbe na oglasni Jutra pod Solnčno«. 12505-21 Zamenjava trisobnega stanovanja s pritiklinami v centru, z dvosobnim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 12467-21 Lepo opremljeno sobo s souporabo kuhinje, oddam boljši gospodični v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12411-23 Lepo prazno sobo oddam. Linhartova 20. 12407-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, oddam. Linhartova ulica 9-1. 12446-23 Trisobno stanovanje v centru zamenjam za komfortno štirlsobno. — Ponudbe pod »Komfortno« na ogl. odd. Jutra. I e souporabo kopalnic«. Naslov ----4-211 " " Sobo čisto, sončno, oddam gospodični ali dijakinji. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12436-23 Veliko prazno sobo s posebnim vbodom in souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 12501-29 Opremljeno sobo v centra takoj oddam. Event. 1. oktobra. Naslov r vseh posl. Jutra. 12495-25 Kabinet oddam fcP * V X I milioni che saranno r .tratti a sorte fra i vin-eitori della prossima Lotteria di Merano sono parecchi. E i premi sono 200. Cerca di vincerne qnal-enno tn comperando qnalche Hglletto oggl stesso. Non te ne dimenticare, perchfe la Fortnna pas-sando davanti alla trna por ta possa tro-varla aperta e abbia da te l'invito ad entrare. Mnogo Je milijonov, ki bodo izžrebani med zmagovalci bližnje Loterije di Merano. 200 nagrad je. Skušaj pridobiti si katero s tem, da še danes kupiš srečko! Ne pozabi, kajti Sreča lahko mimogrede najde tvoja vrata odprta in povabljeni vstopi! Opremljeno sobo a posebnim vhodom s souporabo kopalnic« oddani takoj. Naslov v vseh poel. Jutra. Dve prazni sobi skupaj ah posamezno s souporabo kopalnice oddam tako;. Naslov v vseb poslov jutra. 12309-i; Dve opremljeni sobi posebnim vbodom od iam v :rit-Metodovi uit« štev. 19, riiličje. levo. i25G4-i3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam starejši uradnici z lastnim perilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12453-23 Gospodu oddam malo opremljeno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12464-23 Lepo opremljeno sobo blizu kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12529-23 Oddam takoj ali s 1. oktobrom lepo sončno sobo, s strogo separiranim vhodom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12537-23 Sobo v centru, z dvema posteljama, ugodno oddam boljši stalni stranki. — Ogled od 12. do pol 16. ure. Cesta 29. oktobra št. 10, visoko pritličje. 12532-23 Oddam dve sobi. Ena strogo separiran vhod, druga separiran. Streliška ulica 22-1., desno. 12531-23 Lepo sobo oddam dvema osebama, čevljarska 2-irt., zraven Jurčičevega trga. 12550-23 Dve lepi prazni sobi s souporabo kuhinje, v centru, oddam takoj. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 12559-23 Loterija His Mas te rs Voice«, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12322-26 Koncertne citre znamke Michel ~Si} * i II - ' i « 1;: ri- r.v i. * f Konja 14 let starega, za težke vožnje, prodam. Sedej, Rožna dolina c. 8-12. 12586-27 Prodam seno za zajce. Vodnikova 99. 12404-33 Seno kupim. Karlovška c. 4. 12480-33 Ukraden mi je bil v sredo ponoči 16. sept. naložen in odpeljan v emeri Zelena j^na dobro ohranjen ročni voziček (ciza) ter izcinll brez sledu. Kdor o "tem kaj ve, naj sporoči prpti dobri nagradi na naslov: Bricelj Franc, posestnik. Zaloška 139. 12371-23 Izgubila sem paket z d^set zavoji semena z naslovom Franček Š. Krapski. Najditelj naj ga odda v ogl. odd. Jutra. 12419-28 EDCErDOOnaODD: V S A K naš naročnik ie zavarovan A L 1 ste poravnali naročnino? Filatelisti, pozor! Poizkusite ln uverlll se boste. da najugodneje vnovčite a'.i kupite znam ke vseh držav kakor tudi »jrOL« albume in vse fi-'atelističr.e potrebščine v Knjie:arnl Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva ul. ti. Tel. 44-24. J-135-M Za tvrdko Franc Hcuffel cploJno pečarstvo. se spreje uujo vra naročila v restavrac i »F zovw« pri blagajmčarki Prosim stranke, da se posla fu.ejo uaslova. 1>1834 3» Parketi! Dobavljam, polagam ter stru:?im stare parkete. Josip Brleč, Kolodvorska št. 23, Ljubljana. 