Edini alovcnaki ^Mfiik
t Zedinjenih dr jvih :•
Velja sa vse leta.. $3.00 Za pol leta......$1.50
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TXLBJTOK FI8AKNK: 4687 OOETLANDT. Bntered M Seeond-Olua Mafctsr, September 11, 1903, at the Post Offet at Mew York; H. Y, nndsr Um Act of Congress of March 5, 187». TILXFON PMAENB: 08T OOKTLAMDT.
NO. 129. — fiTBV. 129.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 2, 1916. — PETEK, 2. JUNLJA, 1916.
VOLUME XXIV. LETNIK XXIV.
Lahi so izgubili v zadnjih bojih z Avstr. 80,000 mož.
avstrijske Čete prodirajo na petdeset
kilometrov dolgi fronti. — 60,000 beguncev v milanu. — italjanski kralj je odŠEL iz vidma v benetke. — avstrijska in italjanska uradna poročila. — avstrijci kontrolirajo dolino astico. — zopet 900 italjanov vjetih. — mnenje nemškega vo jaskega kritika majorja moratha.
Bfrlin, Nemčija, 1. junija. — Iz avstrijskega glavnega stana se je doznalo, da se nahaja ined dolino reke Adi-že in Saga na dolino pet italjanskib divizij. Te divizije so nekaj časa zaustavljale avstrijsko prodiranje, ko so pa slednjič izprevidele, da ne morejo nič opraviti, so se umaknile.
Berlin, Nemčija. 1. junija. — Tukajšnje časopisje je izvedelo, baje iz zanesljivega vira. da je italjanski kralj Viktor Rmanuel odpotoval iz Vidma v Benetke, kjer je zd/» j trla v n i stan italjanske vojske.
Berlin, Nemčija, 1. junija. — Major Moratli. vojaški strokovnjak tukajšnjega "Tageblatta" poroča sledeče o avstrijski ofenzivi:
—	Vvstrijei prodirajo na petdeset kilometrov široki fronti med Adižo in Brento. To je približno taka razdalja kot je med Gorlieami in Tamovom v Galiciji, kjer so bili Avstnj<-i pr»'<l trinajstimi meseci v ofenzivi proti Rusom.
Najhujši boji divjajo med Asiago. Arsiero in Schio.
To je tretja defenzivna črta, ki je zelo dobro utrjena in ia branju je Avstrijcem vpad v Beneško nižino.
Avstrijci so že zavzeli nekaj višin in kontrolirajo dolino Astiro. Od začetka avstrijske ofenzive pa dozdaj niso i !gubiH Italjani ničmanj kot 80.000 mož ter nad dvesto to-pov. Najbolj žalujejo za topovi, ker jib ne bodo mogli ta-1 o >hko nadomestiti.
Vrhovni poveljnik italjanske armade, general Cador-na, ime zelo težko nalogo. Rešiti mora namreč vso svojo armado in jo privesti na varno. Če se mu bo to posrečilo, j«* seveda veliko vprašanje.
Cndorna je največ zakrivil s tem. ker je preveč precenjeval moč italjanske armade.
Rim, Italija, 1. junija. — Italjanski generalni štab je da ties sledeče sporočil:
—	- V Lagarina dolini so se vršili vroči artilerijski spopadi. Sovražnik je vprizoril popoldne več napadov na prelaz Buole. toda mi *mo ga z velikimi izgubami pognali v beg.
V splošnem je položaj neizpremenjen.
Dunaj, Avstrija, 1. junija. — Avstrijski generalni stab razglaša:
-	Naše čete so zavzele Arsiero in Asiago ter osvojile nekaj italjanskih postojank pri Gallio. Višine severno od Rio Place in Monte Piafore so ravno tako v naših rokah.
V/hodno od Arsiera smo zavzeli z naskokom Monte (ieii^io. Pri tem smo vjeli 900 italjanskib vojakov ter za-pleiiili tri strojne puške in nekaj avtomobilov.
Med ietniki se nahaja tudi pet častnikov.
Curih, Švica. 1. junija. — V Milanu je vse polno be-Lrur»eev. ki so pribežali iz severnega italjanskega ozemlja. Re«ru»ri stanujejo po šolali in drugih javnih poslopij. Nekateri pravijo, da je v Milanu kakih 60.000 begunci v. število narašča vsakim dnem. Vlaki, ki vozijo med Milanom in Verono. se uporabljajo izključno le za vojaške s\rhe.
Rim« Italija. 1. junija. — Ravnateljstvo zavarovalnega zavoda naznanja, da se da lahko vsak vojak, ki se nahaja na fronti, zavarovati svoje življenje za desettisoe dolarjev. Prošnjo za zavarovalnino mora napraviti vojak najkasneje deset dni zatem, ko je dospel na fronto.
Berlin, Nemčija, 1. junija. — "Gazetta del Popolo" piše sledeče:
-	Res je. da še nismo na Dunaju, pa kaj zato. Avstrijske ofenzive so se nasi ljudi malo preveč prestrašili. Kakorhitro so Avstrijci nekoliko napredovali, so naši ljudje mislili, da bodo naslednji dan že v Milanu.
Poslanec Torre poziva v nekem časopisu zaveznike, da naj pridejo Italjanom na pomoč. Svoj članek končuje z besedami:
—	Ali se je sploh kaj sklenilo glede kake skupne akcije proti centralnim državama?
Berlin, Nemčija, 1. junija. — Avstrijski letalci, ki so ae pojavljali zadnje dni nad italjanskimi mesti, so povzročili veliko škodo.
Argltfkt izgube.
Anglija, 1. junija. — Aj&glciftke izgube meseca maja ao
na vseh bojiicih, glasom angleških uradnih seznamov, 1767 častnikov
Iz delavskega sveta.
Zelesničarsko pogajanje.
Včeraj se je pričela konferenca ined zastopniki železniških dela v-cev in ravnatelji vseh večjih ameriških železnic. Včeraj niso še nič ukrenili; danes bodo s pogajanji nadaljevali.
Elisha Lee, ravnatelj Pennsylvania železnice, lei je zdaj predsed nik železniških magnatov. je rekel, da ako bodo družbe primora-ne toliko in toliko milijonov pri dati k sedanjim delavskim pla cam, ki so že tako dovolj visoke (?), to ne bodo trpele družbe, tem več ljudstvo, ki bo moralo plačevati dražje svoja potovanja po železnicah.
Kapitalistični listi, ki sc seveda za interese železniških magnatov, prinašajo dolge člaike, s katerimi hočejo ameriško ljudstvo prepričati. da so zahteve delavcev krivične in pretirane.
Delavci na cestnih železnicah stavkajo.
Hartford, Conn., 1. junija. — Malone v celi Novi Angliji je u-stavljen \es promet s cestnimi železnicami, ker so zastavkali ino-tormani, sprevodniki in drugi delavci. Stavkarji zahtevajo, da jim družbe pri boljšajo plače na 35c. družba jim ponuja 32c. Nekateri delavci zahtevajo, da jim pribolj-šajo za 25 odstotkov, toda družba je pripravljena priboljšati le za 10 odstotkov.
New London, Conn., 1. junija. Tudi tukaj so zastavkali delavci na cestnih železnicah: in to je orva stavka v petindvajsetih letih v tem mestu.
Delavske razmere na zapadu. Ban Francisco, Cal.. 1. junija. — Tu je zastavkalo 9000 pristaniških delavcev, ravno tako so zastavkali tudi v Seattle, Wash. Delavci zahtevajo 55e na uro in za čezurno delo $1.00 na uro: dozdaj so iineli 50c na uro za navadno in čezčasno delo. — Družbe se v večjih slučajih poslužujejo stavkokazov, katerih je na Zapadu dovolj.
Butte, Mont.. 1. junija. — V tem mestu bo uajbrže izbruhnil štrajk: to bo prva stavka od leta 1914. ko so stavkali premogarji.
Zastavkali nameravajo vsi lavci. ki spadajo k "Butte delavski uniji"; zahtevajo pri boljšali je plač. Unija jim bo najbrže prepovedala delati za manj kot $4.00 na dan. — Na Zapadu se življenjske potrebščine danzadnem draže in delavci so skoro primorani, da zahtevajo boljše plače. — Ako bodo zastavkali. se bo odločilo pri unij-skem zborovanju, ki se bo vršilo te dni.
Položaj v Mehiki.
Vlada svojih čet v Mehiki ne bo odpoklicala, čeprav Carranfta odločno zahteva. Pershing in Gavira.
Washington, D. C.. 1. junija. — Carranzova nota. ki jo je mehiški poslanik včeraj dostavil državnemu departuientu ni povzročila v državnih krogih nikakega razbur jenja. Državni uradniki so izjavili. da vlada Združenih držav čet še ne bo odpoklicala iz Mehike.
Vsled tega ne more priti med mehiško in ameriško vlado do ui-kakih nasprotij. Vlada v AVashin tonu bo Carranzi odgovorila, da bo svoje čete takoj odpoklicala. ko bo popolnoma jasno, da ima vojaštvo mehiške "de facto"' vlade popolno oblast nad mehiško situacijo. zlasti, da se ne ne bodo več prigajali napadi na ameriška obmejna mesta.
Vladni kritiki pravijo, da je na-daljue držanje čet v Mehiki čisto brez pomena, ker zdaj Villistov takoalitako več nc zasledujejo, temveč le straži jo. da se ne bi ban-diti vrnili. Kritiki pravijo, da bi bilo vseeno, če bi bili Persliingovi vojaki na meji, ali pa če so v notranjosti Mehike.
General Pershing je sporočil, da se bosta sestala z mehiškim generalom Gaviro. poveljnikom Car-ranzovih čet v Oeverni Chihuahui. in se bosta posvetovala glede splošnega položaja.
Domneva se, da bo general Gavira tudi vstrajal na tem, da odidejo ameriške čete iz Mehike.
Pariz, Francija, 1. junija. — Boji okoli Verduna so zopet divjali z največjo ljutostjo. Francoske čete so mislile, da je nemška moč v gotovih krajih že popolnoma izčrpana. toda včeraj so uprizorili zopet silen napad na našo črto med trdnjavo Douamont in vasjo Vaux.
London, Anglija. 1. junija. — Francosko uradno poročilo se »lasi, da so Nemci uprizorili hud napad na zahodnem bregu reke Meu-se, vsled katerega so morali Francozi zapustiti prvo vrsto strelnih jarkov.
Nočno francosko poročilo se glasi, da je nek nemški zrakoplovec uprizoril napad na mestece Bar-le-Due. Z bombabi je ubil osemnajst oseb., med njimi največ žensk in majhnih otrok.
Neko poznejše poročilo iz francoskega vojnega urada javlja, da so Nemcem vzeli nazaj vse pošto janke. ki so jih Nemci nedavno o-svojili na La Mort Houime.
Nemci to izgubo v svojem uradnem poročilu pripoznajo.
Jzpube so velike na obeh straneh. toda nemške so mnogo večje kot francoske. Nemci napadajo z vso besnostjo in pri napadanju divje kriče.
Mi in Rusi«
Turki so s pomočjo Nemcev in Avstrijcev zaustavili prodirajoče Ruse. — Petrograd to pripozna.
Z Balkana.
Zavezniki v Solunu so pričeli pro-dirati v Macedonijo. — Najbrže bodo pričeli s splošno ofenzivo.
Berlin, Nemčija, 1. junija. — Uradna poročila bolgarskega vojnega urada naznanjajo, da so se pričele francoske in angleške čete pomikati iz Soluna v Macedonijo.
44Pred dvema mescema*', pravi bolgarsko poročilo, "so pričele francosko-angleške čete popolnoma zapuščali utrjene postojanke Solunu in se jele pomikati proti naši fronti.
Večje sovražne čete so se ustavile v dolini Vardar in se pozneje raztegnile preko Dovatupete v dolino Struma.
V Solun je nedavno došel del reorganizirane srbske armade.
Zadnji teden so bile bolgarske čete v večjih hudih bojih z zavezniškimi četami."
Berlin, Nemčija, 1. junija. — Neko pozneje došlo poročilo iz Sofije javlja, da so se na južni obali jezera Do rain vršili hudi boji; napadli so zavezniki, toda bolgarske čete so jih vedno odbile in poslale nazaj z velikimi izgubami. — Ujeli so tudi več Srbov, ki so bili v angleških uniformah.
Fetrograd, Rusija, 1. junija. — Zadnji teden je prinesel uvaževa-nja vredno izpremembo na bojiščih v Mali Aziji, kajti Turki so dobili velikanska nemška in avstrijska ojačeuja in izvrstno orožje in municijo.
Turki so se nehali umikati in zaustavili so dozdaj prodirajočo rusko vojsko. Uprizorili so skupno z Nemci in Avstrijci hude napade in ruske čete v prvi bojni vrsti skoro domala potolkli.
Uradno poročilo ruskega vojnega urada se glasi:
Blizu Baiburta so Turki uprizorili hude napade in naše prodiranje ustavili in dozdaj prodirajoče čete so se morale pomakniti nekoliko nazaj.
Carigrad, Turčija, 1. junija. —-Turško uradno poročilo se glasi: Na večkiloineterski fronti v Mali Aziji smo pričeli napadati in zapodi'« Ruse za več milj lyizaj.
V teh bojih smo ujeli veliko število Rusov, zaplenili več topov, par strojnih pušk in precejšno množiuo municije.
Ruske ladje napadajo z morja turška obmejna mesta, toda s tem nimajo drugih uspehov, kot da delajo na poslopjih veliko škodo in da so ubili par oseb.
Posvetovanje glede saplenjevanja poste.
Pariz, Francija, 1. junija. — Lord Robert Cecil, angleški parla-mentarični podtajnik je zdaj v Parizu. kjer se posvetuje z Denys Coeliinom. načelnikom blokadne-ga komiteja; glede zaplenjevanja pošte in odgovora, katerega bodo dali Združenim državam na zadnjo noto. Pri posvetovanju so tudi druge visoke glave, med njimi ad iniral Lacaze, francoski mornariški minister.
Lord Cecil je prinesel s seboj več materijala, s katerim bodo dokazali, da so zavezniki skoro primorani do pregledovanja pošte.
Lisbkneeht
Kodanj, Dansko, 1. junija. — Neko poročilo iz Berlina javlja, da so oblasti, ki so vodile preiskavo
V vojaških krogih se donuzeva,. in 28,470 navadnih vojakov. — Vida nameravajo Francozi in Angle-\napram Liebknechtu, izjavile, da 20,424 izgub, v | fcsinipnes Srbi pričeti » ofenzivo[mora biti on kaznovan kot vetejs
Jwpll : j dajilee.
■
marcu bo imeli pa 20,511.
Izpred Verduna.
Nemci so osvojiH nekaj francoskih zakopov med Vatutom in Dona-montom. — Junaški čin nemškega zrakoplovca? — Francoski uspeh.
121 parnikov torpediranih.
Washington, D. C.. 1. junija. — Od 31. marca 1915 do 1. maja 1916 so Nemci in Avstrijci potopili 121 nevtralnih parnikov: izmed teh je bilo t>2 norveških, 20 švedskih. 7 nizozemskih. 22 danskih, 4 španske, 5 grških in 1 ameriškega. — To statistiko je izdalo angleško poslaništvo v Washingtonu.
Zračni napad na Smirno.
Carigrad, Turčija. 1. junija. — Uradno poročilo turške?«- vojnega urada se glasi:
Sovražni zrakoplovec je v pon-deljek. 29. maja. vrgel na Sinimo več bob. Povzročil je veliko mate-rijaluo škodo, poleg tega je pa u-bil še par oseb in veliko ranih.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojna smo odposlali hra-Inicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ITAJERSKO, ZSTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in droge kra-ie t A V8TRO-OGRSKI blizo 7 m i-ijonor kron. Vse te pošilja tre so dospele ▼ roke prejemnikov na tako hitro kakor prej v mirnem Čara, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja poiflja-ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali snancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam poiljite po "Donte-itlc Postal Money Order" ter pri ožite Val natančen naslov in na-dob osebe, kateri ee Ima izplačati. Ocaa:
K. .	1	t	1
9....	.«0 I	120....	17.40
10....	1.60 |	130....	1886
15...•	2.38 |	140....	20*
20....	8.05 j	150....	217»
28....	8.80 i	i«o....	23.20
SO....	4.60 i	170....	24.86
SO....	B.25 |	180....	38.10
40....	6.98 }	190....	27.56
	e.7o |	200----	»M
50....	i T.40 |	250....	8826
H....	8.18 |	800....	48.60
60....	8.88 f	850....	80.76
88....	9.60 |	400....	5800
TO____	10.80 |	460____	
TS....	11.06 i	600____	72.60
80. •	11.76 ]	800....	8T40
86....	12.50 |	700....	101.50
M....	18.20 1	800....	118.00
100..«*	14J0 f	800....	180.50
110....	16.96	1000....	142.00
Ker	m adaj een	e denarja i	tavaj
▼sak i	an menjajo, smo prlu		loran)
Kakšno stališče so zavzeli Nemci napram Zdr. državam.
vroča debata v nemškem državnem zboru. — poslanci so očitali državnem kan-celarju in zunanjemu ministru, da nočeta z resnico na dan. — diplomati ne dopuste, da bi izvedel cesar, na kakšnem stališču se nahaja nemško ljudstvo. — "nemško ljudstvo je dalo cesarju, kar je cesarjevega". — predsednik wilson.
računati po najnovejših osnah ta bomo tudi nakazovali pa njih. Vtesfla m bo zgodilo, da dobi na. siondk kaj ve* včasih pa tadi kaj
Amsterdam, Nizozemsko, 1. junija. — Včeraj je dospelo iz Nemčije preko Haaga več poročil, iz katerih je razvidno, da so se odigravali zadnje dni v nemškem državnem zboru zelo burni prizori. Nemško prebivalstvo se baje silno jezi na predsednika Wilsona, ker je tako odločno nastopil napram Nemčiji in ker je napram Angliji tako popustljiv.
