PoStnlna platana v aotoutnl U fUibllanl, sobota 13. febeuat)a 193? « tom *** 1
SJkrireitshl dom
Stco. 35
Z llustclcano pcilogo "Teden v slikali*«
Ccto II.
Vaiencijska vlada bi zmagala le, če takoj nastopijo velesile
Pari*, 1.3. febr. o. Dopisnik agencije Radio poroča, da se je včeraj razgovarjal z nekim članom madridskega obrambnega odbora. Ta inu je izjavil, da je po padcu Malage položaj tak, da more valen-cijsko vlado rešiti edino hitro posredovanje velesil. Velesile bi morale nastopiti brez odloga in z vso ostrostjo, da se izvede popolna nevtralnost. Samo v tem primeru bi vaiencijska vlada Se imela upanje, da bo zmagala. Ce bodo velesile, ki govore o posredovanjih, že dalje oklevale in Se dalje zavlačevale sprejetje potrebnih uredb, potem ni nobenega dvoma, da je stvar rdečih v Španiji izgubljena. Nacionalisti dobivajo kar naprej inozemsko pomoč, vlada pa je prepuščena sam sebi.
Sevilja, 13. febr. AA. Havas: General Queipo de Liano je objavil demanti, češ da je sedaj v Al-meriji 250 tisoč beguncev iz Malage, ki so zbežali '*tja pred terorjem nacionalistov v Malagi. General je zračunal, da bi moralo vsaj 10.000 tovornih avtomobilov prepeljati tja toliko ljudi.
Poročilo, ki je bilo objavljeno sinoči ob 20 pravi: Na fronti pred Madridom so nacionalistične čete napredovale in prekoračile reko Jaramo. Nagnale so sovražnika z njegovih položajev. Vladne čete so pustile na bojišču stotino mrtvih in dva tan-
ka. Štirje tanki pa so nesposobni. Južna armada napreduje v smeri proti Almeriji in so zavzele vasi Alofa, Mamunda Laurana in Delatore. Na fronti pri Motrilu so naša letala sestrelila dvoje tujih letal.
Tukajšnji radijski klub pobija izjave generala Miaje in pravi, da ni res, da bi nacionalisti ne presekali ceste Valencija-Madrid. Vse ceste Madrida z zaledjem so sedaj pod kontrolo nacionalistov.
Pri zavzetju Malage je bilo ujetih 15C0 sovjetskih Rusov.
Vesti izored Madrda
Pariz, 13. febr. m. Iz španskih bojišč poročajo, da bo pri Madridu prišlo v najkrajšem času do usodnih borb. Marksisti in nacionalisti se namreč mrzlično pripravljajo za odločilen spopad na vseh bojnih črtah. Obstreljevanje Madrida se je že pričelo. Tudi so prispela poročila, da se je v pristanišču v Malagi izkrcalo 1000 italijanskih vojakov.
Odbor za obrambo mesla Madrida je snoči po radiju objavil: Na odseku pri Guadarami se še sliši streljanje iz pušk. Na odseku pri Argandi so vladne čete odbile upornike in prešle v protinapad.
Vladno letalstvo je, kakor je bilo že javljeno tekom letalske bitke, zbilo 7 letal Na odseku pri Ara-njuezu je bil odbil napad sovražnika. Letala so bombardirala postajo v Seseni, vendar pa niso prizadejala prav nobene škode. Tudi na odseku pri Guadalajari je bil odbit napad sovražnika, ki je pustil na bojišču 250 mrtvih. Naše čete so imele samo 15 mrtvih. Na madridskem odseku je bil odbit hud napad pri Rozalesu. Republikansko topništvo je bombardiralo Getafe, kjer je nastal velik požar. Na ostalih frontah ni bilo ničesar posebnega.
Radfo izdaja
Barcelona, 13. febr. AA. Havas: Že pred nekaj dnevi so pazili agenti javne varnosti iz poslopja državne ječe, da na neki sosedni hiši daje nekdo svetlobne znake proti obali tedaj, ko slutijo kakšno ladjo pred luko, ki hoče mesto obstreljevati. Po preiskavi sona tretjem nadstropju našli majhno radijsko postajo, ki je bila v zvezi z nacionalisti. Lastnika radijske postaje Juana Miuosa so aretirali.
Proslave 15-letnice vladanja Pija XI.
Vatikan. 13. februarja, o. Včeraj na obletnico kronanja Pija XI. je bila v Sikstinski kapeli slovesna maša, katere se je udeležilo kakih 30 kardinalov. Maševal je bolognski nadškof. Prisotni so bili papeževi sorodniki, diplomatski zbor, malteški vitezi ter vatikansko plemstvo. Sv. oče se je maše udeležil v posebnem naslonjaču. Po maši je sprejel nekaj kardinalov v dvorani za avdience. Kardinali so mu čestitali k svečanemu dnevu in izrazili svoje zadovoljstvo nad tem, da se je izboljšalo njegovo zdravje.
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« prinaša v včerajšnji številki na prvi strani veliko
UdftU V VV.VI tf joilji Jitvimi u«	»	auatii	tv*«'",	.	v«	jv	o
sliko sv. očeta s jxxlpisom. List med drugim ob- | nije od strani Italije.
javlja več člankov v katerih opisuje delo sv. očeta v 15 letih njegove vlade. List prinaša tudi nekaj papeževih okrožnic, n. pr. tisto o kinematografu in filmu. List podčrtava zlasti delo sv. očeta v boju proti komunizmu.
Rim, 13. februarja o. Italijanski kralj je včeraj brzojavno čestital sv. očetu ob priliki 15 letnice njegovega kronanja. Sv. oče je brzojavno odgovoril na to čestitko in se zanjo zahvalil. Ob tej priliki je italijanskega kralja nazval »kralja Italije in cesarja Abesinije«. Politični krogi izjavljajo, da je sveta Stolica s tem priznala aneksijo Abesi-
Smuške tekme v Chamonixu
Komedija z nevmešavanjem
se nadaljuje
Lizbona, 13. februarja. AA. Havas: »Diario de Noticias« piše, da portugalski narod nikdar ne bi dopustil, da bi na njegovem ozemlju bila uvedeno nadzorstvo, ki bi jo vršili člani pododbora v Londonu. Vendar pa bi se lahko našla oblika, ki bi bila po godu obema strankama: Angleška vlada bi poslala svojemu veleposlaništvu v Lizboni posebne opazovalce, ki bi angleško vlado obveščali o vsem, kar se dogaja ob portugalski meji. Prepričani smo, da bi Portugalska dovolila svoji zaveznici, da bi presojala zadeve, ki narekuje stališče Portugalske.