11034-30 Za tvrdko Anton Kovačič. •plošno pečarstvo. se sprejemajo vsa n a r o ■ č i i a » restavracij »Se-stlca« pri blaeajnlčarkl Prosim stranke, da se poslužujejo te«a naslova 122-31 Gospodje, pozor! Vaš klobuk Vam dobro in vestno očisti in obnovi trgovina Magdič, Ulica 3. maja št. 12. 12-177-30 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13. 12038-37 Prevode v italijanščino in nemščino ter obratno obav-lja zapriseženi sodni tolmač Pintar, Cigaleto-va 1. 12581-37 Seno prodam na Škofljici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12482-33 Znamke kupim. Kompletne zbirke ali boljše serije: Avstrijo, Eosno, Jugoslavijo in Lichtenstein. — Ponud- i be na ogl. odd. Jutra i pod »Filatelist!« 12034-39 ' Tel. /Mi 40 \ 88 P St E M O G G O M B A t gledališka 14 razdeljuje drva vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne na svojem skladišču. Stranke naj pridejo z vozički, s seboj naj prinesejo mesarsko krjižico ter potrdilo hišnega gospodarja, da nimajo ne zaloge drv, ne plina, ne gozdne parcele. Po možnosti bomo ! dostavljali drva tudi na dom. Vadaljnja pojasnila o razdelitvi kuriva do-• be stranke v pisarni i tvrdke na Dolenjski ; cesti ali, če je stranki prikladnejše, v pisarni ING. OTAHALA Frančiškanska 10 dvorišče, vsak delavnik dopoldne. Opremljeno sobo v centru, za takoj išče Ljubljančan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vhod s stopnic«. 12392-23a Sobo opremljeno ali prazno, v centru, s posebnim vhodom, Išče gospod za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 123"76-23a Več dobro ohranjenih gramofonov s ploščami, kitaro ln staro violino, ugodno proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 12398-26 Lep črn pianino odlične znamke, zelo ugodno prodam. Sv. Petra c. 21-H, levo. 12350-26 in perje prodaja | R. SEVER, Marijin trg 2 j BANCA 01 INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO DI FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE PODRUŽNICA V LUBIANA Marijin trg 5, teleL 4316-4317 TtJTTE LE OPE3AZIONI DI BANCA • VSI BANČNI POSLI Umrl nam je po dolgi težki bolezni naš dobri soprog, oče, brat, stric ln svak, gospod brivski pomočnik Pogreb bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15. uri iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. septembra 1942. Žalujoči: STANA, žena — EDO, sin H. de Vere Stacpoole: W 29 Roman Kakor hitro so se divjaki umaknili z brega, se je mladi človek vrnil na svoje mesto pri veslih, med tem ko je šla Izabela na splav. Veter je pometal suhi pesek ,in pod plamenečim solncem sta tvorili bela obala in smaragdnozelena laguna bleščečo sliko; nič ni moglo biti bolj tuje smrti ali misli na smrt kakor ta žarka prizornica, čeprav sta na nji ležala dva nepokopana mrliča in čeprav je prežala poguba iz sence dreves, ki so rasla v ozadju. Izabela je stala na splavu, si zaslanjala oči z roko in nepremično zrla proti bregu. Floyd se je nehote spomnil groze, v katero jo je bilo pripravilo nedavno obešenje, in si ni mogel kaj, da ne bi občudoval njenega sedanjega vedenja; šele v misli na razliko med hladnokrvno usmrtitvijo in ubojem v zakonitem silobranu je našel razlago za njen pogum. Ko sta priveslala do srede lagune, je odtrgala oči od obale in sedla na splav. Nobeden izmed njiju ni izpregovoril, dokler ni bil čoln potegnjen na pesek in splav privezan k šalupi, ki je ležala na suhem. »Ne,» je rekel Floyd, ko sta opravila, »zdaj sva v.% godli: ti, Izabela in jaz. Tvoji rojaki ne bodo držali rok navzkriž.« »Ne,« je dejala. »Skušali naju bodo ubiti.