Nacionalni liberalci in konservativci, ki so bili dozdaj glavna opoi*a vlade, so odločno proti nemškemu drža \nemu kancelarju in nemškemu zunanjemu ministru von Jagowu. Diplomata sta obdolžena, da varata javno mnenje ter da storita vse potrebno, da cesar ne more izvedeti kakšno razpoloženje vlada med nemškim ljud-st rom.
Berlin, Nemčija, 31. maja. — Proti vladi je ostro nastopil konservativec von Graefe, ki je rekel, da se izrablja cenzuro za varanje javnega mnenja.
—	Ako hoče vlada preprečiti, — je rekel med drugim — da ne bi prišla nemška poročila v inozemstvo, je najboljše, da se državnemu kancelarju enkrat za vselej prepove imeti govore in sprejemati časnikarske poročevalce v avdienci.
V	vsestranski debati se je tudi veliko razpravljalo o nemškem cesarju. Poslanci so rekli, da se je zbrala okoli cesarja močna klika, ki nikakor ne dovoli, da bi cesar izvedel, kakšno mnenje vlada pravzaprav med nemškim narodom.
Graefe je rekel:
—	Mi bi radi naravnost govorili s cesarjem in mu povedali. na kakšnem stališču se nahajamo. Vi ste postavili okoli cesarja kitajski zid, preko katerega ni mogoče priti.
Mi se moramo vendar zavedati, da nas hočeta Anglija in Združene države izstradati. Anglija nam je z Združenimi državami vred zelo veliko škodovala. Angleži so bili prepričani, da nas bodo s tem pripravili do tega, da bomo stavili mirovne predloge, ki bi bili za nas skrajno neugodni. To nikakor ni resnica in se ne bo nikdar zgodilo.
Sovražno časopisje ponatisne vsak govor nemškega državnega kanclerja. S temi govori se inozemstvo samo vara. Po ostalih državah so namreč prepričani, da je Nemčija že popolnoma uničena in da hrepeni po miru.
Ako je ostra cenzura res potrebna, naj se v prvi vrsti cenzurira govore nemškega državnega kancelarja.
Nikdo si ne more misliti, kako slabe posledice imajo te Bethmanove izjave. Mi zahtevamo, da naj cenzura ne postavlja nikakega kitajskega zidu okoli človeka, kateri h?ty*e ua vsak način izvedeti pravo ljudsko mnenje.
Nemški narod je dal cesarju, kar je cesarjevega. Edino polteno in pravično je. da se da tudi narodu, kar je njegova last.
Nacionalni liberalec Hirseh je zaključil svoj govor z besedami:
—	Kdor hoče preprečiti, da bi dal nemški narod izraza močnejši in odločnejši politiki, ta se pregreši proti svoji nemški domovini.
Berlin, Nemčija, 1. junija. — <4Koelnische Zeitung" piše med drugim tudi sledeče:
—	Vsem je dobro znano, zakaj se zavzema predsed- > nik Wilson za mir. To dela samo zategadelj, ker hoče biti pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen. S svojim ultimatom, ki ga je poslal Nemčiji, je v polni meri zadovoljil sovražnike Nemčije.
Roosevelt in drugi kandidati niso zanj več tako nevarni kot so bili prej. Da bi pridobil zase tudi nemške Amerikance je naperil predsednik svoje pero napram Angliji. Pošilja ji note, na katere dobiva zelo ugodne odgovore ali jih pa sploh ne dobiva.
Berlin, Nemčija. 1. junija. — Nemški cesar je sprejel v avdienci tukajšnjega španskega poslanika L. Pola de Bernaba. Posvetovala sta se precej dolgo in sta razpravljala baje samo o mirovnih predlogih in pogajanjih.
V	torek je bil španski diplomat z argentinskim poslanikom pri ameriškemu poslaništvu.
Ameriški poslanik jima je sporočil, kakšno stališče namerava zavzeti predsednik Wilson pri mirovnih pogajanjih.
Španski poslanik je bil zelo zadovoljen z informacijami, katere i* dobil.
—	J u
GliAS XARODA, 2. JUN. 1916.
''GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.) Owned and Pabllsked by the KLOVXNIC PUBLISHING
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BEXBDIK. Treasurer.
Place of Bnstness of the corporation and addresses of above officers:
62 Cortland t Street. Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
primorsko vas, ki jo LTila v vojtii
(največ prizadeta.
Po vojni ne bodo naši ljudje potrebovali dobrih svetov in to-lažbe. pat" pa denarja, da si bodo " kupili kruha in si postavili streho' nad glavo.
Pojdimo na tlelo složni in se zavedajmo, <la lahko brezpritneruo veliko napravimo, samo če hočemo.
Ji Si Ki Ji
Dopisi.
21* celo leto relja list za Ameriko in
Caaado ........................................93.00
„ pol leta........................................1.50
„ celo leto za mesto New York..	4.00
„ pol leta za mesto New York..	2.00
. Evropo za vse leto..............4.50
M M n pol leta....................2.55
„ „ „ četrt leta................1.70
"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan IzvzemSl nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA".
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Ad veriiwmeztt •a agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bivališče naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov z •GLAS NARODA** 82 Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt
Kot večletni član J. K. J. lio- New York, N. Y. — V soboto čem tudi jaz prositi, da mi odme- zvečer, 3. junija ob pol deveti uri rite nekoliko prostora v glasilu priredi newyorsko pevsko društvo J. S. K? -J.	j "Slavec" v Sokolovni na ivJ. uliei.
Imel sem napisanega že za doomed Ave; A in East End Ave. bro kolono besedila, ker so me pa koncert in gledališko predstavo, prehiteli že drugi'z mojimi ideja- Vstopnina je samo 50 eeiitov. — mi glede prihodnje — desete —(Ker smo prepričani, da bo AiSla-k on vene i je, da ne ponavljam eno vee" nudil občinstvu kar največjo in isto, sem pričel znova.	| zabavo, priporočamo rojakom v
V prvi vrsti nikakor se ne lie greaternewyorski naselbini, da se moreni strinjati z nasveti G. J. te prireditve pelnoštevilno udeleže. Porenta, ki priporoča, da bi gl.| Balphton, Pa. — Delavske raz-tajnik s pomočjo glavnega in po- mere so srednje. Delamo sicer možnega odbora sestavil nekaka polno paro, toda zaslužek pa
--| provizorična pravila. Taka pravi- poseben, odvisen je od prostora,
Kot dodatek k mojemu zadnje-] la ponavadi stanejo mnogo dela kjer človek dela. Pred kratkim je Pred par meseci sem bil naporna članku bi rad dal nekaj prak-jin truda m zraven tega pa tudi družba dobila 98 družin iz Mehi- vedal vojno: nasprotnikov je bil* tičnih navodil, kal^o naj Slovenci mnogo denarja za zamudo časa k? in 30 družin črncev, kateri jim veliko, sovražnika nobenega. Tri-v Ameriki postopamo, da pride- onim, ki so se po več dni trudili, bodo bolj poceni delali kot mi. De-[krat ali štirikrat se mi je posrečimo do večjega ugleda in si gmot- in naposled, ko se predlože in pre- lavci gredo od tukaj proč, to pa,lo vriniti svojo neslanost v list. pa
Kako se amerikantzi-rajmo?
Piše dr. F. J. Kern, Cleveland, O.
s
ni
Peter Zgaga.
no bolje pomagamo.
berejo zboroval ceni Jionvencije, je radi slabega zaslužka. Ako bi dru- nisem ^mel večjega uspeha kot to. Vsa ta navodila veljajo seveda'posledica ta. da se del>atira o vseli žbe malo boljše plačale, jim ne bi da je začel Terbovčcv pesnikova-za one rojake, ki so ali bodo šele točkah na dolgo in široko in na- tako primanjkovalo delavcev. —j ti. — Toliko sebičen nisem, da bi postali ameriški državljani in ki vsezadnje se pa popolnoma prena- Ob tej priliki se tudi zahvaljujem pripisal vse to posledicam svoje se mislijo za stalno naseliti v tej redi ali zelo nekaj malega odobri, vsem, ki so bili pri krstu mojega ga pisanja, pač pa slovesno izjav-dežeii. Veljajo seveda v prvi vrsti j Namesto tega bi raje jaz sveto- j prvega sina ; najlepša hvala vsem ljam, da je pripomogla k temu ve-mlajši generaciji od 20. do 35. le- val in apeliral na vsa krajevna za lepa darila. — Martin Korošec, lika praznina na njivi narodni ter ta. Starejšim ni toliko zameriti, društva, da dobro hi trezno pre-5 Verona, Pa. — Naj nekoliko ledini neizoranej (Ivane, milosti ako se ne naučijo angleščine, da- čitajo vsa sedanja pravila; kar sporočim, kako se nam tukaj godi.1 prosim), slabe delavske razmere, siravno se je tudi tem mogoče bodo našli dobrega, naj pustijo, Slovencev je nas precej in delamo'prevelika konkurenca, in sploh —
o pro naši i, da bi bilo vsi v livarni. Plača jc od 22'/- do'--sploh (Zgaga, izpljuni že en-
27Vi.' centov na uro. Delo »e lahko krat!) sploh cvetke, solnčni žar-
IŠČEM
gozdarje za stalno delo. Dobra plača. <.!ozil je lep. Vprašajte pri: Meiieghini. Swallow Fork. N. C*.
IŠČE SE ORGANIST
za slovensko župnijo sv. Cirila v New Yorku. Plača po dogovoru. Tozadevna pisma naj se pošiljajo □a sledeči naslov:
Rev. Benigmu Snoj, 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. (27-4 2x v t)
[ščt-ui svojega brata ANTONA KASTE bi C in LOVTtENCA KASTELHOe kdo ve za nju naslov, prosim, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Jacob Kastelie. Ilox t>4, Havford, \Y. Va.	(2-3—6)
Iščem svojega brata FRANKA .IKZKK. ki se naliaja baje ne-kj.- v Put te. Molit. Prosim ga, <ia >e mi javi. ali pa če kilo ve /a njegov naslov, da ga mi naznani. — -Toe Ježek, 15ox 3'J, Portland. Colo.
EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
Jos- Starčevič, lastnik
SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago.
Rojakom se priporočam.
rrnrrrrvn
marsikaj naučiti.
kar pa bodo pronašli
Prvo, kar je potrebno, je, da se boljo na en ali drug način, to naj vsak rojak začne zavedati, da je po svojem najboljŠPin prepriča-znanje angleščine v Ameriki abso-1 nju popravijo ter naj naročijo hitno potrebno, ako hočemo kaj svojemu delegatu ali delegatom, veljati. Dosedaj se nismo za to po- da tako potem na konvenciji po-Mislili smo. da ročajo, ko bodo prišla pravila na
dobi, ker tukajšnji delodajalci ra-J ki oziroma kaka druga nebeška bijo dosti ljudi za izdelovanje prikazen.
Imamo dru-' Danes ni
sebno zanimali.
lahko izhajamo s svojim jezikom.'vrsto.
Seveda izhajamo, a kako! Vsak! Strinjam se pa s sobrata G. J. starejši pojak, ki je tukaj po 25 Piši a rja navodili in nasveti; in to ali 20 let, mi bo pritrdil, da, če bi prav v vseh
bil še enkrat mlad, bi se vse dru- tudi moja želja priporočati in apc
vojnih potrebščin. — Imamo dru-' Danes ni moj namen zabavljati, štvo, ki pripada k S. N. P. J., to-J današnji dan mi je dal nalogo da nimamo posebnega napredka, hvaliti, čuditi se. vzpodbujati in ker je menda premalo zanimanja. Ua zgled postavljati. Tempotom pozivam rojake, daj Kranjci. Štajerci. Korošci. Pii-pristepajo k društvu in delujejo in ore i in vsi drugi naši narodi od-t očka h. Nadalje je '^anj, kajti večkrat se je že poka-' mašite ušesa in odprite usta na čati in ai*'- zalo. koliko vrednosti je društvo
I
Pozor!	Pozori
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
S R R E.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
^ 82 Cortlandt Street,	new iwia,«. *.
New York, N. Y.

stežaj ter poslušajte prijetno ]
Se par besed.
Danzadnem se bere, koliko dajo
ameriški Čehi, Poljaki, Nemci in drugi narodi za svoje ljudi v domovini. Vsako najmanjšo priliko uporabijo za nabiranje in naberejo se naravnost ogromne svote.
Mi seveda tudi v tem pogledu zaostajamo za njimi. Pri vsaki priliki se trkamo na svoja slovenska prsa, na vse mogoče načine sočustvujemo z našimi ljudmi v starem kraju, na resno pomoč se pa ne spomnimo.
Svojcem že pošlje vsak kako podporo, toda pomisliti je treba, kaj bo z onimi našimi, ki niso tako srečni, da bi imeli svojce v A-ineriki.
Že pogled na ralzvaline ene same pogorele hi&e je žalosten, kakšen more biti šele pogled na celo opustošeno deželo! Pomislite, da je ves srednji del Primorske od Predila pa do morja eno samo veliko pogorišče.
ga če zanimal za angleščino. Mlajši lirati na vsa društva, da je pri vo- v slučaju bolezni ali smrti. — A. z v on č kan je č 1 o v e k a - n o-na sel j one i bodo spofznali, kaj za- litvah delegatov v prvi vrsti po- Kastelie.	jvaka. ki je šel po dolini ter
mudijo, če se ne uee angleščine,' trebilo opustiti vse osebnosti in' Omaha, Nebr. — Dne 25. maja dospevSi pod trato, zapel pa-šele tedaj, ko se bodo postarali, (nepristransko voliti kandidata.1 popoldne so delavci v rudotopil-, triotično z o t t i a d o celemu slo-
------- —	-	-	* * ' ^ o rk	i« '
Vsakemu mlademu rojaku je torej treba vbiti v glavo to misel, da bo brez znanja angleščine večni tujec v Ameriki, pa če živi tukaj tudi petdeset let.
Prilike učiti &e angleško imamo v Ameriki dovolj. Po večjih na-
kateri se volilen vidi, bolj zmožen.
da je naj
i. niči A. S. & R. Co. za stavkal i in:
zahtevali, da jim skrajšajo delav-J
venskemu narodu. Toda govorimo
naravnost! O-
Resnično je. da se skoraj pri ni čas na osem ur. Drugi dan je glejmo si natančnejše ta najnovej-
vsakern društvu dobi nekaj čl a- družba naznanila, da ugodi. — nov, da agitirajo okrog svojih Tukaj si suhasei vedno prizadeva-članov; najraje po salonih, da si J0, da bi napravili Oniaho oziro-
tako kupijo s čašo piva glasove in'ma Nebrasko "srtho", toda mi- Papir ni dosti čeden, da bi se klo
si izrodek italijanskoavstrijsko-slovenskega izdajstva.
Ne bojte se. klobas ni v njem. —
selbinafa, v mestih, imamo proste to le zato, ker si dotični šteje le slim, da ne bodo imeli uspeha, pa base zavilo vanj. Kar se pa vse-večerne šole. Recimo v Clevelan-lza čast. da je bil izvoljen za dele-'tudi bognedaj. — Zadnjič sem v| stranstva tiče, pa kapo preti njun du ima skoro vsak rojak priliko gata in pa, ker bo imel priložnost slovenskem magacinu čital, da so in njegovimi gospodarji! iti v take šole. In res se jih vsako' videti eno drugo mesto v Ameriki.) v Avstriji umorili 3784 oseb; am- 0l1 v dve!l besedah pove, kar bi
' Najraje je pa tudi to, da je izvo-'pak to niso bili hudodelci, ampak'govorile cele knjige. Samo rece. ljen za delegata tak član, ki ga ni' pošteni, izobraženi Slovenci. To si P» je Avstrija zmagovalk«, samo bilo skozi celo leto niti pri eni se-.moramo Slovenci dobro zapom- murne, pa so zavezniki poraženi, da bi zasledoval društvene r*z- uiti. Z rodoljubnim pozdravom!!	J* bila sreča dana, da sem
leto vpiše precejšnje število, a koliko časa vstrajajo ? V par mesecih je šola zaprta radi premajhnega obiska.
Treba je tudi rojakom povedati, da se je mogoče naučiti jezika le z vstrajnostjo. Nihče, razen otrok, se ni naučil tujega jezika brez posebnega truda. Učiti se je treba leta in leta. Učiti se je treba v šoli, učiti se je treba doma in tudi pri delu. Treba je biti radoveden in vpraševati Angleže za to in ono besedo. Mi se tega sramujemo. Moramo biti vsiljivi kot so
mere in težkoče.	j
Kako more tak član zastopati j
Ivo Težak.	[prebral samo polovico .druge stra-
Carmen. Okla. — Predkratkini " Dru-im- ki so bili tako Systran. so popolno
Ne vprašujmo se, kdo je povzročil to grozno nesrečo, kdo je,Židje, ki se v par letih naučijo je-od go v oren zanjo, oglejmo si jo,'zika, da jih komaj ločiš od Ame-kakoršna je. Zdaj je še vojna, in rikancev (ako jih ne pogledaš v ljudje ne stradajo tako kot bodoj obraz).
stradali po vojni. Vlada bo morda j Po manjših naselbinah naj se kaj dala, toda veliko ne. Vlada rojaki organizirajo in si ustanove potrebuje denar za nove kanone šole za angleščino. Najbolje je do-in drugo inojrilno orožje. Vlada biti za učitelja Angleža, tudi če potrebuje žito za vojake, ne pa za ne zna našega jezika. Nekaj časa fivilno prebivalstvo. Vlada potre : se boste razumeli bolj slabo, sea-buje samo naše najboljše sinove,1 soma ;bo že šlo. Najboljša metoda za uboge matere, onemogle starce! je metoda otrok, ki ne rabijo tol-
Rojaki. naročajte se nanj! List je še več kot vsestranski ter je ne-
eno ali drugo društvo in sveto-1 sem obiskal rojake-kmete v Mis-l»i< da so prebrali celo vati v prid svojega društva ali souri in tudi g. Grama. Meni sej travniki konstatirah vseh članov J. S. K. J., ko mu ni dežela čisto dopade in tudi rojaki znano drugega kakor ono, kar je, so me zelo prijazno in uljudno •slišal po salonih?!	|sprejeli. Mislim, da se bom tudi
Imel sem že priložnost biti na-! jaz kmalu ^ *aselil-	da tu- obhodna potreba ^akemn Sloven-
vzoč pri večjih zborovanjih, zato1 di v Mo. ne držijo rok križema,|eu mi je dobro znano, kako žalostno,toda bolje je vseeno kot tukaj pri, je gledati sozborovaleem. da, še; nas. Pri nas je slaba letina, ker ni bolj žalostno se pa vidi navzočim|dovolj dežja. Par dni potem, kol poslušalcem zborovanja, namreč. |««n se vrnil domov, je strela uda-ko imajo čas opazovati, kako ima/rila v našo hišo in napravila precej škode. — Janez Zupan.
m nedolžne otroke se pa ne zmeni.