London, 13. februarja. Vest veleposlanikov in njihovih strokovnjakov ki so se ob U dopoldne setali v zunanjem uradu, da prouče položaj nastal s portugalsko odklonitvijo nadzorstva na njenem ozemlju glede nevmešavanja, sc odgodili sejo po kratki razpravi. Bajc so imeli na današnji seji proučevati odgovor, ki so ga pričakovali iz Lizbone na razne predloge odbora portugalski vladi, da bi se namesto nazorstva na kopnem poiskala kakšna druga oblika učinkovitega nadzorstva. Ker pa tega odgovora v London še ni, bo prihodnja seja sklicana pozneje.	.	.	.
Seja odbora za nevmešavanje je nudila precej žalosten pogled, ker sta zastopnika Italije in Nemčije, Grandi ter Ribbentrop dolžila sovjetskega poslanika Maisena, da on v imenu svoje vlade na-
lašč zavlačuje delo odbora za nevmešavanje. Italijanski listi, ki pišejo o seji, pravijo, da se bosta morali Anglija in Francija otresti vpliva Sovjetov, ter priznati generala Franca, če že ne za zakonitega predstavnika polovice Španije, jx> vsaj za vojskujoče se stranko. To je potrebno, če hočeta zavarovati svoje koristi, ki bodo v prameru zmage že itak ogrožene.
Phamonix, 13. februarja, o. Na včerajšnjih smuških tekmah, ko je bila štafeta 4 krat 10 km, je jugoslovansko moštvo zasedlo 7. mesto. Rezultati, ki so bili doseženi, so tile:
1. Norveška 3 06:07; 2. Finska 3:07:04 ; 3. Italija 3:06:48; 4. Švedska 3:10:25; 5. CSR 3:13:46 6. Švica 3:16::56; 7. Jugoslavija 3:26:05; 8. Francija 3:28:10.
Sedmo mesto, ki ga je doseglo jugoslovansko moštvo, ni ravno preveč častno, vendar pa je zadovoljivo vsaj v toliko, da se za njo nahaja celo Francija, pred ujo pa vse one države, pri katerih je ta š|K>rtna panoga na višku, ali vsaj mnogo bolj razvita, kot v Jugoslaviji. Za Čehi bi pa ne smeli toliko zaostati. Štafeta se je pričela včeraj pojioldne ob 2. Naše moštvo so, kakor znano, tvorili Smolej, Knaj), Žemva in Klančnik. Ženiva je nastopil na tem tekmovanju kljub temu, da se ni jK)čutil dobro. Od vseh naših se je najbolje izkazal Klančnik, ki je bil naravnost sijajen in je dosegel najboljši čas. Veliko senzacijo so na včerajšnjih tekmah pokazali Italijani, ki so zasedli 3. mesto in se s tem opredelili med najmočnejše države in to za Norveško in Finsko. To pot se je namreč prvič zgodilo, da je kaka evropska država prišla v vrsto severnih držav, ki se smatrajo za take, ki ie v njih šport najbolj razvit.
Danes se tekmovanje nadaljuje. Na vrsti je tekma v smuku, in sicer za ženske in moške. Prijavljenih je 17 narodnosti
Uredba o najmanjših delavskih plačah
Belgrad, 13 februarja, o. Minister za socialno politiko Cvetkovič je izdal uredbo o najmanjših delavskih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb,
o	spravi in o razsodiščih v delavskih sporih. Ured-da dopušča stavko kot zakonito sredstvo v delavskem boju, prepoveduje pa stavko v državnih, hanovinskih in občinskih podjetjih. Za ta podjetja določa uredba obvezno razsodništvo pri mezdnih sporih. Uredba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo. Za zadnjo ureditev pa so pooblaščeni bani, ki v sporazumu z delavskimi organizacijami poskrbe vse potrebno.
Najmanjše mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedaj, če se določijo s
Nemški gospodarski boi
Berlin, 13. febr. AA. Havas: Potrebe nemške prehrane zahtevajo od narodnosocialisticnih kro-iuov, na morajo začeti dirigirati kmetijstvo. Kmetijski minister je že izdelal velik načrt o popolni organizaciji poljedelske produkcije in bo torej Nemčija druga država, kjer bo poljedelstvo popolnoma organizirano od države. Glavna razlika med nemškim dirigiranim poljedelstvom m sovjetskimi kolhozi bo ta, da bodo v Nemčiji kmetje lastniki zemlje. Nemčija bo razdeljena na poljedelske okraje, ki se bodo strinjali s političnimi okraji. Posebni uradniki iz narodnosocialistične stranke za kmečko gibanje bodo za vsako vas določili, kaj se sme tam sejati in pridelovati. Kmetom bodo dajali tehnična navodila, kakor je za njihovo zemljo in vrsto živine najboljše. Vrhovni uradnik, ki izdeluje ta načrt je že izjavil, da mora tudi na tem polju Nemčija zmagati.
Se*a palestinske kom?sire
London, 13. februar. AA. Havas: Kraljevska komisija je včeraj prvič po svoji vrnitvi iz Palestine zasedala v lordski zbornici V Palestini že je komisija zaslišala mnogo prič, včeraj pa je .bil pred komisijo zaslišan voditelj židovske fašistične organizacije Žabotinski, ki je rekel, da je dolžnost človeštva, da mora dovoliti, da si Židje zgrade nekje svojo lastno državo. Zaenkrat zahtevajo judje samo to, da se drže formalne obljube, ki so jim bile dane in da si ohranijo svojo domovino v Palestini. Žabotinski je obžaloval, da angleške upravne oblasti nimajo nobenega načrta in da. ne organizirajo dovolj obramb© judov y
Na cesti mu je zasadi nož v hrbet
Razburljiv dogodek v predmestju.
Maribor, 12 februarja.