« To je rekla z vso preprostostjo, kakor bi govorila o povsem nevažni stvari »A midva jim bova skušala prečrtati račune,« se je zasmejal Floyd. Boj navdaja človeka z lahkoumnostjo, ki je po svoji plati poroštvo zmage. Zdaj, ko je bila vojna napovedana, se je Floyd kar nekam radostno gibal, in duša mu je bila polna zanosa, kakršnega ni pomnil že izza otroških let. Sovražnikom je bil vzel brodovje, toda njihovih kopnih sil ni bil uničil, in kar je bilo najhujše: sreča mu ni bila dala, da bi onesposobil njihovega poveljnika za boj. Sru je bil še živ, in prav on je bil sam zase hujši od vseh drugih skupaj. Slaba stran hiše, Če si jo gledal kot utrdbo, je bfla v tem, da je stala tako blizu gozdiča, in v tem, da ni obvladovala dostopa z obrobnih kleči. Hiša je malone slonela na drevju, in dasi je imela v zadnji steni nekaj rež, ki so bile pripravne za streljanje, so vendar drevesa, zlasti pa še njih senca ponoči, obetala napadalcem izdatno varstvo. Kajti z oblego je bilo treba kar računati. Floyd, ki je sedel v senci pod drevjem, je poklical Izabelo in jo povabil, naj prisede. Imela sta vojni svet. »Koliko kopij imajo ti ljudje?« je vprašal. »Mnogo,« je odgovorila Izabela. »Delali so jih že dolgo; kar preveč jih je bilo za ribji lov.« »Po tem takem so jih izdelovali z namenom, da naju napadejo... se pravi, d- me napade^ kajti ti si bila takrat še pri njih?« Izabela je prikimala. »Da, a tega nisem vedela. Mislila sem, da bodo res za ribjo lov. Zdaj razumem. Sru jim je prigovarjal, naj napravijo še več kopij; pri tem poslu so se zbirali in dogovarjali Nisem mislila, da se kaj skriva za tem, drugače bi bila prisluškovala. A zdaj razumem vse.« Ta novica je postavljala Sruja v še temnejšo luč. Očitno je že od začetka snoval naklepe. Spletkaril je, da bi se polastil Izabele, ubil edinega belca na otoku in pograbil vse, kar je imelo kako vrednost. Nedvomno je bil to njegov vojni načrt. Zastran daljnje prihodnosti in zastran vprašanja, kako naj pobegne z otoka, da se obvaruje kazni, je bilo malo verjetno, da bi bil vobče kaj premišljeval. Miselno območje divjakov je silno ozko in po večini zavzeto od neposrednih želja in sredstev za njib uresničenje. Z roba gozdiča, ki je mejil ob golo koravdno skalo, je bil dober razgled po lovišču. Odtod si mogel zložno nadzorovati vso laguno, izvzemši tisti konec, kjer je bila vrzel v klečevju. S tega kraja si videl lovišče in ves skalnati pas, ki je vodil do njega. Golo koravdno ozemlje, ki je bilo že po sebi naravna ovira in po katerem je nujno morala kreniti sovražna tolpa, ako je hotela napasti hišo, si vrhu tega tudi s puško obvladoval. Floyd je sklenil, da bodi tukaj mesto, kamor je treba postaviti nočno stražo. Koravdne skale so bile sicer robate, ponekod celo ostre kakor noži, toda za odločnega sovražnika niso mogle biti neprehodne. Izabela je bila to dokazala, ko je pobegnila iz taborišča; in kar je mogla ona, so mogli tudi divjaki s svojimi poroženelimi podplati in neobčutljivimi živci, ki se niso plaSili ne padcev ne ran. Zato je postavil Izabelo na stražo, sam pa se je vrnil v hišo, da jo pripravi za morebitno oblego. Odgrnil je plahto s skrivališča ter pobral vse mesne konzerve, ki so mu prišle pod roko; vzel je tudi dve vreči prepečenca in nekaj krompirja ter prenesel vsa živila v hišo; pri vodnjaku je napolnil dva sodčka z vodo in ju postavil v glavno izbo. Nato se je spomnil karabink. Te pa strelivo so bile spravljene posebej, in njih prenos bi bil terjal mnogo dela in časa. Zato je vzel samo strelivo, ki ga je zbral v štiri velike zavoje; te je odnesel v čoln, zaveslal z njim nekaj sežnjev daleč od obale in vrgel zavoje v vodo. Dno lagune, kamor jih je spustil, je tvorila robata koravdna skala, tako da jih plima ni mogla daleč odplaviti in mu je bilo na voljo, da jih kasneje dvigne iz vode. Ko je dovršil vse priprave, se je vrnil k Izabeli. Bilo je sredi popoldneva, in ker ni bil dopoldne nobeden izmed njiju ničesar zaužil, je poslal Izabelo po nekaj jedi. sam pa je sedel pod drevo in se s hrbtom naslonil na deblo, da jo počaka. Tako je sedel in nepremično upiral oči v sovražno ozemlje, da bi takoj opazil, če bi se kaj zganilo. Prinesel si je bil daljnogled in ga je tudi nastavljal na oči, a zaman. Skozi leče ie videl nasprotni breg, trupli, ki sta še vedno ležali na njem, kopje, ki je štrlelo iz peska, razteptano obalo in zapuščeno šotore. To je bilo vse. O sovražnikih ni bilo sledu. Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Ljubonnr Volčič. - Vsi v Ljubljani