Napravimo dober načrt, potom katerega bi i»e dalo največ na-' brati. Daroval naj bi vsak. Cent bo ravno tako dobrodošel dolar.
Že v enem
mača, ampak se jim besede toliko časa ponavljajo, da jim ostanejo v glavi.
Dosedaj imamo že nekaj sloven-»ko-angleških slovnic in rečnikov, kakor ki tudi nekaj poiiJagajo.
Orm bo4je bomo znali angleško, prejšnjih člankov| tem boljši Slovenci bomo. Jaz še smo omenili, da bi bilo potreba nisem srečal rojadta, ki je znal do-izvoliti centralni odbof, v katerem. bro angleško in bi se sramoval naj bi bilo zastopanih nekaj (ali (svojega rojstnega jezika. Navad-pa vsi) slovenskih časnikarjev v.no se sramujejo svojega jezika le Ameriki.	|taki, ki samo napol tolčejo angle-
Za akeijo bi ae moralo zavzet i ščino. vse slovensko časopisje v Aine-J Da se bo naš narod bolj ameri-riki. Le na ta način nam bo uspeh kaniziral, ni toliko odvisno od po-
zagotovljen in bo večji kot »i mor da mislimo.
■j sebnih organizacij, ampak od vsa-I kega posameznega rojaka. Naše Ako no si listi nasprotni, naj si organizacije naj dajejo vzpodbujo i« v tem slučaju podajo roke in in naj v svojih glasilih poudarja-uaj delujejo zložno, da bo kolikor-] jo potrebo ameriške izobrazbe, mogoče ugodno rešena največja potem naj pa rojaki uporabijo naloga, ki nam jo nalaga domo- priliko, ki jim je na razpolago po vina.	J javnih šolah. Kjer še ni večernih
Želeli bi, da bi izrazili vsi alo- šol. naj se obrnejo na šolske od-▼en»ki li*i avoje umen je. Neka-( boTe in jih bodo dobili, ali naj sa-teri že nabirajo, kar je vsekakor mi ustanovijo šole, kakor oinenje-h vale vredno, toda kot smo že orne- no zgoraj.
nili, so nabrane svote veliko pre-. Treba je več individualnosti, majhne, da bi kaj prida zalegle, (več osebnega ponosa, da ne bodo
Županstvo mesta Berlina je zonami pometali kot z metlo, pred meseci izjavilo, da bo po Po posameznih naselbinah se vojni sezidalo na razvalinah seda- lahko društva zedinijo in ustano-nj« Gorice novo mesto. Nemci ve skupno šolo. Vsak učenec naj prav dobro vedo, kako velike vaz- nekaj prispeva, ker vem iz skuš-no«rt.i bi bilo zanje, če bi dobili na nje, če človek plačuje za pouk, ee IMmorakera ee več vpliva kot so rajši nči.
gpa imeli dondaj. In če bodo Ber-| Ako se ustanove šole za angle-ltjtčaai zidati Gorico, je čisto u- ščino v kaki naselbini, naj se po-racmo, da 'bo ta Oorica neonska, roča v slovenskih listih, da jo po-
nekateri malo boljši delegat kar po celo vrsto takšnih delegatov, kakor sem gori omenil, da jim narekuje o stavljenih predlogih, kdaj imajo glasovati "da" ali "ne".
Ali ni to žalostno, da se upa tak
NAZNANILO.
Društvo *" Večernica'' štev. 1-J v Baggaley, Pa., pri-
S. D. P. Z. redi svojo VESELICO DNE 10. JUNIJA
član agitirati in ne premisU na v prostorih Antona Mavserja ogromne stroške svojega društva- v Hostetter, Pa. Začetek ob 7.
ali Jednote, temveč le na korist in čast t
Torej, cenjena društva in člani J. S. K. J., pazite, da volite pri
,	uri
svojo zve£er> Vstopnina za moške $1.00. Dame so vstopnine proste.
Tempotom so vljudno vabljeni vsi^-ojaki in rojakinje ter vsa so-se naše
svojih sejali za vašega delegata ^^ dmStva da w veseIi.
elana, kateremu so najbolj znane p^i^-tevilno udeleže. Vabimo
Jednotuie in društvene razmere,»+ j;	r.Aa ..... Kiao-r,
tudi bi ate likate, da na^ blago- jter Q slikovitem Battery Pl.
ki je doma bodisi iz Buku-Te ra-Kefe, Keškemendereša, bodisi z tržaške Via Crosada.
Torej bralee (t ost ran vode) in bravec (onstran nje), poslušajta: člankov ne bom navajal, ker jih ne razumem, stavkov ne morem navesti, ker se bojim, da bi mi jih urednik zastran nepravilnosti ne črtal, pač naj nvi bo dovoljeno povedati o čem poroča ta dvotedenski počasnik:
Pravi, da Glas Naroda joka. ker je sladko umreti za domovino, da so bili zavezniki zato tepeni, ker je Glas Naroda obrnil svojo zastavo po vetru in rekel, da se Slovencem v Avstriji slabo godi.
Na dolgo in široko razpravlja o kanoueufutru. rimskem papežu, kralju Petru in francoskih kraljih, o veljavi avstrijskih konzulatov
kajti le taki zborovale i za more j o kaj dobrega ukreniti.
Priporočati hočem še nadalje, da bi vsa društva mnogo debatirala, kako in kaj naj bi se ukrenilo radi bolnikov. Omeniti hočem le toliko, da kakor se dobi na polju med žitom ljuliko, tako se tu-
di dobi med našimi Jednotami aaljein člani b^o plačali polovico elaue, ki jim ni drugega mar, kot kako in na kakšen način bodo izkoriščali bolniško blagajno. Je n. pr. veliko članov, ki so oboleli, ali
volijo posetiti. Ob enakih bomo tudi mi vedno na razpolago Za sveže pivo in dober prigrizek bo dobro preskrbljeno.
Članom omenjenega društva se naznanja, da bo moral vsakdo plačati $1.00 v društveno blagajno, če se veselice udeleži ali ne.; od
Silno preroške so tudi njegove .besede:
j L'soda slovenskega naroda je 'odvisna od stališča, ki ga bo zavzela vlada po vojni napram svojim narodom.
To je ravnotako globokoumno in učeno kot da bi rekel kdo:
Usoda jagnjeta bo odvisna od stališča, ki ga bo zavzel napram
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO POŠILJAT EV JAMČIMO. Cene so sledeče:
RDEČA VINA:
Claret sod 52 galon le......$26.00
Zenfandel sod 52 galon le ... $28.00
Barbera sod 52 galon le----$32.00
Burgendy sod 52 galon le .... 35.00
Opol sod 52 galon le........$40.00
BELA VINA:
Riesling sod 52 galon le......37.00
Hoek sod 52 galon le.......$?5.00
Sauterne sod 52 galon le____$40.00
VINSKO ŽGANJE:
Sod 27 do 28 galon____$2.15 galona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona
Vsakemu, lii naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šestič zastonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ.
Z naročilom pošljite Money order all pa gotov denar v priporočenem pismu.
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
Za trgovce so bosebne cene.
nsraiiirafafHBf^^
Nov uzoren pisalni stroj!
15«—
OLIVET*
The Stamdcrd VisiiU Writer
KUPITE GA SEDAJ!
t. j. 50 centov. Izvzeti so le bolniki. Tako je bilo sklenjeno pri zadnji redni seji, ker veselica se u^emu mesar v klavrn«, bo vršila v korist društvene bla-| Svoj članek je zabelil s temle
gaj ne za pokritje stroškov dele-J neprimernim ocvirkom: gata.
Na veselo svidenje 10. junija! Ivan Salmič, tajnik. (2-5—6)
Čemu pomlad je zadeli tel a spet, <5emu rodile zopet so ledine, čemu tedaj rod nad je bil otet?!
S. K. J.
Na&a važna primorska postojanka snemajo drogod. Talki dopisi nam.
1k> torej padla tajca ▼ roko. bodo zalegli, kakor poročila j	RudoH^erd&n,
zgradili o " jsfeaflgojen", m o kranjski tajnik dr. m, Janša 'Krat št. 37,* mi	koraki	š v	1	gtovgatod, Q.
bolje rečeno, se polenili, da bi delali kako delo ; in takemu takoj pride na misel, da je pri eni ali drugi Jeduoti zavarovan, pa že najde kako bolezen, n. pr. da ga v križu boli. ali pa da ima kak revmatrzem, in hajd — k tujemu	. ,
zdravniku. Seveda zdravnik, po-	ISCE SE
sebno kak Žid, mu brez oporeka- delavcev v stroj ar ni. Stalno delo nja naredi spričevalo, ker zdrav- dobra plača. Vsakojako delo od niku ni mar društvena, ali Jedno-'^u113^ so plača $1.76, notri v var-tina blagajna, temveč le njegov| dn $1.87 do $1.98, na štribanjui
lastni žep. In naposled pride, da $2-20, na greenfishen $2.38 in na'0h kaj je z Vesey zastarajo spetv ni denarja v bolniškem fondu, na- ^ecen $2.18. Pripomniti se mora,' Kaj je pognalo gnile korenine? to pa pridejo razne naklade za'da je tudi dosti extra dela, ki se Pred Gem leti vsak hižo si zapret? nedoločen čas.	I ga pa labko na več prostorih zgo-	#
Lahko bi še marsikaj omenil, tovi med dne\nim delom in k te- bojte se: -Slovenski narod' glue, ker pa. upajn, da se še kateri <lru-;T tudi. pripomore do lepega	ZT
gi zgiasi, zato naj končam in po- plačila. Katerega veseli priti sem, zdravi jam vse člane in članice J. »o lahko oglasi pismeno v angle-
A1 da vkoran v nasilju hira, gine, da mu za tujca wire mladine eve t. da v zemlji rodni zanj ni domovine."
s
Po mojem bi bila zabela veliko i boljša, če bi bil tole zapisal:
I Skem, nomškepi in slovenskem je-jziku na sledeči naslov:
J. G. Hoffman Skma' Co.,
Gonnatoia, Va.

BOJAKI NAROČAJTE SE SA "GLAS NA*QDA". NAJVEČJI SLO. W8BX IHVTNIK^ m D8ŽA-
W . - ^ T t lili'Mf!
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga iz?edcBci pričakorali.
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke!
: POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši po*ejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvoj nega premikača.
Ta daje c^lo kontrolo 84 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti,,da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje.
17 CENTOV NA DAN!
nost, kar se jo je kedaj dalo
SVARILO!
Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne stane več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Č'e rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Če rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model.
Zapomnite si, da pe ta najnovejši Oliver "9" največja vred-

1
i i
v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in J/2 unče touch ter dodatno poljubni premikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk.
Še danes pišite za vse posameznosti prvim/, k^
do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslažujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
3X0 BROADWAY,

f in
i- - kJkiS


QiLAS NARODA, S. JUN. 191«.
Kratka zgodovina naše nove domovine.
NAPREDEK DEŽELE OD 1790' DO 1815.
Petindvajset lt-t je preteklo odkar je t»il Widiiagton izbran pr-\ lin predsednikom Združenih držav ; in * t» iu času jr dežela zelo napredovala.
Leta 1T1MJ »o Združene države ua /ahodu M'trale le do reke Mississippi. Leta IsIj kupili Loui-siu-iio in jo priklupili drugim državam ; razkrili mj reko Columbia iu
»dki
■ififc L«
Uri >:ou eouutv prav do Pa-
tn
bilo v Združeuih državah nekaj manj kol štiri milijone pre biva le«; v : leta 1815 jih je bilo že osem milijonov.
Leta 17W) je bilo W trinajst držav in dve pokrajini; leta 181.3 je bilo že osemnajst držav in pet pokrajin.
Leta 1 >o m? pričeli ljudje iz Vzhoda trumoma seliti ua Zapad. Iz Nove Anglije so šli naprej in se naseljevali ob jezeru Chain plain in po .Mohawk dolini. Iz Pennsvl-vanije in Virgin i je >o se naseljevali po bogatih dolinah, ki zdaj West Virginia in Kentucky. Tretji. največ iz Virginije in North • aroline so se pa nastanili po dolini. *kozi katero teče reka Ten nessee.
Ti i j udje so imeli velike težko-ce in veliko iruda preduo so si u-stauovili dostojne domove, kajti prišli -«» popolnoma v tuje kraj*'. Zlasti veliko preglavice so jim delali Indijanci.
Nekoč so Indijanci uničili celo Ud^clbiiio Hulstvu. Naseljenci «o se hoteli m:-! njiuii maščevati in vda-i tli nadnje. Takrat bi bili Indijau-ce gotovo tako potolkli. da bi dali \ bodoče mir. da jim ne bi bili prišli Angleži na pomoč, ki so še yediio dražili ua meji blizu De-troitd. Na vse načine so jih ščuvali tudi po teli bojih in jim tudi dejansko pomagali, ako je bilo treba. Indijanci so potem zopet pričeli resno vznemirjati naseljni-ke, toda St. ( lair. governer teh novih naselbin ua severo zahodu, jih je zapodil in potolkel, toda ukroti! jih ni.
Niti ena naselbina ni bila v arna pred Indijanci. Bati se je bilo, da bodo uničili \ se naselbine, zato so zaprosili zvezno vlado, da jim pri--ko<-i ua pomoč.
V.>.»ui tajnik je izdelal načrt, da In /gradili od < ineiuuatija do jezera Michigan verigo trdnjav; in leta 1791 je St. Clair pričel z delom. Toda Indijanci so ga ob nekem pritoku reke Wabash presenetili in napadli. Ker se tega nu-pada ni niti najmanj nadejal, je bil ( o|-o!uoma poražen: nekateri i rdijo, d;« ?>o v tem boju Amerika uci največ uiu/ izgubili, še ui-koii- prej toliko.
Pri ljudstvu je tedaj St. Clair padel v nemilost iu je vsled tega odstopil.
Na njegovo mesto je dosel Anthony Wayne, ki je po dveletnem pripravljanju stri indijansko moč.
Leta 1795 so Amerikauci sklenili z Indijanci mir; namreč Indijanci mj odstopili v &e ozemlje, ki leži južno in vzhodno od črte. potegnjene od sedanjega Clevelauda do Ohio reke.
Te indijanske vojne so malone čisto zaustavile priseljevanje v Ohio. muli tega so pa v večjih množinah hodili v Kentucky in Tennessee.
Več let so 1 julije v okraju Kentucky. ki je takrat pripadal Vir-giniji. poskušali doseči, da bi Kentucky postala samostojna država iti se priklopila Uniji, toda to niso mogli doseči, ker ni hotela Virginia dovoliti.
Vendar nazadnje je Virginia dovolila in so napravili prošnjo, toda v Kentucky so imeli suženjski sistem, vsled česar so bili za sprejem v Cnijo le one države, ki s»o imele istotako ta sistem, med tem pa ko so one. ki Vega sistema niso imele« zlanti one ua Vzhodu, glasovale proti. Ker je bila proti sprejemu večina, kajti na Vzhoda h« bile države bolj obljudene m tako imele več poslancev, Ken-tueky ja takrat še niso sprejeli v ' nijo. pač pa vzhodno pokrajino Vermout, ki je dotedaj pripadala New Hampshiru. To se je godilo leta 1791 .
Leto pozueje so »prejeli tudi Kentucky v l nijo iu štiri leta potem (179C) fte Tennessee.
Ko ho sklenili t Indijanci mir, ae je odprla topet dobra trgovska rveza, namreč po Mississippi reki, vsled česar so potem ljudje zopet drli v Ohio.
Z vsakim letom je bilo opažati vsestranski razvoj in napredek.
Leta 1800 je kongres, pod upli-* illaj^XXAM- li. Jbi-j^imiiGSBfl^ P^*1^®"
redil, da odtedaj naprej ni bilo treba več zemlje plačevati v gotovini, ampak so jo lahko dobili na dolg in odplačevanje ua obroke.
To je seveda naseljevanje še bolj pospešilo iu ltiOu je kongres privolil, da se južni del teh naselbin priklopi Uniji, namreč, ozemlje. ki je zdaj Ohio.
Leta ISO- je Georgia odstopila nekaj zeuiljc iu su ju priklupili pokrajini Mississippi.
Vsako leto so se tej ali oni pokrajini oziroma državi priklopili novi večji ali manjši okraji.
Leta 1&10 je ljudsko štetje pokazalo. da je bilo v Združnih državah T.liUO.UOO ljudi, v pokrajinah in manjših okrajih pa 1.000.000.
Naselju i ki so šli vedno bolj proti zahodu, kajti drugod že ni bilo več veliko zemlje ua razpolago. Ko so se tako vedno naprej in naprej pomikali, so. prišli kmalu do indijanskih mej.
Indijanci .so se pričeli zopet razburjati. kar jiut ne more uihče zameriti. in to je imelo zopet zle posledice.