Danes jx>poldne se je pripetil sredi državne ceste v Košakih pri Mariboru razburljiv dogodek, ki je spravil pokonci celo predmestje. Iz Maribora se je v smeri proti košaški opekarni vozila okoli
4	popoldne s konjsko vprego skupina fantov, ki so bili vsi očividno vinjeni in dobre volje V smeri od opekarne pa se je takrat pripeljal na vozu hlapec pri posestniku Perku v Počehovi Štefan Kos. Fantje se niso Kosovemu vozu dovolj umaknili, tako da ni mogel mimo njih zapeljati, pa se je obregnil ob nje, naj pravilno vozijo. Vinjene fante pa je to spravilo v ogenj, v hipu 60 poskakali z voza ter obstopili 'Kosa. Vnel se je prepir, beseda je dala besedo in kar naenkrat se je zasvetil v roki Franca Klobase iz Sv. Benedikta v Sl. gor. nož, katerega je zasadil Kosu v hrbet. Ostrina je prodrla v pljuča ter je Ko6 omahnil težko ranjen in močno krvaveč. Dogodek je iztreznil tudi fante, radi bi bili naglo odkurili, pa so jim ljudje, ki jih je krik in vik privabil na cesto, to preprečili. Medtem so prihiteli tudi orožniki, ki so odredili, da so reševalci takoj odpeljali ranjenega Kosa v bolnišnico, nasilnega Klobaso pa so vtaknili v zapor.
Palestini. Ce bi v aprilu in maju preteklega leta oblasti mobilizirale v Palestini 5000 mladih judov, ne bi prišlo do tistih hudih neredov.
kolektivno ali individualno pogodbo ugodneje za delavce ali nameščence. Prav tako so določbe individualnih ali kolektivnih pogodb, ki določajo neugodnejše mezde od minimalnih mezd, določili s to uredbo, neveljavne.
Uredba določa kot osnovo zaod rejanje mini inalnih mezd 2 Din na delovno uro, to je za osemurni delavnik Iti Din, in se more gibati do 24 Din na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani ali upravnik mesta Belgradn, določili minimalne mezde za vse svoje področje, kakor to javna korist zahteva ali kakor to zahteva ena izmed prizadetih strank.
V	dobi, ko traja obvezni spravnostni postopek, je prepovedana vsaka kolektivna ukinitev dela, stavka ali izprtje. Sklepanje kolektivni hpogodb ni obvezno, predpisan je pa način, kako se bodo skfcpnle, katere organizacije jih bodo sklepale in kateri kvalificirani zastopniki.
Vremensko poročilo
po stanju danes zjutraj:
Rateče: —9, jasno, mirno, 40 cm pršiča.
Dom Ilirije v Planici: —10, jasno, mirno, 12 cm pršiča na 110 cm podlage, mala in srednja skakalnica uporabni.
Petelinjek: —8, jasno mirno, lfl cm pršiča na SO cm podlage.
Kranjska gora: —0, barometer sc dviga, jasno, mirno. 40 cm pršiča, sankališče uporabno.
Erjavčeva kota na Vršiču:	—6,	120	cm	snega,
pršič jasno.
Boh. Bistrica: —9. jasno, mirno, U cm sreža.
Dom na Komni: —5, jasno 180 cm snega, pršič.
Kofcc: —3, 15 cm suhega snega, na 70 cm pod loge. .
Krvavec: —3 jasno’, zahodnik, 50 cm pršiča,
Vel. Planina: —1, U cm pršiča na 90 cm podlage, jasno.
Polževo: —fi, barometer se dviga, jasno, mirno, 10 cm pršiča, smuka možna.
Po stanju 12. februarja ob 7 zjutraj:
Pokljuka: —s. jasno, 15 cm pršiča na 70 cm podlage. Mala in srednja skakalnica uporabni.
GorjuSe: —2, 8 cm pršiča na 30 cm podlage.
Mojstrana: —2, jasno, mirno, 12 cm pršiča na podlagi, sankališče uporabno.
Zelenica: —3, 25 cm pršiča no poldagi.
Komunizem ne predstavlja nevarnosti za CSR, tako je izjavil zim. minister dr. Krofta dopisniku pariškega jExcelsiora«. Komunistična stranka je pri zadnjih volitvah v CSR dobila še manj kakor 10%. Vesti o vjilivu Sovjetske Rusije na češkoslovaško politiko so delo nemške propagande.
Vesti 13. februarfa
Nov zakon o nemških železnicah bo objavljen v kratkem. Po tem zakonu bo lastništvo vseh železniških prog in vsega materijala prešlo v izključno last države. Nameščenci teh zasebnih družb bodo fK>stali državni nameščenci.
Ga. Simpsonova se preseli iz Francije v Italijo in sicer bo s[K>mladi in poleti živela v neki vili na obali severno od Napolija.
Belgija noče obljubiti Franciji pomoči, če bi Nemčija napadla Francijo, marveč izjavljajo belgijski državniki, da morajo gledati, da bodo druge države jamčile za nedotakljivost belgijske zemlje, ne da bi bilo treba Belgiji lo jamstvo vračati.
Osebje v dublinski blaznici je začelo stavkati zaradi slabih delavnih pogojev in plač. Skupno stavka 63 strežnic in 35 strežnikov.
128 letnico rojstva predsednika Lindcotna, je včeraj praznovala vsa Amerika.
Ameriške avtomobilske tovarne bodo vse zvišale plačo delavcem za 5%. To je posledica stavke v General Motors.
Princ Piemontski, prvi sin italijanskega kralja in prestolonaslednik je dobil sinčka. K temu veselemu dogodku mu je čestital tudi sv. oče. Otroku bodo dali ime Viktor Emanuel. Z njim je italijanski prestol za dva rodova naprej preskrbljen z gosjiodarjem. Zaradi tega rojstva so bile po vsej Italiji velike slovesnosti.
Zaradi tatvine orožja na belgijskem letališču Bewerloo so oblasti aretirale več vojakov, nekaj jih je pa j>obegnilo.
Brezposelnost v Švici raste in izkazuje uradna statistika zdaj nad 110.000 delavcev brez dela. llkratu poročajo tudi o rastoči draginji.