Indijansko pleme je pričelo napadati bele ljudi in so med seboj sklenili žrtvovati, če bo treba, vse, samo .da bodo zapodili svoje bele tekmovalce.
Harrison je to indijansko zvezo preprečil s tem. da jih je leta loll napadel in pri Tippecanoe po tolkel.
Po tej bitki so nekaj časa mirovali. toda ni bilu dolgo, ko so pri čeli zopet napadati in vznemirjati uaselnike.
Leta 17a9 ni imela dežela naloženih uikakih davkov in nikjer nobenega kredita ter poleg tega su imeli pa še toliko starega dolga, da so skoro vsi mislili, da ne bodo nikdar plačali.
Tuda. ko je enkrat vlada, kateri je načeloval Washington, vpoklicala ničvredni denar, izdala bou-de v zameno, ko je naložila davke, ko so ustanovili Naroduu banko in kovali bankovec, se je pričela trgovina iu industrija zelo hitrro razvijati.
Ustanavljali su bančna podjetja tudi drugod iu omislili so si tovarne za sukno. volno, bombaž itd.: zidati so pričeli mostove, cesle in prekope.
Leta 17s9 so pričeli vprvič ko vati srebreu in zlat denar; in v zahodnih pokrajinah, v katere so se pričeli takrat naseljevati, so počeli izdajati časopise.
V tistih letih je nek lovce, po imenu Guiuther. razkril v Pennsyl-vaniji preinogorove. Iznašli so sea-sonia različne stroje, ki su razvoj dežele v industrijskem oziru po vspešili.
Industrija se je razvijala vedno bolj iu bolj.
'Dalje prihodnjič*.
Prstan.
Spisal I. Marin.
K...... • ' •
j bi nu zveeaia žalost; a saj mi jo Grozno, čim dal je več vidim, čirn-' jo ravno Lako s tem pogledom. — dalje hujše se mi razgrinja pred j Otrok je začel vokati. Kčuko naj očmi — beda. O Bog!... j črviček no joka. — nodolžna ži- Nisenu mogel gledati žene. Vse-
__| vale a. ko je lačen, in mati poleg del sem se v kot in začel misliti.
__	i njega nič manj in. inai ne more Misliti! Kaj sem mislil, je težko
Ne veste, kaj se pravi: sito- dati iiveža" In kakor bi kdo povedati. Bilo mi je, kakor da sem mak.' Ne. ne veste! Lue sveta ste U9tielil puleg mene, tako me je ta v grobn.. . Vse tiho krog mene.« zagledali na barzuuastiii blazinaii otrokov pognal kvišku. Hotel Zunaj je hudo medlo. Nad oknom m skozi celo življenje vas ni sre- sem poskusiti zadnje.	! so se pokarale od časa do časa"
cala nesrečunusna. z grenkostmi V*el sem skledieo — majlino,' noge ali krilo mimo hiteeega go-oblozena. obup dihajoča žena, ki U kalcre seuL pred meseci kavo spoda ali gospe. Sein-li živ ali rnr-se ji pravi skrb. Tudi vi unate pn. iu izginil skozi vrata:. Žena je te v? Streznil me je mraz. O. da bi zeno m otroke: ej. kako je fina. klicala za menoj, otroka, sta lio- bil mrtev! Sedel'sem in sedel —
Razmere glede hrane v Nemčiji.
\ Nemčiji so zadnji teden upe-Ijali takozvane 'ljudske kuhinje*, v katerih bodo mogli ljudje dobiti hraue za večje potrebe. — V Sehoeneiibergu. največjem berlinskem predmestju, so odprli že več takih kuhinj, v katerih more že 10.000 oseb dobiti hraue.
Nemški "diktator" za hrano Adulpli v. Butueki. je že baje odredil, da ne sine uihče ua teden pojesti več mesa. kut pol fuuta. — Domneva se. da zaloge mesa celo tej odredbi ne bodo odgovarjale.
Primanjkuje tudi jajc; odredilo se je. da se uporablja jajca le za neka gotova jedila.
Izmed vseli potrebšein pa primanjkuje menda najbolj sladkorja. — V restavrantih iu gostiluali »e dobi le še grenke kave; kdor hoče piti sladko, mora prinesti sladkor s seboj.
Tudi mila zelo primanjkuje-
uezna. kakor vrtna roža. m otroci tela za menoj, bilo jih je strah sa- mislil in mislil. In čimbolj sem kakor aaigelcki z debelimi ličeci mute. saj mama je bila v postelji, tuhtal, kako bi se dvignil iz tega ju dolgimi lasei. Pa kako ne? Kaj « trudom sem se izmuznil — Kje' groba. — ne. ne. nisem mislil nase. dela vaia žena? Od jutra do ve- so tisti časi. ko .sem zajemal juho mislil sem na ženo. na otroke, čim-čera una pod milim nebom samo L/ sklede, ko mi je žena skuhala dalje sem to premišljeval, tem varovati svojo sneinobolo kožo opoldne! Takrat sem zaslužil v to- man je sem vedel, kaj mi je začeti, pred solnčnimi žarki, proučevati varni, zdaj sem pa bolan. — lio-! Nad oknom se jozablSealo. Pri-ua j novejše kroje za obleko m si bene pomoči od nikoder.	I žigalec je razsvetlil cesto. Plinova
izbirati sredstva, ki jo storijo mič- stopil sem v bližnjo gostilno in l,ač je padla skozi visoko okno na no ter ji ohranijo lepoto in nož- naravnost v kuhinjo. Ondi bi otroka, ki sta še vedno spala. To nost. Kaj delajo otroci/ V naroČ- bil morda dobil skledico juhe. — je bila dobrota! In pri tem novem ju pestem in čuvane rastejo v le- pa je bila gospa gostilničarica prizoru se mi je strašno zgrozilo, pe cvetke, m komaj bodo količkaj zraven. Povedala mi je. da je to-'po celem životu me je »blila zo -veliki, že jili čakajo guvernante liko gostov, da ne more pra\* nič ua. — zdaj se mi je res rsdelo. ka-in učitelji, da zaC-no rano z iz- dati. ker že ne dostuje juhe. Do- kor da sem v grobu. Cutrl vsein. ob raz e vanj e i n. da 'bodo kdaj rav- bro vem. kako je vzkipela v meni kako so se mi eelo lasje jezili. Vse
uo t^ko prijetno življenje uživali, kri — saj mnogo je nisem imel mrtvo! — Ne. ven. ven! _ Odprl
kakor je vi sedaj. — Veste torej, imel — in kako sem pogledal de- sem vrata iu tiho odšel, kaj je siromak? Tega ne morete belo žensko. Kur odeapljala je.' Ali je žena cula ali ne. ne vem. vedeti. To -ve le tisti, ki je okusil im:jaje se kakor raca.	j Naj-brže je bila zopet od slabosti
grenkost njegovo, ki je čutil tezo Ženske — kuharice iu krsčence zaspala.
njegovega bremena, v čegar dušo _ pa so zvedavo gledale. Ma- Stal sem zunaj na cesti. Šne=g je je zasadil obup svoje ostre kreurp-_	manjkalo in skočil bi bil k gosto padal in mraz jo bilo. Stal
~	prvi prod menoj, je iztrgal iz rok sem nekaj časa. ne vedoč. kam
Mislite si. da nimate ne le pa- 2lico in začel jesti, jesti, potem pa naj ■se obrnem. Pogled mi je padel lače, ne le hiše. ne le čistega, zdra- bi bil nesel še domov — svoji žen- v nizko okno na moja otroka. Pli-vega stanovanja, temveč niti — ki. svojima črvičema. — Pa pre- ilov-a luč ju je oblivala. Kakor v streli e nimate! Iu dalje: mislite si. magal sem se... Nisem-li junak? grobu... Grozno! Proč odtod! da pogrešate ne samo bogatih je- Xa poti domov nisem vedel, kaj X)rl sem proč od doma. Zdajci di in dragih pijač, ne samo tečne Se v meni godi. Bilo mi je, kakor mi pade v glavo misel. Ne vem. hrane, temveč celo dovolj ne urno- bi me doma uihče ne čakal, kakor kako to. da tega nisem takoj pie zine suhega kruli a. da si ohranite bi ne imel več žene. ne otrok. — mislil. Pozabil sem že na to. kar življenje. Poleg tega si mislite — Čudno se mi je zdelo vse. kar sem sem videl pred več urami. — V ako si morete sploh kaj takega videl pred seboj na, cesti. Kakor snegu, blišeečem se v pliuovi luči.
misliti. — da ste izdelani, da je bi zrl prvič to v življenju. Gledal Sem videl__prstan. A ni -bil v
življenja moč v vas izrabljena, da sem nemo predse. Pozor pa mi -ueu-u Ne bil je na -__- voščeni
se komaj pokoneu držite od same vzbudi na levi sbraL ceste črno j-ok.7.
slabosti. Vrh tega pa si še pred- oblečen stražnik med nišnimi vra-;	* . *
sviti Barbare
za z coin jene države severne amerike,
Sedež: FOREST CITY, PA.
lakarftnraM dat 21. jtiurja 1902 v driavi Pnaifhtai*.
GLWM LKADMKI:
Predsednik: JOŽEF PETEKXFL. Box Wllloek, Pa.
I.	podpredsednik: KAJiuL ZALA!;. Box 547. Forest City. Pa.
II.	podpredsednik: LOt'lS TACCH.Ut, Bwx boo. RoeU SpruiSj«, \V'vo 1'ajuik: JOHN TELBAJS*, Box TUT, Forest City. Pa.
11. tajulk: JOHN OSOL1N. Box 49J, Forest City, Pa. Bla^ijnik: MARTIN ML'HlC. Bos 53T, Forest City. Pa Pooblaščenec: JOSIP ZALAIJ, loo I North Chicago St., Juliet. 111.
VRHO\~Nl ZDR.\>~N1K: Or. MARTIN IVLC, i»00 Chicago St., Juliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: ION AC POD V ASM K, 47U4 Hatfield St. Plttfeburfli, 1'h J. nadzornik: JOHN TORNIČ'. Bus lurest City. Pa.
II	nadzornik : FRANK I'AVLoVClC. Bux Tor., t uiiemausk. Pa.
III	nadzornik : ANDREJ SLAK, TTli; Issler Ave., Cleveland. Dliiu. _
l'okotm odbok:
Predsednik: MARTIN OBRRŽAN. Bux 72. East Mineral, Kaim.
I	purutnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Bux 78. Franklin, Kau^.
II	purutuik: MIHAEL KLOPČIČ. oJS Dav^ou Ave.. li F. D 1 Ure«>D
field, Detroit, SiieL.
lfkavm odroic:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, li. F. D. No. 1! Bus 11^, Brldgeyurt O
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Bux to5. Broujrbtun. Ta."
II.	.lpravnik: PAVEL OBREGAR, Box 40J, Witt, 111.
Dopisi naj se pošilja ju I. tajniku Ivau Teiban. P. u Bus 707 Forest City. Peiina.
Društveno flasilu: "C L A S N A R o D A".
stavijajte v duhu bolečine dusne. tj Xe vem daon kako. no odkod.
ko zrete okrog sebe in se vas za ue kdaj - le to vem. da mi je	le di-ugo. Sorodniki
rori lr It 1*1..11 t T|-V,n J-1H7 II	iltii-v l\ll/-.	M	* 1	* . 1	. 1 _	I
Hiša žalosti — hisa bogastva.
čiee otročičev. in poleg vas zavita v slabe euuje žena z do
j en č k um na pršili in drgeta mra-	kratki na ramouili in z belimi ro
T* * a t * 1	OJ V. U HOVJ
za... Uv takem stanju, da ne	ka vie and me je eudno pogledal: ikem .Hstu. Ko prihajajo znanci,
smejo med ljudi... To je ^	jitz ^ uisem zmenil za taksne /Jiane gospe iu f(>spodj^ ter jim
izi*ažajo svoje socEalje. tedaj jim je
žalostno, žaiostno! In stara spaV Lepi beli lasje so se blusčaii1 v lue t. Orna svilena obleka se jej lesketala. — Kako drago! Iu —; v zemljo pojde vse to? V koščenih suhih rokaii je drag srebrn križ. — Ni malo stal. A vse to ni nie. — Prstan, -prstan! Kako se barve v plapolajoči
vsak hlačni žep držijo drobne ro- ^ čudna misel v glavo.	1 so" žalostni, ko jirnT umre stara. P^mjajo Jjarve v
stoji • stopil sem eez cesto v Jiišo. Črni luati uzh.0Ula lliati. Oziroima ^em luei. Kako
čisto zlato
t .	______ u<t.n umu iiiau. irciiviiia ov- , f
stražnik z bogatimi si-ebrnimi o- stra> teta_ žalost jim napolnjuje
srce, pišejo vsaj tako 11 a. rnrtva-
mak.
poglede. — Xavajen sem jih ka-
i kor pes palice.
Poleg svuje velike bede sein pa — zločinec. Ha. vi me debelo gledate : kako vam glodajo oči plašno ! Ne bojte se. ne storim vam nič zalega! Ilalia. — mislite, da
(srce talko polno žalosti, da si ne
Križ naj ima. potrebna ga je. Prstana pa ne potrebuje. — Stopil sem med eiprese... Hu, kako je mrzla! Ubožiea, v življenju te ni nikdar zeblo — zdaj te zebe. Vse
PRVI NA SVETU,
Vrh stopnic je stal drug straž- 11L0rej0 ^j, da ne bi potegnili iz ob svt,iem	bile roke.
nik. Gledal me je. a zinil ni nič.	lepo svileno ruto iu si zakrili Komaj sem ji razklenil prst. tilc-
\ mrliški sobi je spala na viso- c-braz z njo. Ali je kaj solz v oeeh, dala ane je izpod levega Očesi, keui odru med zelenimi cipresami ja ^ brišejo" Mogoče, saj gospo-	111 ^^ tiJ pogled. -Sarnu. samo
v voščeni svetlobi stara ženica — ski ij^dje. nežne gospo in gospo- ~ ^uden. Kaj si huda. gospa / sem brez srca. da sem dušo prodal Ut>C"em reC*1 —	121 ve- dične so iz otročjih let naučene in	potrebuješ prstanov v gro-
kakor vi 7 Xo. eujte. kako sem ^ ^ Je V1*a« uahujskal preje ah privajerLe jokati in smejati se. — bu-	ieUa lu t>tlVci
prižel do tega krasnega priimka, kai- ~ ^ ^klenjenidi pi-stih se je kakor uaneso Okolnosti. tn ne bi »ladm	^ ~
ki me diči ^edaj pred svetom, da bh«kelal V^au. lep. velrk, drago- bflo olikallo. ko bi imele	bi. No. le pusti!
se me ogiblje. kakor gobavega.	~ Ju' ^	Je bl1 krasen. v ^^ k[> jim ulure ^^ 11Lati.' Zdajci sem začul skozi zagrnje-
Zuotraj v želodcu nobene gor- Flt kaoien.. . Dvesto, tristo...' oz]Toma lnati oziroma sestra, teta. "a vrata-govor. Bil je stražnik.
Vrag vedi. kako sem s ceste vohal, ^^ pa tQ nikako,r ^ moti. Pusti, gospa, da vzamem prstan!
ta prstan:...	^ 1 Dobro vem \x izikusnje. <la i-osijo Tako.
PckrUpil sem staro gosj>o.
ki. — Bog ve. ali sipi doma. ali
kute. notri vse prazno, liri mrzla po žilah, zunaj pa tie veliko huje. Peči uismo imeli. Moja draga žen-ka — da bi bil tam. kjea- je ona! -- bila je ravno povila dete. V podzemski sobi je bilo mraz, da se je kaidilo iz u&t in nosa. Bilo je še d-va dni pred časom, ko je treba me ^iko Čaka'? — moram iti. plačati stanarino. — liišna gospo- Ho-gom, stara gospa! dinja je ostra stara gospa, toda EJ> ;kako me gledala. .. strašno bogata, ne vem. koliko hiš ima na Duuaju. — Jaz sem bil ravnokar vstal iz bolniško postelje. ležal sem štiri tedne, toda vstal sem zato. da je legla žena nanjo... Teda j sem vzel vse cunje, kar sem jih dobil, iu sem znesel nanjo, da bi je ne zeblo. Hu.'
Boi
te solze le toliko Časa. dokler ne Z Bogom! Pomolit ibom /.a tvojo ji daj večni mir m pokoj! Na tem zai^reibt; ^bar krste v jami do duio. da nakupim kruha in tople, 4 . . , svetu se ji najbrže ni slabo godilo. | vrha_ Poteul pa pride -Cas ialora, juhe Ua svoje drage. Z Bogom I Xe sto,med vfenu zdravih
"Nikdar nisem delal veliko vrišča. da bolan svet nažeuem. da Bolgarski Krvni Čaj kupi in ga pije. vseeno je pa isti danes priljubljeno zdravilo pri stotisočih bolnih, ker ima vsa ona dobro svojstva. koja mi v naših oglasili o njem popisujemo", govori H. H. von Sehlick. tovarnar Bolgarskega Krvnega Oaja. kateri je v stalni zvezi s stotisoči bolnih iu kateremu je naš rojak Josip Nji-las. 129 E. 92 St. Chicago. III.. pisal :
"Vzamem si prostost zopet naročiti eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ker sem se sam že prepričal, da je to najbolje zdravilo na svetu.
Rabil sem že vsakovrstna zdravila. a vsa brez uspeha, samo v Bolgarskemu Krvnem Čaju morem trditi, da zavzema prvo me-
no. vse drugače nego moji žen- _ ua zullaj, UQtri pa ne vem	bodi huda. gospa! — Ej. čudno
kaj. I11 navadno so take stare go-	me je gledala. Ali mi je bila še se-
spe. stare mamice, tetke, mamice	daj nevoščljiva, da imam tako
j bile denarne. In to je prav imenit-	krasen prstan" — Ha, malo uir-
Ne
na opomba.
verjamete, Kakor sem siromak,* Toda kam sem zaKazii v svoji Pustil sem jo samo sredi temne lazeiii. Gledala me je. Skozi raztresenosti?	Inih cipres v voščeni luči. Nihče špranjo levega očesa, me je gledanj Hotel sem ie pt>vedati. da je bi- me na ^idel.
la-	^	bal ^ P0' la stara go*pa na odru tudi taka'; Korakal sem proti domu. Sneg
gleda. Milo, dobro mi je delo. ' sxara mati. ozh-oma mati itd. Že-'je ponehal. Zazibal sem se v slad-I11 odšel sem. Z Bogom, stara liica je zapU.stila gotov o lepe de- ke sanje. Mislil sem. kako bom ^^P3, *	I naree hčeri, vnukom. Taki gospo- plačal stanovanje., nakupil drv in
Sel sem domov. Domov? Da, saj ski vnuki, hčere i. dr. pa nočejo živeža. Na eesti ni bilo nikogar.
Zaradi zelo važne stvari bi rad izvedel za FRANCETA LIČAN. Koliko mi je znano, je doma iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Pred 4. leti sva bila skupaj na Davki, W. Va. Od takrat mi ni znano, kje se naiiuja. Prosim eenjene rojake širom Amerike, če kdo zna za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: F. Biščak. tiyotl Chatham Ave.. St. Douis. Mo.	(2-5—6)
upal pogle
Kad bi izvedel za naslov svoje sestre 3IARUE MISTLIČ, poročene ŠPRINGAR. Pred petimi mesci je bila nekje v Collin-woodu. Ohio. Prosian cenjene
bilo je mraz! Sam yaiiern sedel v dva dni imamo še dom. Spomnil biti pred svetom lačni deaiaj*ja. Vse tiho.
kot. stisnil med kolena petletnega ^m se. da imam ženo doma. pa najljubše jhn je, ako sodi svet o1 Kar začutim korake za sebuj. Francka in trilotno Tončko, da bi Francka in Tončko. Obenem pa njih. da jim ni prav nič na bogati prstan sem nataknil — sam nisem ju malo ogrel. Jej, kako sta dobri =»em zapazil zopet, da neseni p raz-' oporoki. Zato pa se spodobi, da se( vedel, zakaj sem tako storil — na stvarci, jokali! Francek je bil bi- uo Medico. Pri ttrcu me je nekaj natakne stari materi, ozia-oma ma-'prst in vtaknil roke v žep. K-oraki stra glavica, in ko je videl mamo zabolelo. Na dnu sem čutil čudenj ten. teti na prst blišč eč prstan.'so se bližali. Nekdo je za vpil za ležečo, je mislil maliček. da bo strah in skrb. Na misel mi je pri- Naj gre z njim v grob! Naj ga po- menoj. — Mene se je lotil strah, umrla. Eli. bil je jako bister in šla smrt. Glad in — smrt! Ali ni nese ubožiea pod zemljo s seboj. Kdo je V — Nisem si lep fantek... Prav mami je bil mogoče, da se to z veže kakor mati Saj je zaslužila!	dati nazaj.
podoben: oči kakor ona, nosek ka- in hči? Smrt vsled--gladu! Je-li[ In ta prstan mi je bil pred. Kan- me prime nekdo za rokav.
kor ona, lase pa je imel moje. Pa mogoče kaj takega V Je mogoče očmi.	•. » 'Pogledam. — Bog nebeški — bil
Tončka je začela ravno tako jo- in... Groaa me je obšla, po koži^ Črnega stražnika ni bilo med je policijski stražnik. — Sa^n ne kati. ko je videla, da FVaueek jo- sem čutil uirzloto. <ki se je razši- vrati. Sreča. Tiho sem se zmuznili vem, kako je to prišlo, kako se je ka. In jokala sta oba. Koliko sem rila od temena čez ves život do po veži in po stopnicaih v prvo zgodilo, da me je stražnik prijel, imel dela hi truda, <la sem ju po- nog.	I nadstropje. Bilo je že precej poz-1 Potegne mi x<oko iz žepa. Na prstu
tolažil — ti stvarci! Pa, ko sta Drl sem proti domu. Skledica | no. Nikjer človeka. Na pozlačenih se za leske če v pliuovi kiči prstan utihnila, sta me pogledala oba na- mi je zlezla izpod pazduhe in paid- 1 svečnikih je svetila plinova lue. stare gospe. O Bog! enkrat v oči in France k mi je de- la z glasnim ivenketom na tlak Ta plinova luč! Takrat sem opa-| Bil sem v ječi. Čez nakaj dni jal: "Ata!" Ne. tega nisem mogel ter se raz:bila na kosce. Čutil sem -zli prvič, da so vrata vsa orno dobim od jetničarja poročilo, da prenesti! — Klel in pridušal bi se. — ne videl — da postajajo ljudje preprečena. Polotil se me je strah.'je moja žena — mrtva, mrtev — zdrobil bi celi svet. vse. vse bi in zro črepiuje rumene. Toda me- Hiša žalosti! Kaj hočem tu? Česa njen dojenček — mrtva Franeek zdrobil, pobil bi vse. ki sedijo pri ni to ni dalo miru. Žena. otroka iščem? Šele zdaj sem se zavedel.'in Tončka. — Glad — in smrt! najboljših, gorkih jedeh, — jaz in — glad. smrt. Doma sem na£el kaj hočem. Po vsem telesu me je Mraz, strah, skrb in — smrt!
To je lepa povest, kaj ne? Ha. ha, vse mrtvo! Tako se končava-jo kaj rade žaloigre na odru pred bogato gospodo. To je zanimivo.
pa nimam niti skledi.ee tople ju- otroka speča na tleh. drug poleg tresel mraz in bal sem se samega he, da bi jo dad otrokoma. Vi ne drugega. Žena je tudi spala. Hva-Jsebe. Tam jjotri spi Stara gospa... veste, >kako grozno je za očeta, ee la Bogu! Na licih otročičev sem Zak^j jo motim? Ali ji ne privo-ga otročič prosi jokaj e kruha in. opazil sled joku. Ubogi živalci sta »čim miru po dolgoletnem, ufživa-oče mn ga ne more dati!	rlzaspali v joku!	|nju in pehanju v svetu? Kdo pa mieno.
In prijel sem vsakega za eno ro-j Stopil sem »k postelji, nagnil se sem, da se drznem k njej? Kdo jej Bii sem sam. .V ječi sem se na ko ter jima začel »govoriti, da bo- čez ženo k dojenčku. Žena je čn,- ona? —.Jaz sem siromak, a ona —' jedel in mrazilo me tudi nI Čud-deta kmalu sita, da naj le poča^ tila hi me pogledala.	no, ona Bog ve kaj je! Toda —'no, bil sem miren, kakor bi se bilo
kata. Naposled sem ju. potolažil. Medtem pa se je vzbudila otrok poleg nje. Milo me
gledala... grozovito jezo in brez- bi mi dušo trgal na kose od jada.:še spi žena doma? — Naprej! (taka žalost, da bi se bil obesil, če mejen srd sem občutil takrat pri In ta .pogled! O koliko trpljenja! Stal sem pred krsto. Nikogar ni bi bil imel vrv pri rokah. Vse
rojake, če kdo ve za nje naslov.1 njenem pogledu do celega »veta kol3ko bolečin, koliko potrpežlji- pri stari gospe j. Čudno naiključ-' mrtvo in _jaz	* " '
da ga mi naznani, ali naj se pa Ona, taka blaga, zlata, duša In tat- vosti in koliko ljubezni mora biti, je! Sredi temnih cipres in svetlo-1 nato kakor otrtt
sam. Jokal sem
cipres in svetlo-j nato kakor otrok, kakor moj —
javi bratu: Frank Miku- ko tipi! Ali sem jaz knv? Svet. da stvori tak pogledi In zda^ sem^ zelenili drevesc spava Okrog in Franeek. Česa naj še iščem na V«ii Spur, Forest Loke, svet, ta bogati, lepi svet! — Ni opazil, da je bila ouha, bleda, —'oikrog debele voščene sveče. Nad sveta f ".
(31-5—2-6) hotela nie prosti, dobro vedoč, da tega nisem videl pzege. Čudno, glavo erbmooMnto Snto nebo. Ej,1 AU veste sedaj, kaj je smmuak?
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvuega Čaja. ki traja za o mesecev za 1 dolar v gotoviui. Money ali ekspres order ali pa s povzetjem kamorkoli pošljemo;
Marvel Products Co,
9 Marvel Bldg.
Pittsburgh, Pa.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati. pošljite 10c. več.
Dr. KOLER,
638 Peon Ave., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler Je iiaj-bUircjši lir\ii.l£kl zdravnik, 6pecljii-llst v Plllabur^lju. ki iiRii 131ctuu prak so v zdravljenju tajnik moSkili bolezni.
Sifilis ull »astru-pljenje kr\ 1 zdra\1 s glnbuvitini OvS, ki ga Jo izume! dr. prof. Krlit-h. Ce 1-mate mozolje ali mehurdke telesu, v jp-lu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izci*tlt vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ve nulaze-
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posl«ditc, ki nastanejo radi israbljivaiija sumemi sebe. Kakor hitro opazile, da vam vo-
neliuj).- moška zmožnost, ne Cukajte, temveč pridite In Jaz vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje cevi. ki vodi ie mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 20 urah iu sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu In včasih tudi pri vpuSčanJii vode, ozdravim « gotovostjo.
Reumatizam, trfjanje, boleilne, otekline, srbeCIco, ftkrofle In drujae kotne bolezni, kj nastanejo valed nečlale lo-vl ozdravim v kratkem čuau Ln ui potrebno letati.
Uradne ure: V ponedeljkih, e rudah iu petkih od S. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtklb iu sobotah od S. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime ln Številko!
Se več poŠte zaplenjene.
Angleži so zaplenili pošto tudi 9 fearmka "Kristiam&fjord" — Ka. pitan pravi, da bo mu vseli 784 vroč.
^Zr-i V
■ V « W-'
GLAS NARODA, 2. JFN". 1916.
SF
iogislovanski
KatoU JedMti
E
VALUATION EXHIBIT.
Inlrorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. UEBM, 507 Cherry AY ay or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 10C, Pearl Ave., Lorain, Ohio.	, « mtirntmšrn,,
Glavni tajnik: GIX). L. BROZICII. KIv. Minn. Bt: gajuik: JOHN GOUŽE, Box 103, Ely, Minn. Zaupuik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
KIKE ZUNiCH, 421 — 7th St., Calumet, Alich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kans. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRZIŠNIK, Route 2. Burley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28tb St., Wain. O. JOSEPH PI SI I LA R. a08—Gth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. I
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnik zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj 6e pošiljajo na glavnega fajuika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODa".
® J ..	ASSETS — Actual and Contingent
j "19. Present Mid-Year Value of Future Net Contributions ! I	, $1.492.072.94
! -20. On ..................Certs., Death Only....
I	Form of
}*21. On ..................Certs.. Death and Dis.
I ) Form of 4 T j . *22. Ou .................. Certs. .................
j	Form of
i j *2'J. On .................. Certs. .................
J I	Form of
24.	Admitted Assets, less $4.t>33,9b, Funds not available (Maims (Expense and Old Age Funds)......
25.	Liens. Loans and Interest thereon, on certificates »••cording to the Prospective method........
2C.	Total ............ ..........
Legenda o čudežnih očeh.
Ksaver Meško.
(Nadaljevanje).
Obupan sem zaklapljal oči, da ne vidim ničesar. A videl sem jih tem jasneje. Vse so stale ob meni, vse grozne in strašne.
Odprl sem oči uagloma in ši-j roko: morebiti se zboje in odliiti-. .. 187.256.22 j°- Ne, ne bežijo, ne odstopijo. — j Vse stoje ob postelji, stoje preže-[ če in me gledajo s hudobnimi $1,079.329.16 očrni.
37. Anount of General or Expense Fund.. 'J8. Amount of "Non-Admitted Assets*' ..
.....$ 3,364.21
......4š...........
LIABILITIES — Actual and Contingent.
— Cesa čakate? Odstopite! Nobena se ne gane, nobena ne odstopi.
(Vsa še čakate? Kaj hočete
+*>7. Present Mid-Year Value of Promised Benefits. ..$1.886.422.52 i*1! ~~ saJ teZe ^lia kri v poto-
t28. On ............ Certs., Death Only____§..
Furrn uf
T29. On ...........Certs., Death and Dis.....
Form of
130. On ........... Certs....................
Form of
i 31. On ............ Certs............!.......
Form of
33. Acs-rued Liabilities ...................
33.	Value of Unpaid Installments ..................
34.	X't Siek and Arc i den t Fund ..................$
35.	Cr dits to Certs, valued on t lie %' Accumulation
Basis"......
26.	Total .................................
39 Ae<*rued Claims on General or Expense Fund 40. Assets (Item 26) to Liabilities (Item 36) ...
5.005.51
2.786.41
1.894.214.44
. 88.65%
FORM OF EXPLANATION FOR PUBLICATION.
41. T1 e above valuation is in conformity with statutory requirements. mid is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise but is made to determine the amount the Societv should have on hand to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumption that its mortality will be same as that set forth in the N. F. C. mortality table and hvaležnost mi that the rate of interest earned will be four per cent.
FRATERNAL BENEFIT SOCIETIES VALUATION REPORT.
Made b; SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. ELY, MINN., as of December 31. 1915. to the Insurance Department of the State of Minnesota, pursuant to the requirements of law.
IMPORTANT — Before filling out this form, note carefully the following:
I,	TIks report must be filed on or before the 1st day of June.
2 The Valuation Exhibit must give in separate items for each form of certificate the present mid year value of future net contribution'' ns continent assets, and the present midyear value of promised benefits as contigent liabilities, or in lieu there of mid-year net value of such certificates. • 3. This Valuation Report must be certified by a competent aceout-ant or actuary, or verified by the actuary of the department of insu:anc< of the State in which the society is domociled. J If -eparate funds are maintained under the laws of the society »r different forms oi certificates a separate Valuation Exhibit and "Form of explanation for publication'" shall be attached in respect of each sueli form and be furnished to all members, irrespective of class, through the official publication of the society, or otherwise.
5. The items of aetual assets and liabilities must correspond with the sauie items in the annual report and shall be furnished by an official of the soeiety to the actuary or accountant which the latter shall include in the Valuation Exhibit as indicated.
Publication in official journals (or in lieu, eommunicatious to individual members) shall be made of the results of valuation in form identical with that of tin- Valuation Exhibit to Insurance Department*, with explanations.
7. In the determination of the per cent, of Assets to Liabilities, »»•cording to tie- Prospective in> thod of valuation, there must be eliminated the funds not available for the payment of claims under contorts of insurance and the '' non-admitted assets" other than certificate liens and loans; provided that the total of such indebt-ness on any certificate included in the statement of assets shall not bi greater than the excess of the present value of the benefit over tin* present value of future contributions under said certificate a> shown by such Prospective Valuation.
When furnishing copy of the Annual Report to the Actuary or Aecomtant (unless he has personal knowledge of the facts) the Secretsrv (or other qualified ofiicer1) of the Societv shall definit-elv •rive the amounts of the non-admitted assets and of the expense fund and of other funds held for relief or other special purposes and not primarlv for the payment of claims, and shall answer the following Questions: «». Does the society issue separate certificates promising disability ben.Tits* Answer: NO. If so. specify s&me. —
10. Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefits and expense funds* Auswer: YES. If so, state tin' increase, or decrease, of the funds during the vear-
INCREASE £1.772.32.
II.	How many assesments were actually collected last year? Answer Death 12. Disability 12 and 10. Expense 12. Combined death, disability and expense 46.
32. Date when the society last changed the number of assements
to be collected each year. Answer: NOT CHANGED. 13. What proportion of first and subsequent years' contributions may be used for management expenses? Answer: First year: None. Subsequent years: None.
14 Are there any reserve liens (not certificate loans or premium loans) outstandig against certificates in force? Answer: NO. If so. s+ate amount $........
15.	Are certificate loans or premium loans granted? Answer: NO. If so. state conditions and amount outstandig.
I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to the items 24. 25. 26. 32. 33. 34. 35, 36. 37; 38. and 39 of the Valuation Exhibit.
Sic NATURE: George L. Branch.
OFFICIAL TITLE: Supreme Secratuy.
16.	A synopsis of the forms of certificates and the formulas employed for valuing the benefits and contributions under each form
together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions:
17.	Slate the method of valuation used (whether level premium, ry term, etc). Answer: LEVEL PREMIUM, the Mortality and Interest Assumptions employed in the
Answer: (Use schedule A below.)
STATE OF TENNESSEE )
SS.:
COUNTY OF DAVIDSON )
ABB LANDIS. being duly sworn, deposes and says that he is th actuary (accountant) who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION as of December 31. 19io. and that the same are correct and true to the best of his information. knowledge and belief.
Subscribed and sworn before me this)	'
3rd dav of March 1916. )
ABB LANDIS (Signature of Actuary or Accountant) J. D. ANDREWS (Signature of Notary or other officer. (Official Seal)
NOTARY PUBLIC <Official title)
*If the net reserve method is employed, make no entry opposite these items.
i If the net reserve method is employed, enter opposite these items the amount of reserve applicable thereto.
SHEDULE A
(11 Mortality and 9 ; Interest Assumptions '	• Form of Certificates	<31 Certificates in Kor it Dec-. SI...	«4> , Formula. Used in Valuation
fa) lb> 1 Iti <\il- In Vat-! L-utiition autioii' of Kates ("ertifi-f i cates		i	
I X. F. C.! ! & *<7r '	Whole Ufr-Death Only	No. ! Aamount ! »tf.oi'S.oo	Value of Benefits-Ax- -n- X Sx-j-ii.
i ii 1 Valu«1 of Contirbutioiis i P 12X«xl2 -n.			
Ely, Minn., 22. maja, 1916.