Upor je izbruhnil v Hondurasu, srednjeameriški državici. Upor je zasnovala vojska, na čelu je bil general Jose de Villa.
Novi voditelj inozemskih Nemcev Bohle je včeraj prisegel zunanjemu ministru Neurathu. Bohle bo imel vrhovno nadzorstvo nad vsemi organizacijami inozemskega nemštva.
Vrnitev nemških kolonij bi privedla do miru v Evropi. Nemčija bi pa morala pristati na splošno razorožitev in na to, da dobe kolonije tudi druge države. Tako je govoril na nekeni shodu voditelj angleških liberalcev, Archjbald Sinclai.
Dotok tujega kapitala v Ameriko, ki zadnjo čase vsebolj beži iz Evrope čez morje bo morala vlada zavreti s posebnim zakonom, ker bi to preobilje tujega kapitala lahko neugodno vplivalo na ameriško gospodarstvo.
7 ljudi je ubil iz osebnega maščevanja v neki vasi blizu Varšave, jjobesnel kmet. Nazadnje je hotel še sebe ustreliti.
Finski zunanji minister Holsti je prišel
včeraj iz Moskve in dejal, da je uspeli razgovorov v Moskvi presegel vsa njegova pričakovanja. Napovedal je, v kratkem več tujih pomembnih obiskov na Finskem.
Vojvoda Windsorski bo postal pisatelj in bo začel pisati zgodovino windsorske kraljeve hiše. Za to delo mu neka ameriška knjigarna ponuja milijon dolarjev plačila. Zato ga upiranje londonske zbornice proti temu, da bi dobival od Anglije kako plačo, nič preveč ne razburja.
Italijanski pomorski manevri bodo sredi marca ob Libijski obali. Manevri bodo v omejenem obsegu in se jih bo udeležil tudi predsednik vlade Mussolini.
Japonski parlament je sklican za 15. februarja. Upajo, da ho zaradi tega, ker je vlada znižala proračun, prišlo do sporazuma med njo in med zbornico.
Izpopolnitev nemško-japonske pogodbe proti boljševiški propagandi, pričakujejo v kratkem in je v ta namen prišel iz Berlina v Tokio general Osima po nova navodila.
Francosko-madžarski trgovinski dogovor o plačilnem prometu bodo podpisali najbrž danes. Dogovor se nanaša tudi na ureditev madžarskih dolgov v Franciji.
Angleška kraljica vdova je obiskala našo kraljico Marijo, ki se mudi v Londonu.
Za rednega poslanika pri španski nacionalistični vladi je Hitler imenoval upokojenega generala Faupela, ki je bil do zdaj samo odpravnik poslov.
Tajno skladišče orožja in tiskarno so odkrili v Knittelfeldu na Štajerskem. Skladišče je pripadalo levičarjem.
Komunisti so poskusili vsftajo ▼ republiki Venezueli, pa je vlada še pravi čas prijela vse pripravljalce upora.
Petrolejske vrelce zažigajo nezadovoljni sovjetski delavci v okolici Bakuja, ker niso v pravem času dobili plače in hrane. Tako poročajo iz Varšave.
Italijanski zun. minister Ciano ne bo potoval
I	v inozemstvo, vsaj v kratkem ne, tako |)oročajo iz nekih rimskih krogov.
Podržavljenje angleških rudnikov in zdravilnih vrelcev je včeraj zavrnila sjiodnja zbornica v Londonu.
Prvi jugoslovanski poslanik na Švedskem g. dr. Štraznicki je dojx>toval včeraj v Stockholm. Časnikarjem je dejal, da se bo v začetku aprila podpisala trgovska pogodba med Švedskoin Jugoslavijo
Svet nemške protestantovske cerkve ji
stopil, ker so propadli vsi poskusi za pomirjeno med posameznimi ločinami v tej cerkvi.
Srp in kladivo nad Dunajem je včeraj zarisalo neko neznano letalo, ki je priletelo od češkoslovaške meje.
General Goring pride v Varšavo v ponedeljek in udeležil lova, ki ga priredi predsednik poljske republike. Po lovu bo Goring ostal še dva d*i ? Varšavi.
»fJutro" trdi
Planica - delo naprednjakov
Novo pavovo pero v sračjem gnezdu
Ljubljana, 13. februarja
Nihče več ne misli na nas, čisto ob stran so nas potisnili, mislijo, da v zgodovini jugosloven-skega naroda res nismo nič napravili, da smo res čisto nesposobni... tako nekako izzveni »Jutrov« četrtkov uvodnik, ki pod vplivom gori omenjenih okolnostih skuša nevernemu slovenskemu narodu, oziroma — po »Jutrovo« — slovenskemu delu ju-"oslovenskega naroda, dokazati, da so naprednja-karji vendarle nekaj napravili in da zato že zaslužijo malo več pozornosti in spoštovanja, kakor ga uživajo.
V	tej težnji, da namreč vzbudi med ljudstvom malo več spoštovanja do naših naprednjakarjev, našteva »Jutrov« uvodnik vse »gigantske* zasluge, ki so jih naprednjaki pridobili na kulturnem, gospodarskem, nacionalnem, športnem, telovadnem, šolskem, prosvetnem in bogsigavedi še na katerem polju. Vsevprek, kar je po »Jutrovem« mnenju v Sloveniji lepega, je priklicala v življenje gospoda okrog »Jutra«, vsaka pametna ideja se je rodila v brihtnih glavah slovenskih, pardon, jugoeloven-skih naprednjakarjev.
Mi na »Jutrov« uvodnik ne bi zapisali niti pike, če bi »Jutro« potvarjalo dejstva samo iz pretekle dobe. Kdor »Jutro« bere, ta itak ve, kako je s temi stvarmi: še vedno, kadar je »Jutro« in njegov ozki napredni krožek rabil kakih zaslug, si jih je pač izposodil ter pripisal sebi v zaslugo vse, kar se mu je zdelo zaslužnega. V četrtkovem uvodniku pa je »Jutro« v pomanjkanju svojih zaslug, ki jih je vse, obenem z izposojenimi in z vsemi pripadajočimi okraski z lahkoto spravilo v enokofon-ski uvodnik, seglo tudi v najnovejšo dobo ter hoče pripisati sebi oziroma svojemu krogu v zaslugo tudi dela, ki tako rekoč šele naslajajo in ki so vse prej, kakor plod in zasnova brihtnih glavic okrog »Jutra«. Med te svoje zasluge šteje »Jutro« tudi — skakalnico v Planici.
Ne bomo se spuščali v razpravljanje, kako je Planica nastala, kdo je zasnoval skakalnico, ki nima para na svetu, tudi ne bomo opisali dejanskega in resničnega nastanka planiške skakalnice, o katerem se gospodi okrog »Jutra« najbrž nikdar še niti sanjalo ni; pribijamo le to, da »Jutro« piše o stvareh, o katerih ne ve, kako so nastale. Ce bi namreč
»Jutro« vedelo, kako so mogli v Planici postaviti skakalnico, ki je na vsem ostalem svetu ne zmorejo, potem bi »Jutro« — če ima kaj vesti in če mu je kaj do slovenstva ali — po njegovem — do jugoslovenstva — nikdar problema nastanka Planice niti ne načelo, kaj šele, da bi zapisalo, da je to ideja naprednih ljudi. Ce je pisec pri pisanju uvodnika kaj mislil, je moral računati na reaikcijo, ki bi v obrambi resnice lahko povedala več, kakor je v interesu same Planice in nas vseh, ki smo Planice veseli.
Prepričani smo, da pisec »Jutrovega« četrtkovega uvodnika o nastanku Planice nima pojma, marveč si je prilastil idejo Planice pač zato, ker mu je konvenirala v njegovi politično-strankarski zagrizenosti; v tej zagrizenosti mu ni bilo mar, ali pohodi pri tem interese naše skupnosti — samo da je zadoščeno njegovi delodajalski politični skupini in samo da ima to sračje gnezdo še eno novo pavovo pero.
V	»Jutrovem« pisanju opažamo vsebolj težnjo po razdiranju. Ne vemo, ali je tudi to ideja, ki se je rodila v brihtnih glavicah napredne gospode, ali pa so gospodje od »Jutra« to idejo razdiranja in rušenja prevzeli od komunistov, — ker ničesar drugega doseči ne morejo — rušijo vse, kar je jiozitivnega in vrednega. Med stvari, s katerimi se lahko ponašamo pred inozemstvom, spada gotovo Planica. Planica naj bi bila naša narodna stvar, naš ponos. »Jutro« te»a očividno ne želi in zato vleče Planico v metež dnevnega strankarstva. Mi pa želimo, da ostane Planica to, kar je bila in pričakujemo, da bo tudi Združenje smučarjev Planica storilo svoje, da se v bodoče preprečijo poizkusi, s katerimi hočejo brezvestni politični eksponenti potegniti idejo Planice v strankarske borbe ter jo tako odtegniti večini našega naroda.
Kar se »Jutra« samega tiče, vemo, da se svojim sračjim maniram ne more odreči. Kolegijalno pa mu svetujemo, naj perje za svoje sračje gnezdo ne jemlje od tam, kjer naredi s tem škodo splošnim narodnostnim interesom in naj svoje sračje gnezdo ne poskuša širiti tja, kjer lahko zgori. Smo namreč kolegijalni in želimo, da v sračjem gnezdu
še naprej žubori in žvrgoli slovenskega naroda.
v veselje in zabavo
Sefa ljubljanskega obe. sveta
Ljubljana, 13. februarja.
Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom župana g. Adlešiča seja ljubljnnskega občinskega sveta. Predno je župan podal poročilo o položaju pri Mestni hranilnici ljubljanski, se je spomnil treh zaslužnih ljubljanskih meščanov, ki so v zadnjem času umrli, to so: gimnazijski ravnatelj g. Fran Novak, obč. svetnik Maks Dachs in inž. Milan Šuklje.
Iz poročila o stanju pri Mestni hranilnici posnemamo sledeče;
Kot znano je mestna hranilnica ljubljanska stavila svojim vlagateljem s 1. decembrom 1936 na razpolago vse vloge, ki niso presegale zneska 5000 din po tem ukrepu zavoda se je pokazala disciplina vlagatelzev mestne hranilnice v oolni meri. Od
29.000 vlagateljev, katerih vloge so bile oproščene vseh vezav, jih je v dobi od 1. decembra 1936 do 10. februarja 1937, torej v dobi nekaj čez dva meseca, dvignilo 1218 svojih vlog za 2,364.650 din. 'io-da istočasno je bil zabeležen nov znaten dotok ■vlog v zavod, kajti v isti dobi je bilo vloženih v hranilnico novih vlog za 6,550.560 din in znaša tako presežek nad izplačili nad 4 milj. din, kar je izredno znatna vsota. Tako so dosegle nove vloge pri mestni hranilnici po stanju z dne 10. februarja 1937 že 53.480 din. G. župan je upravičeno mnenja, da se bo zaupanje še bolj povečalo. Zaradi izboljšanja položaja je pričakovati, da bodo kmalu oproščene tudi nove skupine vlog, kar bodo vlagatelji z veseljem pozdravili. Če se ima vse to pred očmi, potem lahko že danes trdimo, da je akcija za obnovo likvidnosti uspela in g. župan apelira na vlagatelje kot na ostalo občinstvo, da to vedno vpo-števajo in se drže svojega zavoda.
Poročilo fin. odbora
je podal načelnik prof. Dermastija. Iz tega je posebno zanimiva pritožba Pokojninskega zavoda, ki je pri upravnem sodišču dosegel, da se za njegove hiše ne pobira več gostaščina. Ta zavod je s tem pridobil 49.610 din letne davščine, ki jo mora mestna občina odpisati iz svojih dohodkov. Odpisala bo tudi prirastkarino Filipini Koslerjevi v znesku
12.000 din.
Prof. Dermastija je poročal o ponudbi Pokojninskega in podpornega sklada banovinskih uslužbencev, ki hočejo kupiti in takoj plačati 2700 kv. metrov veliko parcelo na vogalu Jegličeve ceste in Bohoričeve ulice in tam zgraditi veliko trinadstropno stanovanjsko hišo v obliki podkve, ki bo približno iste velikosti in oblike, kakor je sedanja mestna hiša na Jegličevi cesti. Ta parcela obremenjuje sedaj Mestni pogrebni zavod z anuitetami, obrestmi in dajatvami za letno 50.000 din. Banovinski nameščenci pa ponujajo 300 din za kv. meter in še 20.000 din za nizko stavbo na tem svetu. Na predlog finančnega odseka je občinski svet pooblastil župana dr. Adlešiča, da vodi nadaljnja pogajanja z banovinskimi nameščenci.