Cenjenim krajevnim tajnikom:—
Strinjajo«* se z zahtevami večine držav, v katerih posluje J. S. K. Jednota. se je te dni razposlalo na vse krajevne tajnike zadostno Število Jeduotinega Proračuna Certifikatov, ali tako zvani 'Valuation Report'*. Gg. tajniki so prošenj oddati en iztis tega računa vsakemu članu in članici, kakor zahtevajo postave teh držav.
Ta proračun je bil sestavljen od Actuary-a po novem letu na podlagi članstva in certifikatov v veljavi 31. decembra 1915. Ker ima pa poročilo angleško besedilo, se v sledečem na kratko pojas-uuje boli poglavitni del, namreč:
Vrste 1 do S vštevši: Navodila za Actuary ter glavnega tajniku.
Vrsta 9: Ali Jednota izdeluje posebue certifikate, v katerih se obljubuje poškodbena podpora: — Odgovor: Ne!
Vrsta 10: Ali so prispevki za poškodbeno podporo vknjiženi v oosebnem skladu ter odstranjeni od drugih skladov ali podpor in po stroškovnega sklada? — Odgovor: Da!
((Nadalje k istemu.) — Ako so, navedite naraščaj ali pa nazadovanje sklada tekom leta? — Odgovor: Naraščaj $1,7<2.32.
Vrsta 11: Koliko asesmentov je bilo nabranih tekom leta? — Odgovor: Smrtuiuo 12. poškodbo 12 in 10 posebnih, stroškovnih 12, £ kupa j 36
Vrsta 12: Datum, kdaj je Jednota spremenila število asesmentov za pobirati vsako leto? — Odgovor: Nespremljeno.
Vrsta 13: Kateri del prvega in-naslednjih letnih prispevkov se zamore vporabljati za upravne izdatke? — Odgovor: Prvega leta: Nobeni. Naslednjih let: Nobeni.
Vrsta 14: Ali so kake rezervne obveznosti (ne posojila ali premije uft Certifikatih) na obstoječih certifikatih? — Odgovor: Ne! Ako so, navedite svoto: $----....
Vrsta 15: Ali se posojfta na certifikatih dovolijo 1 — Odgovor: Nc! — Ako da, navediti pogoje in posojeno svoto................
Jaz tem potom potrjujem resničnost navedenih odgovorov in ua za vrste 24. 25. 26. 32, 33, 35,36. 37„38, in 39 tega proračuna.
PODPIS: Ctoorge L. Branch, IME URADA; davni tajnik.
Vi ste 16 do 18, vštevši so nadaljna navodila za Aetuarv.
' j
Iz Washington*. Washington, D. C., 1. junija. — Senat je potrdil imenovanje. L. D. Brandiesa. za člana vrhovnega sodišča.	£ V senat« se je tudi razpravljalo o ponoSi. katero hi Združene drxa-
- ........- „-".____k*
- v V..
■ , ri .,,,'H^..
ve dale Poljaki
Slaba slika.
Slikar prinese podobo kupcu, ki mu zanjo ponudi tri krone.
"Kaj, tri krome?'' pravi slikar. " Saj ste mi aaino .platno zaračunali šest kron!"
"Je že rem", odvrne kupec takrat me m bilo ni* fori!"
'P«
kih
Zrl sem jim v obraze in v oči, strašno neusmiljenost sem videl v njih.
—	Moje smrti čakate?
Ponudil sem jim prsi:
—	Udarite* umorite!
Smehljale so se zlobno in za-
ničljivo. Počasi in tipaje kakor slepci so iztegale ledene roke po mojem srcu.
—	Mučiti me hočete, moriti me polagoma in dolgo? Čemu to?
—	Ker si jo ljubil dolgo in jo osrečeval dolgo.
Bridkost mi je napolnila srce do vrha. da je prekipevalo.
—	To je njena ljubezen, to je njena hvaležnost?
—	Njeno plačilo za tvojo ljubezen !
Nisem mogel ne ugovorjati več ne se braniti. Ta neizmerna ne-legla na dušo, j da je onemela in otrpnila. Vdal i sem se, zatisnii sem oči — in vse njene srdite besede, ki so prežele ob postelji in iztegale krvoločne roke tipaje proti meni, so planile hipoma name. Vse so mi zasadile ostre zobe naravnost v srce in so mi ga trgale in mi ga morile neusmiljeno in s slastjo.
Krvavelo je iz tisočerih ran in je umiralo. Tiho in vdano je u-miralo. ni se moglo več ne čuditi ne se pritoževati nad veliko iie-hvaležnostjo ljubljene deve.
Ko sem umiral tako polagoma in v skelečih bolečinah, se mi je sanjalo nekaj strašnega — odmev onega pisma so bile te grozne sanje. Da sem svečenik Gospo-, dov — se mi je zdelo v sanjah — a svečenik brez Boga. svečenik brez vere, brez upanja, brez ljubezni. Izgnan sem izmed vseh ljudi, izobčen in iztiran, vržen izmeti ljudstva, proklet na tem svetu in brez upanja, da vidim kdaj obličje božje in zvelieanje na o-nem svetu...
Izobčen sem in zavržen: Kamor stopi moja noga. povesi slednji cvet dhteči kelih. vz trepet a in vsehne — mimo je šel svečenik brez Boga. brez vere in upanja in ljubezni, izgnan in prokldl. Slednja traviua bilka, ki se je dotek-ue nesrečni moj korak, omahne na zemljo, orumeui in zveni — ožgalo. umorilo jo je moje pro-klestvo. Ptice ne pojo ob poti. plahe so oniolkiiile in se poskrile. Ne žubori vir ob stezi, voda je zastala in okamenela — svečenik brez Boga gre mimo.
Grem svojo pot. Ljudje, ki me zazro od daleč, se križajo v grozi in strahu in se odmikajo plahi ; prepadeni poveŠajo oči, da ne bi videli mojega proklestva. A — njihova bleda groza mi razodeva vse: na čelu imam znamenje Kaj-novo. v očeh, v hodu.
Vsi vidijo od daleč, vsi vedo:
—	Svečenik, ki nima Boga, ne vere vanj. ne upanja na zveliča-uje. ne ljubezni do Stvarnika in njegovih bitij — izgnan, zavržen. ..
Stopam jim naproti, ob vsaki 'stopinji dvigam roke in prosim:
—	Usmilite se in odpustite!
A nihče ne odgovori.
—	Preveč so prestrašeni ob pogledu na svečenika brez Boga in brez vere...
Padam na kolena.
—	Saj imam Boga, saj verujem
vanj*!--
A odmikajo se in odkimavajo.
—	Verujem vanj in zaupam, da mi odpusti... Odpustite tudi vi! Saj vidite/ kjfko sem ves poniža in kako hudo kaznovan za ljubezen. ki je bila brez vse strasti in brez vsega nizkega hrepenenja in brez vseh grešnih misli... Ali ne vidite?... Usmilite se in odpustite!
A vsi molčijo.
—	Vse one bridke in trde besede — zmota so bile; in vsa ona sovražna očitanja so bila zmota in krivica. — Zato odpustite in poaabite!
A ne verujejo in aaio ne poz-
.......- -
—	Pa udarite! V sree me zadenite in me umorite!
Umikajo se, prepadeni in bledi...
—	Da se oskrunimo še mi in se storimo deželne tvojega proklestva!...
Zastouj klečim, prosim zaman. Vstanem. Brez upanja na milost in na usmiljenje mi zre oko v prazno neskončnost, ki se odpira pred menoj in ki bo od zdaj moj dom — izgnan sem. vržen izmed človeštva. Roke sklenem na prsih in grem molče svojo pot — baje svečenik brez Boga in brez vere. zavržen in proklet na veke.
—	Zakaj si mi storila to. ko pa se nisem pregrešil nad teboj niti v mislih?
A ona ne odpušča, in ne odpušča nihče drugi. Vsi verujejo v moj greh in me sovražijo. Grem svojo pot, in za menoj stopa venomer nekaj groznega in strašnega, ki me prijema s trdo in neusmiljeno roko ter me suva, da padam kakor Zveličal* sveta pod težo svojega križa.
Ničesar in nikogar ne vidim ob sebi, a vem. da so to trde in neusmiljene besede, ki mi jih je pisala draga in nežna roka — te me suvajo.
In tako grem svojo pot. izgnan od vseli proklet z deveterim pro-klestvora. Ne prosim več milosti in usmiljenja. Grem in ne ustavljam se več in ne obotavljam se. dasi vem. da sem — nedolžen.
Ko so me zaznamovali s prokle-stvom. ko so me vrgli izgnanca in izobčenca iz človeške družbe in me kakor Gospod morilca Kajna iztirali v samotno neskončnost, so mi storili krivico, ki bo vpila v nebo k onemu praviifnemu Bogu, ki trdijo, da ga nimam več in ki vendar z vso dušo verujem vanj in v njegovo pravičnost in zaupam v njegovo usmiljenje, ki mu ni mere in ne meje. in ga ljubim. ljubim z ljubeznijo, s kakršno ga pač more ljubiti tako grešno bitje, kakor sem jaz...
Ko sem se predramil po kratkem in mučnem polsnu, je bila podzglavna blazinica vsa mokra. Orosile so jo solze, izplakane, ko so me preklinjale njene neusmiljene besede in so me izobčile in izgnale iz človeške družbe in so me suvale na samotni poti. da sem padal kakor Kristus Gospod pod križem...
—	Težke sanje so bile to in grr-de. tako grde kakor besede, ki mi jih je pisala lepa bela roka. ,
Vstal sem in sem se napravil j Še isti dan na pot. Nisem šel za- * voljo potovanja, bežal sem sami pred seboj in ubežati sem hotel spominom in onim trdnim besedam. ki mi jih je pisala mala in nežna roka. in ki so mi morile sree s slastjo in brez usmiljenja in so me suvale, da sem se <rru.d'l v prah kakor Kristus Nazarejec
pod težkim križem...
*
Šel sem v svet in postajal sem mirnejši. Ali naj plakam in se ža lostim do smrti zavoljo nje? Ali naj beračim za njeno ljubezen?
Ocean ljubezni je moje srcc, in šel bi naj in bi se naj ponižal in prosil, da mi da piti iz eiaiega vrčka njene ljubezni. Kaj ;ioČc-kapljica morju, kaj napol suh studenec oceanu, ki objema ves svet, ki se poigrava od izhoda do zahoda ob obalili zemlje, ljubeč njo, ljubeč ves svet božji in vse človeštvo ?...
In ta ljubezen, kaj je bila? — Njene oči sem ljubil, Iiev so bile enake očem, ki sem jin videl nekdaj v davnih dneh ali sem sanjal o njelt nekdja v skrivnostni kresni noči. Slične so jim ?>ile. a niso bile res one. zato sem se va:*al v njih in v njihovi ljubezni. One. ki sem jih gledal nekdaj, me ne bi varale, ne lagale bi, ne izpre-minjale črez noč ljubezni v sovraštvo; a te so me varale in s.^ mi lagale v svoji milini in nedolžnosti. Kako jih naj torej še ljubim?
Pogledal sem še enkrat v knjigi svojega življenja, ki je bil popisan s to ljubeznijo brez strasti in brez nelepega in nizkega hrepenenja. Pregledal sem ga in pod poglavje, ki je govorilo o neusmiljenem pismu, sem zapisal s krepko roko:
—	Bilo je in je šlo mimo in je minilo, da se ne vrne nikdar več.
In obrnil sem list in ga zaprl, da ga ne odprem nikoli več.
Čim bolj sem zabijal na potovanju oči, ki sem jih ljubil, ker so bile slične nekim drugim očem. tem živeje in jasneje sem se spominjal spet oči, ki so mi zasvetile naproti nekoč v tihi dolini ka kor dve veliki solne i, in mi je bilo ob njihovem žaru, da moram bežati in se akriti pred njimi in jim hiteti naproti in se zgruditi
pred nje ua zemljo in jih počastiti.	. ^
Zalirepenel sem po njih. zaželel sera si nazaj k njim v ono tiho dolino, k njim in k njej. ki uii je božala lice in čelo nekoč z — mehko roko in me ni ranila nikoli s trdo in neusmiljeno besedo.
A poti nisem poznal v oni čudežni dol in tako sem se vračal žalosten v samotni moj dom.
Vstopil sem nekega opoldne v kupe in zavzet sem obstal ob vratih. Glej. ali ne stoji ob oknu ona prineesinja iz začarane doline? Isti kraljevo ponosni in obcneiu nežni stas, ista mehkost udov, isti lasje, le da niso razpleteni in se ji ne vi jejo kakor zlat pajčn-lan po hrbtu in ji ne padajo do tal. A istotako bujni so, drobna glavica se sklanja in beli vrat sti šibi pod njihovo težo. Oblečena ni belo, rumenkast aobleka ji ovija mehke ude. a to ni čudno: na potovanju ne bo nosila bele obleke.
Roka i i počiva ob oknu — to je njena roka. majhna in nežna, kakor ji nisem videl enake nikjer drugje... Malce se je odmekuila od okna. da sem videl njen profil le malo shujšan se dozdeva, malo bledejši je, in črtice ob ustih so zarezane globlje.
Mlad gospod, sedeč v kotu ob oknu jo je ogovoril. Okrenila se je povsem od okna, moj pogled se je srečal z njenim — resnično, to so njene oči. one čudežne oči. ki sem jih videl neke pomladi in jih gledal neke otožne jeseni. — Pogledala me je z dolgim, vpra-šajočim pogledom; začudenje sem videl trepetati v njenih očeh. Tesno mi je postalo pri srcu, da bi spet izstopil in bi odbežal, in prijetno in sladko, da bi stopil k njej in bi ji poljubil belo roko.
Sedla je mlademu gospodu naproti.
—	Tvoj mož?
Njene oči so me gledale pazno ill pozorno, a niso odgovorile na moje vprašanje. A vedel sem, da je njen soprog. Začudil sem se. in vendar mi je bilo jasno, da na tem ni nič čudnega. Kako in zakaj — saj zdaj ni več tista, ki je bila nekdaj, ki je bila one solnčue pomladi in one otožne jeseni. Brž ko ie stopila iz onega pravljičnega lola. je postala navadno človeško bitje. K rasna je kakor nekoč, in kakor je nisem videl še enake, a začarana je bila le v onem čudežnem gradu...
A stoj, kaj mi hoče ta misel, ki je prišla nenadoma od nekod in mi je hitela mimo duše in se je je doteknila z nejasnim dvomom?. .. Da bi to niti ne bila ona? Morda njena sestra, njena sorodnica. ali tujka, povsem ji slična in podobna ... Morda se v istiiii niti srečala nisva nikdar, le sanjala sva drug o drugem nekdaj v bajni, luiioja-sni noči.. .
Kdo ve — čutim le, da sem videl ta obraz še uekdaj — vseeno ali ob belem dnevu ali v nočnih sanjali — in ta majhna roka me je božala nekoč — vseeno ali v istini ali le v domišljiji — in ta nežni in obenem tako čudoviti stas sem občudoval nekdaj — vseeno ali sem gra gledal s telesnimi ali z dušnimi očmi — in te velike oči so plamte-le nekdaj pred menoj — ah res. vse moje življenje so žarele ob mojih potih in so razsvetljevale moje steze...
Nezaseden je bil le še prostor ob njej.
—	Dovolite, milostna? — Nalahko mi je prikimala, in njene oči. slične mogočnim plameni-cam, ki naj razsvetljujejo in ogrevajo ves svet, so me pozdravljale.
—	Pričakovala sem te, a dolgo te ni bilo. Dvomila sem že, da prideš.
—	Tn jaz sem hrepenel po tebi in sem te iskal.
—	Iskal?
V njenih očeh je zatrepetalo nemirno in s pritajenim dvomom. — Saj si ljubil drugo!
—	Oprosti — nisem je ljubil. — Ljubil sem le njene oči in te le zato. ker so enake tvojim.
Nemir v njenih očeh se je polegel. in porazgubil se je ves dvom in vse komaj vidno, komaj čutno očitanje.
—Saj ti odpuščam vse. ..
Obrnila se je k soprogu, ki ji je nekaj pripovedoval. Bil je lep mož a dozdeval se je utrujen in govoril je enozvočuo in neizrazito.
Poslušala ga je vsa raztresena, njene mir.li so bile pač daleč. Morda so plavale v pretekle dni in so se izprehajale po dolini, ki je ne zabim vse življenje, in je tudi ona ne pozabi vse žive dni....
(Daljo prihodnjič.)
ROJAKI NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. ▼HNSKI DNEVNIK V
QLAS NAHODA, 8. JUN. t916.
Iz našega kota.
Povest. — Spisal Anton Jaklič.
(Nadaljevanje.)
"Ko bi iuiel kje pripravnega!" 410, ni boljšega, ni pripravnej-iega, ni leptw-ga, kakor je orna ceiv kvt*u<a ledina nasproti moji štaeu-
ui! l>*j. gospod župnik so «tari, Bog jim daj dolgo življenje* ti si
ko, kar ti reeeš, obvelja. Pa sem si mislil: Sina ožtiiiiu, Stoklas mi da hčer, od eerkve pa dobimo — kajpada ne zastonj — ko« one le dine iu tam postavimo novo prostorno hiš) s «Lat?uno. Ali ne?" Si:>klas m-« s pranialekiotu: '"To so velike reci!" ""Svoji hčeri uc	pn: prečil
ti. Ti »i oče. Vem. da. ne mo
bo! Ključar »si cerkve svetega urejena in oni svet plačan in od-Križa "in gospodar, toda tega. s ve-J pisan, takrat Ribnikavja ne bomo ta — tega sveta ne spihaš cenkvi,1 potrebovali več — haha! — in po-
če ti je prav obljubljena dobra tem nam vrae z obrestmi. Sedaj mežetarina; ne dobiš je, ker sve-'fci v letih, zato bodi prevideai! —
ta cerkvi zapraviti ne moreš; ta Lej naše soeede, kako so kratko-svet je naš!"	I vidsni hi nespametni! Kar mislijo,
44Gospod župnik lahko pro- izbrbljajo ibrž, da ves svet ve, kaj dajo.'*	|Jiamerjajo. Kadunjee ne da pro-
''Kaj? JLahko? Nie lahko! Saj štora, <da bi si povečal štacunico. ga ne smejo! Saj ni njihovo! Kar,Prav tako! Dobimo pa zato večji zraste na tem svetu, je njihovo, a prostor, ki nam bo morda v >frečo. zemlja je cerkvena in inuša! — Če Ne govori nikdar dosti, miši i več ključar eerkve sv. Roka, imeniten j jo prodajo, no — saj vemo, kje in delaj in svojih skrivnosti ne uio/, gospodar cerkve in sveta o- jo Ljubljana in kdo je višji ka-'zaupaj nikomur! Ne poznaj uiko-kuli nje. Tvoja beseda ni kar ta- kor nas župnik!"	I gar kakor sebe in denar! Alio pa
"Ali gospod župnik' so stari, koga potrebuješ, le rabi ]ga, do-Pregovori se jih lallko in ta Sto-jkler moreš! Ljudje se dajo striči, klas iu ta Štempihar — no, saj ju samo previdno se jih mora. Ako poznaš! — govoriti znata kot boš pameten, ne bo samo ta ledini ožje iu če ni drugače, iolčeta se na tvoja, ti -boš še gospod v S repo žepih, da zvenči srebruina in dišeu. atko boš le hotel, in ti oholi t»e njuno govorjenje zaradi tega'sosedje — haha! — te bomo še bolj posluša!"	i bolj stregli kakor druge. >>aiuo če
"Iu jaz si niti ue mislim, da bi bomo živeli.** | gospod župttik hoteli prodati ta' Franeek j« glt-dal očeta hi po-■ iti .n <tdi>*-iti v hi- »vet. kvr niti njihov ni. Ali bi ti »lušal. da bi si vtisni! zlat«- nauke i a <-• / d*-a. tri dnL «*u t«-den.' uorda prodal kožuh, ki ti ga po-[ očetove v spomin.
todirn /a zimo. da uživaš njegovo. "Jaz s#-m trj^l mtiogu. da sem ir'>rkof'.». k: bi sra pa s]»ouiladi mo- si pridobil nekaj premoženja. hi -a! \ rntti mi.'**	^ to preiauženjt* bo treba varovati
"Nik^r n*- jezi! ILijša izku- iu množiti!** šaj\a raz vozla t L kaj imajo ven ] "Al: bo kmalu sklenjena kup-dar ti ijudje skupaj: Štempihar ,*.ga ^ to ledino!** iti <tokla*. Pojdi v a k Štempihar-i "Ako ne bo kaj |KK*-bni-ga. ju v štaeuukro malo podražit ga- -smeli bomo kmalu posekati to seč kaj dela v * urniku!"	j !u M-zidaiuo »i hišo. Prej |»a še
"Pa pojdiva! Kupiui si pipee. oženimo tebe!**
pu. U laitlii
vran
— t v m o n
u. da boš ♦ tvojo U« u j« w*T*a. li svet."
vedel, iluj Sili — njeua sreča potrm pa dobl-
Slokla*
j .
u: inojfv* odlo-ili predli i (i |MVfui. kako
**< *-z u<-kaj se odlm-iiuo.
Štempihar za\ ije pogovor na druge reči iu ko je popil, odide.
Blssek Štempiharja. ki je /arnl- poirl -dovaL SvatovaJi bomo prej. s!jen sedel na klopi prtd štaeuui-1 potem zidali — ha! — zakaj po-eo. "Te je utrudilo delo iu poči- tem bomo lažje. <K*e Stoklas imava*. kaj ut.'	' jo sv ojopekaruieo iu čvrste ko-"Kakor ti! Tudi ti -t- še danes nje: svojemu ztrtu gotovo ne od-uisi prevzdigiiil. kar se jaz nisem.1 reko podpore. Opeka bo poceni in -ar t* m ni premislil iujNa svojem se pa vsak sme vse-j voz zastonj: zakaj bi imel človek ii bo prav. da se tvoj sin "ti! i stroške brtz potrebe? Jaz grem
"Posebno ee nima več prostora.1 pogledat domov, kaj počneta mati
Ob tednu, ko se je peljal Sto-klai k svojuu opokarjeoa na Kati-ke. ustav i pred Steuipiharjevo stiieuno hi jxmiigne Šteuipiharju:
"Sedi na voz!"' k»» prideta iz vasi. je pridrževal Stoklas konja, da je korakal prav počuti. ozrl se okoli in začel: *' To si
mislim, ti in moja hči vzameta. Drugo se naredi. Nekaj dote ji dam iu župnika pregovorim. Natančneje &e
še pomenimo, ako ostaneš pri tem."
"Kajpada, samo prosim te. molel. da sosedje ue j. v odo najinih nakan, da se kako ne pokvari stvar. Saj veš, da jv nevoščljiveev veliko. Ustavi! Tu je roka!"
Šti-oupihar ae je vrnil zadovoljen. ker siv i uresničevati.
• ne bo imet kaj drugega." Takoj sta odšla. "Dober dan.	! ogovori
Franeek povesi oči in zardi. "Stoklas uri je obljubil Mieiko. za katero si ti tolikokrat skrivaj
da bo kupčija za cerkveni svet nekaika prevara — zloraba župni-kove starosti Lu dobrosrčnosti. Čutil pa ni v sebi dovolj moči in dobre volje, da bi razkril vse tajne načrte zaradi prodaje cerkvenega. sveta. Bal se je nakopati si sovraštvo Štempiharja. zlasti pa Stoklasa. ki je bil takra.t najvplivnejši jiiož v e<4i okolici, a njegov stan takrat ni imel zaščitnikov, ki bi ga varovali maščevanja. Poznal je župnika kot moža plemenitega in d oh re ga. ki je pa le preveč verjel besedami dragih ljudi.
"Ako dregnem v gnezdo, oj vikajo me ose. — Naj se imajo kakorkoli, jaz sem tu od danes do jutri: zakaj bi si nakopaval sovražnike!"
Tako je odločil.
Stoklasova Miei-ka se je Kibiii-kai ja razveselila, še bolj pa Franco vega pisma.
Kod i previdna, lie srkaj pre-hla~t*io medu. ki ti ponuja. .-Lakaj včasih j»- m »-da ]>riui<šaii strup!'* opomnil je Ribnikar. k*» je vidri. kako ■»«• je Mieika ves»*li-la Kraiicet'iv «-ira pisma.
Mieika j-- ]«»gledaia. Kjizu-
<va
iu"'a n;.
"O m »-4.iu iiuaiit eno | vaegi -v»ta! Mieika je
>e tiii ••nice.
nit»- * Kil J« kakor ine
>vojemu Ijonu.
iivalfžuo postregla ljubezenskemu posti-
Daljc priho«iujie
i*.a bi se vlegel!"
"Mi ga imamo dovolj zase. tudi menda nisi dosti boljši, prav se lahko preteguješ vrtu!"
"Pa kako si osat! Gotovo si
t; Ti:
in Jožek.
, lu star: je šel v Stransko vas. če- kjer sta prebivala žeua in sin Jo po že k ter kinetovala. Sam in starej-jši sin Fram-ek sta se pa bolj u-ti kvarjala s kupčijo, kar je več ue-
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino.
Pišite po ceniki
JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
BRIVEC
dobi dobro in stalno službo. Torej če katerega Slovenca ali Hrvata vedeli bivati v tem mestu, naj se oglasi na naslov:
Louis Jevnikar.	I
1774 K. L'8. St\ S........ Lorain, O.
(27-5—:{C)
njegovi načrti jeli
11.
"Ni kaj bo! Vse t« kaže!" dejal je po tistem zmrnku Štempiharja hi Stoki ana oče lilisek sosedu K rajviku. snored iu za vkllji'VeC Šteiiipiharjeve sreče. kK-mar "na Ščiti'*.
"Ko bi človek le mogel nekaj
je ravnokar sanjalo, da je ta le- .Jo. dina tvoja, pa si jezen, ker s<.nlaj Ku Lnl Franeek sam. lstil se vidiš, da so sanje sanje!"	je pisanja. Dolgo jo visol pri pis-
Štempiliar tra osuplo pogleda. inu hi v okornih I rkah izlival svo-nlisici" »i: Kaj vraga! Morda ve? ja čustva na papir. Ni mogoče! — Nato pa odgovori:, Iu kakšna čustva so bila to!
"Kakor ni moja, tudi tvoja ni ;J špekulueijski duh je proseval med ne Ve se pa, čegaiva bo. Dva guui- besedami ^rea.
ba bi pa >tavil precej, da je res- 1»0 šoli vstopi učitelj Rib ink ar. niča. da se tebi najrajše sanja, da ,-avno ko je Franeek zgibal pismo, bi biia ta ledina tvoja, Krajčku Gostilna in prodajalniea mu je njegova, jaz pa — meni se neum-jbila takrat največje razvedrilo, no zdi. da bi se mi samo sanjalo. "Bodete šli kaj na izprehod, ker vem. da si s samimi sanjami| gospod' vpraša Franeek "Go-
šč nihče ni pomagal, če ni imel tudi denarja, da bi stavil takrat
naprej videti! Kiij s** godi, vidim'	.. f». *
vse, samo ue vem nič! Ta-le Štem-j	J
p »i t ar, ki je nama tako na zt^e' "Govoriš kakor kak adunek! prišel — preklicani Kadunjec. ki 1-ahko ti je; ti sediš, sin ti pa slu-iiiu je prostor dal! — zopet nekaj ^ 1,1 ^ toliko časa ne ukrade. najM-ljav a. Skoraj sleherni dan bi ^ ^akim deklieem saono uim.
■	i «	-i	____j i u icrl In 1 "	'H
tovo proti Mali vasi;"
Kibnikar tra smeje se pogleda. "Morda si zopet kaj napisal iu ui- veš. kako bi odposlal."
"Nekaj sem. saj smem! Oče so mi itak danes rekli, da so ože-
gre k gospodu župniku — menda pogledal.
iz same poboiuosti, kadar je jmi1 "Saj t ----- -------
"uarovauje", še v cerkev ne gre;1!'11	da je čas. dobim mu jo
Stoklas s« uprehaja od Štempi-;U'«n0,v' »"J	dokler bo
harja k župniku in nazaj, in naš	^J ^ svojo!"
mladi učitelj Ribnikar, ali kako' "Kdaj boste pa zklali? — Tuše že piše, pa prenaša neka pisa-(kaj se tako gnetete. kakor žabe nja okoli Štempiharja; da bi ga v kotanji, okoli je pa toliko pro-
le -glava ue bolela vsled te tovariši je! Nekaj bo, kar bo. samo ne vem kaj! O. ko bi vsaj se to mogel vedeti!*'
"Te zelo skrbi!" "Kajpada! — Veš. oni dan sta
štora!"
Štempiharju se je zdelo norčevanja dovolj.
"Prostora dosti, toda Kadunj-ocv je, katerega sta nahujskala vidva, da mi ga ne odstopi. Bomo
IŠČE SE IZUME. IZUMI PRINESEJO BOGAT STVO IZUMNIKOM
in onim, ki želijo kaj izumiti bode j moja
SLOVENSKA KNJIŽICA in POPIS
izumov pokazala pot. Na zahtevo pošiljam oboje na lastne stroške. Obvestila in nasveti zastonj! Preglcdavanje o mogočnosti pa teutiranja kakega i/uma POPOLNOMA BREZPLAČNO
in točno, kajti moj urad se nahaja v Washingtonu, v mestu kjer so oblasti za patentiranje. Pišite še danes slovensko na:
A. M. WILSON, službeni odvetnik za patente, 310 Victor Building, Washington, D. C.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio iu okolici naznanjamo,
gospod župnik in Stoklas hodila videli, kaj vama bo koristilo! Ka 1.era-le za set-jo. Mikalo me je sto- dar golobu zmanjka prostora, popiti za seč, pa me je bilo sram. če išče si drug golobnjak." bi me'bil kdo dobil, da poslušam.| "Saj ga tudi ti iščeš!" Rajši scui šel na izbo in gledal iz "Kajpak! Bedak bi bil. če bi gor u j ili lin. kaj delata ona dva. ga ne!" Gospod župnik so stali s prekri-: "Na Katikah je poceni!" žanima rokama od zadaj sredi nji-j "Veni! Kdor ima deuiar. jč pe-ve, Stoklas je pa meril po doigem črnko, dragi morajo pa z ovseuim iu širokem korakaje. Stegoval je močnikom biti zadovoljni. Danes ai napenjal korake, da je kar jer- se norčujeta vidva, glejta, da se hov in a pokala po stegnili in je vama kdaj ne vrne!" m o/ stokal od truda* Zdelo se mit Ju odkle v štaeunko. katero zaje, kakor bi »e trudil prav malo pre za seboj.
nameriti, kakor Iri ta svet kupoval Stoklas."
"Pa kaj mu bol" "Ne vem, kaj misli!... Ko se
"Preveč si ga!" menil je Kraj-ček. ko sta bila sama. "Jezen je!"
"Krj zato? Naj pa od jeze siko-prni!"
je pa čeZ nekaj ur vračal, šel je| šteuiplkar si je pa v štacuniei mimo Štempiharja, ki ga je pri- zopet drugače mislil: eakoval na pragu. Že od daleč jej "Haha. bedaka! Jeziti me ho-kimal Stekla« iu Štempiharju se četa! — O, ko bi vidva vedela! je vsled tega kar veaolje nstlrvar|Meni se ne samja samo o tej ledini, lo po obrazu, kar je mene taiko sanjalo s« bo morda vama, ker ne teselilo, da me je knj lomil po čre-' mislita, dalj, kakor vama kaže vettfh !"	nos! Ta ledina *bo moja tako go-
"Mania pa kupuje ledino ta tovo, ikakor sem Štempflmr!" feteinpihar. Od Kadunjea jo žej "Franeek", reče siml, "kadar večkrat moledoval kaj prostora ( pride Ribnikar. bodi prijazen z iu pomij al denar, toda Kadunjec u j iin. ki ako kaj kupi, prodaj mu
ne odneha in ne odstopi; dobro sva ga podkurila!" omeni Kroj-ček.
"He, he, nc bo ikK:, nič! Kadunjec ne da prostora, ta ledina se
prav poceni! Vem. dat se ti upira prodajati njemu ceneje kakor drugim, vendar mora«, ker Ribui-karja potrebujemo. Koliko pisanja nam je že sestavil in za vse to
pa tudi ne dobi. To je cerkveni ni zahteval ničesar! Pravzaprav »vet! To ni aupiiikavo, še manj pa' ga ni nihče "vprašal o računu, in cerkveno iu na- mi ga še potreibujemo, "ker bo tre-
llalia! — In prej nisi nikdar pisal, ko še nisi vedeL da »e oženiš? — No. naj bo! Zaradi tebe ,	_____„___,
pojde-m v Malo vas in ponescim pi-jda jih bo obiskal naš potovalni semce. Mieika se ga gotovo zelo zastopnik razveseli."
"Oh, kako ste dobri! Ce bi imej. kaj pijače 'pri rokah, precej bi vam natočil!"
"Ne. ne! Ustreženi ti tudi zaradi Mieike! Čedna je iin pridna! llad se "pogovorim- z njo. Če hi smel biti človek nevoščljiv, ne privoščil l>i ti je! Ta ko pa — srečen si. ker jo dobiš!"
"Oh, veste, kaj še Mieika sama! Veste, pa bo imela tudi denar.. . to; to!... saj veste, da je denar gospod, in pa pri Stoklasovih se bo vedno kaj dobilo, ker so trdni, posebno če homo zidali!"
Taka ljubezen Ribnikar ju ni ugajala.
"Le čakaj, te pa zatožim Mici-ki. da je ne ljubiš prav iz srca! Daj mi pisemce!"
"Vi. kaj mislite, ali bo kmalu prišlo dovoljenje za prodajo te ledine? — Kaj pravijo gospod župnik? Vi veste!"
"Mislim, da bo kmalu, ker ni nobene prave ovire! Treba bo pa nekaj šteti!"
"Kajpak, saj zastonj nočemo! Pa Mieiki še povejte, da jo prisrčno pozdravi j ani! * *
"Prisrčno? — Han —misli si Ribnikar in odide.
Vso pot mu je rojilo po glavi spoznanje, da je prisrčni ljubezni Stempiliarjevega Francka podla ga denar, na kateri podlagi se snujejo vsi načrti. — Studilo se mu je. Sramoval se je, da je v taki dražbi. Tešila ga je pa zavest, da tu skoraj ne najde boljših. Ali ni bil ravno tako tudi Stoki as? Tn ti sosedje ^tempiharjevi? Razloček je bB, ker znajo nekateri previdno prikrivati svoje misli, drugi pa odkritosrčno izbr<bljajo vse, odkrijejo vsled tega svojo na-
®e ve, ker pa
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upraviiištvo "Glas Naroda".
is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Ries-i ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gat; $15.50. 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfardel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon1 $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gal. $12. 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek; za vino. — Potovalni agent je ro-, jak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSR. Rot im	Rt Helena Cal |
DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE
407 East 58th St. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajski slovenski zdravnik.
Zdravi uspešno bolezni žetodra. pljuč. j«wr. mehurja in \ notranje holezni. kakor s'abokr\ Bost. revjnatizero. taine bo-lerni. boriaet. Iujlezoi na maternici, kožne bolezni in otročke bo!ezn:.
Zdravnik sam govori slovenski.
Odprto je Vna« dan Uudi v nedelj"1 nd devetih zjutraj do sedmih zvečer Med prvo Ave. in Ave. A. Bin 1. Ave. I'l-
*itr ali prtdite osebno.