Poročilo gradbenega odbora
ki ga je podal podnačelnik dr. Ažman, med drugim pravi, da so Peter Koslar in tovariši zaprosili za parcelacijo posestva Cekinov grad, in da mestni gradbeni odsek, posebno upoštevajoč želje univerze, ki namerava na tem mestu graditi novo poslopje, soglasno sklenili, da se gornja prošnja zavrne. Univ. prof. Osana je k tej točki podal resolucijo glede ljubljanske univerze, ki je bila z odobravanjem sprejela in ki se glasi:
Ker univerza kralja Aleksandra v Ljubljani od svojega početka v letu 1919 do današnjega dne samo gostuje v banovinskih prostorih in nima zato nobene možnosti, da bi se kot najvišji in najpotrebnejši slovenski znanstveni zavod mogla svojemu kulturnemu namenu primerno razviti, na drugi strani pa se je že od vsega začetka posestvo Koslerjevih dedičev »Cekinov grade smatralo in se še vedno smatra za primerno zemljišče, kjer bi se mogla univerza razmahniti, poziva mestni svet ljubljanski, naj bi kraljevska vlada, ki je nedavno belgrajski univerzi zagotovila obširen kompleks zemljišč, to v mestu Ljubljani samem edino še primerno posestvo za univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani kupila in za to potrebni znesek vstavila v proračun za leto 1937 38.
Zatem sta sledili poročili kulturnega, obrtno-industrijskega in personalno-pravnega odbora, nakar je sledil nujen predlog, ki ga je slavil obč.
svetnik Sušnik glede ljubljanske mrtvaške veže, oziroma Vrta vseh svetnikov.
Medtem ko so bile cene poprej 100 do 150 Din za kvadratni meter, se je sedaj dosegla ugodna cena, tako da bodo posestniki odstopili za mrtvaški vrt 5268 k v. metrov za ceno 274.665 Din ali po 46 Din za kv. meter povprečno. Predlog odseka je bil soglasno sprejet.
Župan dr. Adlešič je izrekel zahvalo posredovalcem iz vrst obč. sveta ter naglašal, da je zgradba mrtvaške veže že zagotovljena s kreditom dveh milijonov dinarjev, ki ga bo dovolil SUZOR v Zagrebu mestni občini. V kratkem bo mrtvaški vrt torej realiziran.
Na vrsto so za tem prišli samostojni predlogi (regulacija Korytkove ulice, ureditev Mesarske m Poljanske ceste, graditev mostu čez Ljubljanico med Barjem in Trnovom, čez Gradaščico v Vipavski ulici, graditev perišča v Maleg grabnu, prodaja smeti. Vse te predloge je župan odkazal gradbenemu odseku, poudaril pa je, da bi se moral proračun mestne občine ljubljanske vsaj za 20 milijonov povečati, če bi se moglo ustreči najnujnejšim gradbenim potrebam.
Na tajni seji so obravnavali nekaj manj važnih predlogov.
Celjske novice
Celje, 12. februarja.
Borza dela. Na celjski borzi dela je prijavljenih 1134 brezposelnih, od teli je 926 moških. Od 31. januarja je naraslo število brezposlenih za 33. Službo dobe: mehanik z mojstrskim izpitom za 3. protiaeroplansko reflektorsko skupino v Skoplju,
2	hlapca, 3 kuharice. 2 natakarici, 2 dekli in 1 po« strežnica.
Število vozil narašča. V celjskem okraju je registriranih 7215 dvokoles, 205 fijaikarskih vozov, 93 potniških ter 25 tovornih avtomobilov in 45 motornih koles. Od !. januarja 1936 je naraslo število dvokoles za 1302. Tudi število potniških avtomobilov ter motornih koles se stalno zvišuje odkar je bila ukinjena državna taksa.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razgla?a na osnovi § 117 zakona o mestnih občinah, da so proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1937-38 in sicer:	%
Mestnega zaklada,
Mestne delavske zavarovalnice,
6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila,
* Meščanske imovine,
Regulacijskega fonda,
Delavskega fonda,
Internata in gospodinjske šolo >Mladikac, Ustanov,
sestavljeni in bodo pet dni, t. j. od 15. do vključenega 19. februarja t. I. v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu razgrnjeni občanom na vpogled.
Filmi
»Dekle s planin« (Kino Union). Ime je po sili izbrano. Zakaj, prav za prav ni opravičljivega razloga. Za ameriško produkcijo je film delo boljše vrste. Za nas je zanimiva zgodba. Dve rodbini v smrtnem sovraštvu, daleč od vsega sveta in civilizacije, ne znajo ne brati ne jiisati, pač pa ubijajo drug drugega kakor zajce. V to prerijsko »idilo«, ki odmeva v pokanju pušk, se zarije železnica, z njo pridej'o inženjerji in gradbeniki, ki z ma-monom mamijo stare, a vnemajo srca mladih. To je koncesija za ameriškega gledalca, kakor tudi skupinske boksarske »vaje« in našminkana civi-lizatorična idealnost inženjerja graditelja. Vse to zastira tisto jedro, kar ga je: Tragedija malega otroka spametuje sprti rodbini, ki prav za prav ne vesta, zakaj se koljeta. Tako jim je sovraštvo že v krvi. Sežejo si v roke, a poprej usoda uniči tiste, ki so bili na obeh straneh podžigovalci sovraštva. — Film je barvast. Pokrajina dobi svoj čar, dočim ga človek izgubi. Kakor se. divimo krasnim zunanjim posnetkom, tako nas odvračajo nenaravne barve nastopajočih. Zdi se nam, da bodo barvani filmi v taki izpeljavi Ie toliko časa privlačni, kolikor časa bodo veljali kot nekaka novost. Potem pa ne več. Ponekod se živost poveča, drugod pa ubije. Dobra in slaba stran filina, obe v veliki meri.