Udobnost, ki stane malo
Stroški udobnosti v vročih dneh niso veliki, ako rabite električne veternice. Z eni in centom se plača elektriko, ki povspeši hladen veter za eno uro iu pol.
Pridite v našo razstavno sobo in oglejte si različne električne veternice za ohlajenje. Dobite jih lahko od $5.00 naprej in sicer kakršno hočete. Kupite jo sedaj, da bodete pripravljeni za letno vročino.
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street
Branch Office Show Rooms for the Cojivenicncc of ihe Public 124 Broadway	•	E lith Street
1Oelanccy Street	'Ui West i:«l Stteei	'JT E l^th Street
10 Irvins Place	E It+ia Street
'Open until midnight
, v	v V,	i fir- x ^ % '
■ 1

POZOR ROJAKI!
Najotpe*nije mazilo za Kanaka laa«. kakor tod' sa moike brke in brado. Od toftt nsaaila araatejo v Stih tednih kraani fronti in dolri la«j« kakor tad1 tnoftkim krasni brki in brada in nebodo odpadali 1c
osiveli. Revnmtizem kootibol ali traanj« v rokah. Borah in v križu, v oamib dneh popolnoma oedra vim. rane. opekline, bule. ture. krauts in irriata potne noKe. kurje oč«M. ozebline ▼ par dnab cc- j pol noma odstranim. Ktior bi moj« idravila bm uspeha rabil mu jcmČIm la $5.00. Piiita takoj pc cenik, knjižico iu žepol Eo'adar lapoiljit* 4 ceni* * markah sa poštnino
JACOB WAHČIČ,
Kadar je kako druStvo Dameujeno kopiti bandere, sasUve, renal J«, fft^lbene Instrumente, kape ltd., all pa kadar potrebujete uro. verižico, prlroako. prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa cene vprašata. Upralanje Vat atan* le 2c. pa al bodete prihranili dolarje
Cnolke. več Trat pošiljam breirjlaCno. PUUte ponj.	^
IVAN PAJK h CO . Conemauffh. Pa. Box S2S
Prijateljem in znancem
naznanjam, da sem 1. maja otvoril
VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač.
V zalojri imam raznovrstne domače in importirane pijače; fina vina, likere, sljivovice, dropoviee i. t. d. Pivo iz pittsburških in drujrih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam.
Cene nizke! Igltotz PodvaSIlik, Postrežba točna!
WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA.
SVOJI K SVOJEMU!
1092 E. 64. St.. Cleveland. O.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V TW ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
Zdravje
ba ie pisatrenja in -tekanja v Ijjub- nivo, »vojb miiljeoje in a tete od-
TK Ma^oSntafe
POZOR!
HIPNOTIZEM
IaBa je vseskozi sanlmlva knjiga. kakorSna še nimajo Slo* venci ne tu na t atari domovini. Kdor Jo bo naroČil, Jo bo a ulitkom prebral ln dobil vpocled v marsikatere stvari, o katerlb do-■daj Se slutil nL
KailC» Ima »nfca aU stnmL spreaaljeoa je s dvanajstimi kr»> ■U tHIrsmi V njej so natančna navodila sa Mpnotistranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Sovsk sa nenaravne.
Stane ft centov. Tri knjige $LM.
Oni, ki nI is jo isdovoUea. saj Jo fm in daUl to NaroCajte prt:
r> - T'	v-' >:■?" 5'f^-
ZASTONJ
Zdravniška knjižica m Kažipot k zdravju.
Ta knjižica do ve enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali itastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in drujfe moške ter ženske bolezni na spolno-urinaruih orjranih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški
Pove tudi o našem vspesneni zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata šila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih. ela-vobol, izguba apetita, kiisloba v želodcu, vračanje hiaae. bljuvanje, žolčno riga nje. nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in ruzdraženost, onemoglost ob jutrili, črni kolobarji pod očmi. sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tu ga! — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstvu glede teh simptomov in tcSkoe; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki ]H>maga moškim <io zdravja, moči in svetosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in a sebujo nasvete in podatke, -katere bi moral znati vsak moSki in vsaka ženska, poaebiio |>a tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kaku bi ne vaše teSkoče obvladale, čitajte to knjižieo, kažipot k zdravju, in okoristite ae z njo.
Pošljite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE OK. S1000 Madiion ft Clinton Sto.. Chic.*o. IU.
Cenjeni doktorji:—PoHjite mi takoj vaSo zdravniiko knjižico popolnoma saiftenj in poštnine prosto.
S tov. ta ulica ali Box Nc.
»ribi«* ** # i • • • ........................... 1/U*T* .......J
'iste. : - ' .
mm
M-i.: H ii iT » lilii litli i ililliitf liOTlIiiMinillill
xc
VEČNI ZID.
M
(Priredil T.)
srr
i i # a
f P U
K
IU	(Nadaljevanje^,
Drugo poglavje.
RAZVALINE PRI C AND I.
GLAS NABODA, 2. J UN. 1310.
zjasnil,« holuee se je bližalo jezdil v divjem diru mlad
Nevihta se je izdivjula, nebo ^>e je zatonu.
Ob pristanišču mesta Batavijc je jezdec. —
Jezdec je btl indijski princ Džalma. s katerim smo se seznanili že v prejšnje« poglavju nase povesti.
Značilno je bilo. da princ ni bil se opazil tetoviranih znamenj na svoji roki.
fitateljem jt že znano, da je bil prinčev oče padci v boju z Au-»leži. da bili princa vjeli in da >u «ra internirali v neki angleški 1 rdnjavi.
Pripomniti imamo se to. da se je princu s pomočjo jrenerala Simona posrečilo iKibegniti iz jetništva ter dospeti v Batavijo. — Ker je bil brc/ vsakih sredstev, je hotel priti do zapuščine svoje matere. — Bazen zapuščine je dobil tudi razne listine in svet tujo. kakor-šuo *ta imeli hčerki generala Simona.
General Simon r»e je odpeljal na otok Sumatro, da bi dobil priprav no ladjo za potovanje na Francosko.
Princ ^a j»' v-»ak dan pričakoval in je vsak večer jezdil iz me^ta proti pristanišču. Tako tudi tisti večer. — Naenkrat mu je zastavil pot nek človek v beli obleki in širokem slamniku.
—	Vi ste indijski princ Džalma — mu je rekel mož in stopil k uje^uvemu konju.
—	Kaj hočeš? — ga je vprašal.
Prihujam po naročilu generala Simona,
—	Doka/.i-
—	General se bo nocoj izkrcal v Balaviji. — Danes zjutraj se j- odpeljal s Sumatre,
—	Kje si \ idel generala ?
—	Jaz ga sploh nisem v idel. — Vem pa. da vam je pisal in vam tporočil, da pride.
—	Meni je pisal?
—	Da. princu Džaluii je pisal. — Sporočil vam je. da <?a pričakujte nocoj ua obali na nekem dogovorjenem prostoru.
Princ Džalma jru je pogledal ostro v oči. — Kako je mogoče, da je ta tujec tako natančno poučen o celi zadevi.
Nadalje je sporočil, da bi mu bilo najljubše, če bi se že uocoj odpeljala. — On noče. da bi šli prej v Batavijo. pač je pa njegova zelja, du bi ga na določenem mestu čakali, čisto pripravljeni na pot.
—	Na katerem mestu pa? — ga je vprašal princ šc vedno nezaupljiv .
Blizu razvalin pri t audi.
Ali lahko pelješ v ranča v mesto ? — Kou je la>t mojega go »•podarja, ki stanuje tik nove rnošejc. — Nikomur uc smeš povedati, i a Maw ravaui zapustiti otok. — Razvaline so v bližini. — Jaz bom šel lit kuj tja in pregledal okolico. — Lažje grem peš. kakor pa o konjem.
Možak je odšel proti mestu, princ se je pa napotil v goro.
V skrivališču sredi lazvalin je sedelo pri mali svetilki troje možakov.
Prvi je bil >tar kakih štirideset let in oblečen po evropskem načinu. — Po obrazu se mu je poznalo, da je mestic. — Bil je v resnici potoincc beloko/ca in ludijanke. Drugi je bil močan zamorec, o-blcčen v cunje. — Tretji je d rental.
Možje so bili načelniki Družbe morilcev, ki je pobegnila pred angleško policijo i i Indije in si je poiskala svoje zavetišče ua otoku Javi. —
—	Malajca še zdaj ni — je rekel mestic. katerega so imenovali aruiglii i tujec >.
—	Morda je izgubil življenje, ko je hotel tetovirati Džaluio?
—	Slabo vreme je spravilo vse kače kvišku — se je oglasil zamorec - Morda ga je kaka kača pičila?
Kdor 11 oče naiu služiti mora znati kljubovati smrti — je pristavil odločno Kariugh.
—	Tudi življenje mora žrtvovati za dosego svojih ciljev.
Tovariš, ki je dremal, je pol »liano vzkliknil. — Bil je star kakih trideset let buktenorjuvega obraza, brez brk in brade ter oblečen \ rine no obleko. — Bil je pravi tip Indijca. — Skorajgotovo se mu .je kaj hudega sanjalo, ker s>c je ves potil in mahal z rokami.
—	Čudno, da ne more pozabiti tegu človeka — je rekel I'a-:inghi zamorcu
—	Katerega človeka ?
No. ali se ne spominjaš več divjega polkovnika Kennedyja?
—	Ah, rabeJja Indije.
Da. prav imaš. — Slednjič smo pa vendarle vjeli tega tigra v človeški podobi ko je šel s štirimi sloni in petdesetimi gonjači na lov.
—	Ali misliš, da preganja najinega tovariša duh tega človeka?
—	Ne duh Keucudyia. pač pa duh onega popotnika, ki nas je bil presenetil, ko >mo njega hoteli obesiti in ga žrtvovati naši boginji Bkauaui.
—	Popotnik — je zajec al speči. — odkod imaš črno liso na svo-«eui čelu I — To je znamenje nesreče, ki se spreminja vsako noč. — Ali si trpel? — Ali so te žrtvovali Bhawani? — Idi z nami'. — Bha-
vaui maščuje svoje žrtve. — Jaz ga obtožujem. — Ali se hočeš maščevati nad njim po postavi: — Oko za oko. zob za zob? — Njegovo sovraštvo bom poplačal z ljubeznijo. — Kdo si. ki plačuješ slabo z dobrim? — Jaz sem človek ki ljubi, trpi in od|fušča.
—	Ali slišiš brat T — je vprašal Faringhi svojega tovariša. — Šc d o/d a j ui pozabil besed, katere je bil izpregovoril popotnik v smrti.
—	Popotnik! — je kričal speči. — Mi smo trije in imamo smrt v •vojih pestih. — Videl si, kako smo žrtvovali svoji boginji. — Bodi nai kljub leni, da hočeš uteči smrti. — Bodi uaš. če ne. bo5 moral umreti. — Nikar me ne glej, nikar me ne glej! —
Tedaj se je Hindustanec zbudil in si pokril z rokami obraz.
—	Sreča, brat. — mu je rekel Faringhi, da sta tvoje srce in roka močnejša kot pa tvoja glava. — Ce ne bi bilo Lako. bi bil slab obože-vatelj naše boginje.
—	Žc dolgo časa se mi ui sanjalo o popotniku.
—	Saj si mu saiu vrgel zanjko okoli vratu. — In zatem smo ga pokopali poleg rablja Indije. — Kako naj vendar moti tvoje spali je I —
—	Seveda smo ga pokopali, pa sem ga vseeno videl pred enim letom v Bombayu, ko sem čakal enega naših bratov. — Solnce je ravno zahajalo, in jaz sem *edel pod figovim drevesom. — Tedaj zasliši m po-
kOrake. — Ko »e ozrem,-ga vidim prihajati iz mesta._____...
—	Meša se ti — be je zasmejal Faringhi. #
—	Na čelu je imel črno liso in po tej lisi sem ga spoznal. — Kar bil samega strahu in nisem vedel, kaj bi storil. — Nato
reko«: — Zakaj moriti? — Poslušaj I —

ga snega. — Povsod bom in vedno pri vseh katerim se bo godila krivica. — Zakaj moriš? — Zakaj moriš? — Po teh besedah je sklonil glavo in odšel. — Ko sem ga videl na obzorju, je segala njegova velika senca preko vsega neba.
To povest sta tovariša že stokrat in stokrat slišala, pa sta jo vendar vedno znova poslušala.
—	Mogoče nisi bil dobro zadrgnil konopca — je rekel Faringhi. — Mogoče sm bili živega pokopali in je potem na neznan način prišel iz groba.
—	Ne, ne — je odvrnil Hindustanec — tu bitie ui iz mesa iu krvi. —
—	Nikar ne nori, lepo te prosim — ga je prekinil Faringhi. — Kdor kaj takega govori, je.. . .
—	Poslušaj. — je rekel Hindustanec in vzdignil roko. — Vse žrtve, ki smo jih žrtvovali v stoletjih boginji Bhawani. niso nič v primeri s številom mrtvcev. ki jih je videl ta popotnik na svoji poti.
—	On — je vzkliknil Faringhi?
—	On ' — se je začudil zamorec.
—	On. da. — Poslušajta — Ko sem jaz videl popotnika, je pri liajal iz Bouibaya iu se odpravljal proti severu. — Naslednji dan je pa izbruhnila v Bombayu kolera. — Malo kasneje smo slišali, da se je pojavila ista bolezen na Javi.
—	lies je — je rekel zamorec.
—	Pa še nekaj poslušajta. — Popotnik je rekel: — Jaz grem v deželo večnega snega. — In tudi kolera je šla proti severu. — Preko Maskata. Išpaliaua. Tavrisa. Tiflisa v Rusijo, v Sibirijo....
Tudi Faringhi je postal zamišljen.
—	Da. res je — je odvrnil iu si podprl glavo.
—	Iu potem je ndaljeval Hindustanec — kolera napravi dnevno samo pet ali šest ur poti.... toliko približno kot človek. — In ■ likdar s^ ne pojavi ne dveh krajih naenkrat, ampak gre iz kraja v
raj kakor človek.
dobit« "GLAS NAHODA" akoei štiri mesece dnevno, izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rune slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
EAUUk	I
Cenjenim naročnikom ▼ PennaJ In v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš sastopnik




MODERNO UREJENA
TIKAM GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO m CENAH*
VA
• : DELO OKUSNO. ! !
IZVRŠUJE PREVODE J DRUGE JEZIKE.
T ;
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SOt
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.

VSA NABOCU4 TOŠUITI HA i
SLOVENIC PUBUSHINS M,
12 Cortlandt 81» Hew York, N. T.

Kaj pravijo pisatelji JSuttuer. ,
U
uceujaki m držuvulkl o knjigi Berta pL
Doli z orožjem
t»
Lev Nikolajev it Tolstoj je pisal: Knjigo seui z velikim ožit koai prebral in v ujej uaSel veliko koristnega. Ta knjiga zelc vpliva ua človeka in obaega uebroj lepili misli.
Friderik pl. Bodenatedt: Odkar jc uuirla uiadaue Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. .%. Dodel: "Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega i^isa. Ko človek prečita to kujigo, mora nehote pomisliti, da ge bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
i>r. Lud. Jakobovtski: To kujigo bi človek naj raj Že poljubil. V dno ^rca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Koeegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglacb iu sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem. Ua sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolali ne *iiieJu manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to kujigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral--
C. Neuaiann Holer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi-sail ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Haas Land <ua shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi £11 žnjo križelusvet in učili vse narode.
Finančni minister Dnmjenaki je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač ps prlprosta ženska Berta pl. Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. GENA 8# CENTOV.
Naročajte Ja pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street. .New York City, N. T.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati tiaroč niiio in izdajati tozadevna po trdila.
Upravnistvo "<llas Naroda"
Brezplačen nasvet in pouk •priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jiin pomaga, če so bili osleparjeiii, oropaui ali ce so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in ponk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Soroduiki naj bi čakali uovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri liarge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTED ENT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Ne»vyorSki urad: 230. 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ore zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. 8. Mor-gan Building. Odprto vsak dsn od devetih dopoldne du petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po iisjulžjlh eenali. • delo trpežno Iu sanesljtro. V popravo eanesljivo vsakdo pošlje, ker sem £a nad 18 let tukaj v tem poslu In «edaj r svojem lastnem domu. V* popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delo ka-koršno kdo saliteva brea nadaljnlh vprašanj
JOHN WGNZEL. 191? East CSnd St., Cleveland. Okla.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio in oko-lici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JDHN KUM&E,
ki je pooblaščati pobirati naročnino za Ust Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravnistvo Glgs Naroda.
Veliki vojni atlas
fojskqooh se evropskih drža? iiipikotaq-skOt posestev vseh yefesfl,
Obsega 11 runih nmlfarldoVi
ua 20tili straneh in vsaka stran je lO1,^ pri 13^2 palca velika.
Cena bum 25 centov.
Margši vojni atlas
ua 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.	J
Cena samo 18 cento^
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja uiesta. atevilo prebivalcev, držav in posameznih uiest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. \ znamkah iu natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeui atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR_
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IX PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje iu daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gledo datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obruil«j s>e zuupuo ua ujejra. kjer boste točuo in solidno postrežem.
Velika vojna mapa
?ojshgoeih se evropskih
»Uko^k Jo pri 28 polGlh, Cena 15 centoT.
Zadej je uataueen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i, t, d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedf-n jene države in na drogi pa celi sret, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor uaprimer od Italije, Rusije. Nemčije, Fran-c i je. Belgije iu Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno iu vsak stane 50 centov.
Naročilu in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do dobrega sem m preprital, da dospejo denarna poSUjatve tadi sedaj sanesljivo v roke naslovnikom; raslika je le ta. da potre| kujejo poMjatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni;
Torej ai nobenega dvoma sa pošiljanje denarjev sorodnikom Is snancem v staro dtnsovinoT
i.. - ^
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.'
€104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I	I	f. r:'.'
vu v.-Xj.