Srednješolci!
Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesta 8.
Posavski „Caruga" dobil 1 leto
Obdolžen ie bil tudi tatvin na okrožnem sodišču
Ljubljana, 13. februarja.
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. gosp. Ivan Kralj, je včeraj v glavnem vodil razne prizivne razprave. Vmes pa je prišla tudi kazenska razprava proti Ivanu Ježku, ki je star 37 let, je oženjen in že dalj časa brez posla. Ježek je zelo nevaren tat. Vulgo ime nosi »Ukčev Janezek«. Med prijateljicami in znankami, ki so 6e z njim seznanili v kriminalu in pri raznih tatinskih poslih, pa je celo poznan pom imenom »Posavski Caruga«. Že nad 5 let je presedel po raznih zaporih in ječah. S/krajno je nevaren tuji imovini. Krade, kjer le more. -V kazenskem listu ima že 10 kazni zapisanih.
Državni tožilec gosp. Branko Goslar mu je naprtil štiri tatvine in ga je obtožil zločinstva odnosno prestopka tatvine.
Tatvina v kopafn'c* bolnišnice
Bilo je lani 6. maja. Iz kopalnice splošne bolnišnice v Ljubljani je izginila Franu Rovanu praznična obleka s spodnjimi hlačami v vrednosti 800 Din. Senatni predsednik je nagovoril obtoženca:
»Večkrat ste že imeli opravka na sodišču! Sami boste vedeli, kako se imate zagovarjati. Gremo kar po vrsti! Ali ste kradli v bolnišnici?«
»Ne!, je ogorčeno odvrnil Ježek, »samo prijatelja Anžurja sem hodil tja obi?kovat. Sploh je nemogoče iz kopalnice kaj suniti, še težje kaj odnesti.« Ježek je pravil, da je šel tja kritični dan za Anžurja po vodo, ker je bila tam mrzlejša ko drugod.
Priče so pozneje povedale kako je prišlo do tatvine. Ježek je prišel v kopalnico in vprašal Rovana: »Čegava je ta obleka?«, jookazal je na zelo slabo in pripomnil: »Ta mora biti velik revež.« Rovan je odvrnil: »Vsi smo reveži.« Rovan je obleko pustil v kopalnici, da bi se oblekel v bolniško haljo. Kmalu nato so ugotovili, da je obleka izginila.
Ježek je bil dalje obtožen zaradi prestopka ta-
Življenje in šege v Jugoslaviji
Uspelo predavanje 9. Rogulje
Ljubljana, 13. febr.
Prav svojevrstno predavanje smo imeli Ljubljančani priliko slišati in gledati v ekioptičnih slikah sinoči v Frančiškanski dvorani. Predavanje je bilo svojevrstno iz dveh vzrokov: predvsem zaradi tega, ker ni bilo vstopnine, dalje pa radi tega, ker smo v pičli poldrugi uri prehodili s predavateljem vso Jugoslavijo ter spoznali vse najvažnejše narodne noše in narodno običaje, ki jih lahko srečavamo kot potniki, izletniki ali turisti, kjerkoli v naši državi.
Predavatelj 'je bil tojx>t g. Julij Rogulja, foto-strokovnjak pri znani tvrdki Gevaert. Ker je Hrvat, je predaval v hrvatskem jeziku. Zato smo pričakovali, da bodo predavanje obiskali predvsem Hrvati, o katerih se zadnji čas sliši, da jih je v Ljubljani toliko, da se morajo že celo organizirati. Zdi se pa, da bi vse Hrvate, ki so obiskali sinočno predavanje lahko našteli na prste. Skoraj vso dvorano so zasedli Ljubljančani, ki so splosno znani ljubitelji lepe fotografije in dobrih potopisov. V naprej bodi povedano, da bo nastopil predavatelj * istim jjredavanjem tudi po drugih krajih naše države. Dočim je pri nas pokazal le kratek odlomek iz šeg in navad Slovenije in več iz drugih krajev, tako dela drugje nasprotno. G. Rogulja bo šel s predavanjem tudi v inozemstvo in sicer v Avstrijo, Švico, Madžarsko in Češkoslovaško. Ni treba posebej poudarjati, da so taka predavanja, ki jih spremljajo res dovršene skioptiične slike, veliko propagandno vrednosti.
Predavatelj je začel v Sloveniji. Na platnu smo takoj spoznali iepe narodne noše, ki smo jih videli na Jesenicah, ob priliki narodnega praznika. Sledili so edinstveni prizori iz nekaterih najbolj znanih slovenskih krajev; slike so bile posnete tako, da je obenem s krajevno znamenitostjo vedno bila na sliki tudi kaka narodna noša, tako se sploh ni opazilo, ali je bila posneta slika radi narodne noše ali radi kraja. Ko je pokazal na platnu sliko mlade punčke v narodni noši, je povedal predavatelj zanimivo zgodbo, ki je v zvezi s to sliko: ko so povečano sliko podarili bivšemu angleškemu kralju Edvardu VIII., je predavatelj naenkrat dobil od raznih ameriških tn angleških tiskarn pozive, naj jim pošlje slike slovenskih narodnih nos. Res smo videli potem sliko v vseh večjih angleških ilustracijah.
Iz Slovenije nas je povedel predavatelj v Hrvat sko, kjer nam je najprej predstavil -^kumeka Štijefa«, nato pa vse znamenitejše noše. Iz Hrvat-ske smo krenili na Jadran, kjer sploh nismo mogli ločiti lepote ene slike od druge. Posebno navdušeni pa so bili poslušalci nad prizori iz Dubrovnika. V živopisni Bosni smo se ustavili predvsem v Sarajevu, videli pa smo tudi slike iz notranjosti in življenje v muslimanovi hiši. Take »like so zelo red-
ke, ker muslimani ne puste slikati v svojih hišah. V Vojvodini smo se ustavili pri najznačilnejšem narodnem opravilu — pri žetvi. Popolnoma nepoznane stvari nam je predavatelj pokazal iz Srbije. Edinstveni prizori so se nam nudili iz življenja Cincarjev, ki žive pojiolnoma odrezani od sveta do 2000 m visoko v južnosrbijanskem gorovju. V malih slamnatih hišicah si j)oiščejo zatočišča čez noč, do-čdm čez dan pazijo na nepregledne črede 6vojih ovc. Nekaj povsem novega je bilo za nas tudi »zmi-jarenje'i:	spomladi privlečejo na dan iz lukenj
strupene kače, ki pa so spomladi brez strupa. Pred njo mečejo poleni žensko robce, moški pa šajkače. Če zleze kača čez robec, pomeni, da bo postala ženska mati, če pa čez šajkačo, pa pomeni, da bo moški in ne bo ostal še naprej pod copato svoje žene. Enake neznane prizore nam je pokazal predavatelj iz življenja Arnavtov.
V	predavanje je vpletel tudi navodila, kako naj se ena ali druga stvar fotografira, da doseže slika svoj efekt. Tudi v tem oziru smo slišali mnogo novega. Slike so bile odlične in se skoraj prav nič ni poznalo, da ozadje, t. j. etena, na katero so bile slike projicirane, ni bila bela, marveč modra,
tvine 300 Din vredne srebrne doze, ki je bila marca lani ukradena posestniku Franu Zajcu v Podgorici. Indici za to tatvino na breme Ježkovo so bili pomanjkljivi. Ježek je odločno zavračal vsako krivdq.
Tatvina na okrožnem sodišču
Lani poleti in tudi drugi čas so se vršile mnoge tatvine po pisarnah okrožnega sodišča, pa tudi na okrajnem sodišču v Ljubljani so izginile knjige ali druge malenkosti. Državni tožilec je naprtil Ivanu Ježku, da je v času od 11. do 13. julija lani v Ljubljani s pomočjo neznane osebe ukradel iz pisarne okrožnega sodišča preiskovalnemu sodniku dr. Mirku Kresniku dve knjigi: kazenski zakon in kazenskopravdni zastopnik, dalje uradnici gdč. Markičevi pa pisarniško haljo. Knjige iso bile ukradene tudi sodnij£,'keinu pripravniku Franu Lazarju, ki je takrat delal sodno prakso na sodišču.
»Te tatvine niste krivi?«... »Kakor sem že povedal, ne. Vsega je kriv le Ukčev Janez, če kaj kje izgine. Neki večer okoli pol 10 sem šel po krompir na njivo ob Linhartovi ulici...« »Krompir krast, kaj ne?«... »Naj bo! Krast krompir. Pa sta prišli dve temni postavi Zraven je bila neka ženska. Nekaj sta vrgli in zakopali. Pa sem odkopal in dobil »pakeljc«. Notri je bilo 5 knjig...« Državni tožilec: »Kaj so ženske tudi študirale kazenske paragrafe?«.,. »Ne vem.«
Iz pisarne preiskovalnega sodnika, ko fPfiil na dopustu, je izginilo tudi več kazenskih spisov, med drugimi tudi velik spis Poldeta Podobnika. Ježek je krivdo pri tej tatvini prav tako zanika'). Na policiji je prvotno vse priznal, pred senatom pa se je sedaj izgovarjal, da je bil v to priznanje prisiljen pod pritiskom. Glede ukradene halje je dejal, da jo je pri neki ženski prislužil.
Prečitaue so bile izpovedbe mnogih prič. Nekatere se niso zglasile, ko j'h je drugače sodišče redno povabilo. "Mnoge ženske so ga dobro poznale. Napram njim se je bahal, da sedaj študira kazenske paragrafe ter jim je celo dajal pravne nasvete, tako nekemu Košenini za ločitev zakona. Med Ježkovimi prijateljicami so se pogovarjali, kako so bili spisi ukradeni in baje sežgani, zato je neka priča dejala: »Prav je, da so zgoreli. Se bo sedaj Polde Podobnik lažje zagovarjal.«
Direktnih dokazov, ki bi bremenili Ivana Ježka pri tatvinah na sodišču, ni bilo. Pač pa ga je močno obremenilo dejstvo, da je policija pri hišni preiskavi v Sv. Jakobu ob Savi na domu pri štedilniku našla zavoj knjig, ki so bile last sodnika gosp. dr. Kresnika in gosp. Lazarja.
Po daljšem posvetovanju je senat obsodil Ivana Ježka zaradi tatvine v bolnišnici in tatvine knjig na okrožnem sodišču na 1 leto strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 18. julija naprej. Oproščen pa je bil tatvine doze in kazenskih spisov na sodišču.
Senatni predsednik je v razlogih poudarjal:
Obtežilno je dalie, da je kradel na kraju, ki je določen sodstvu in da je kradel knjige, namenjenemu sodnemu poklicu. Zadnji čas se zelo mno-že tatvine po sodiščih.«
Ježek na koncu: »Koliko imam? Eno leto? Še pet mesecev bom sedel. Ne bom se pritožil.« In odromal je v zapore...
kar je pri skioptičnih predavanjih navadno ovira.
Za svoja izvajanja, ki so nas seznanila ne le s krasnimi posnetki, marveč tudi z bistvenimi narodnimi običaji iz vseh krajev naše države, je žel predavatelj topel aplavz.
Alkohol terja žrtve...
UbdJ po veselem gostovanju
Maribor, 12. februarja.
Iz Slovenskih goric nam poročajo o tragičnem dogodku, ki se je pripetil v noči od torka na pepelnico v Zitencah v občini Jurovski dol. Pri posestniku Kokolu v Zitencah se je vršila na pustno nedeljo poroka ter je trajala poleni gostija do pustnega torka. V torek zvečer so se začeli svatje razhajali. Med drugimi se je napotila proti domu večja družba, v kateri sta bila tudi posestnik Ignac šumandl in viničar Franc Bračko. Slednji je svetil spredaj s hlevsko svetilko. Vsi svatje so ga imeli precej pod klobukom in to je bilo najbrž tudi glavni vzrok poznejših žalostnih dogodkov. Ko je družba prišla na križišče občinske ceste v bližini hiše posestnika Janeza Bračka, je stala ob poti gruča moških, ki jih v temi ni nihče pre-I>oznal. Bračko jč dvignil svetilko ter stopil proti neznancem, da bi jih osvetlil ter videl, kdo da so, medtem pa je njegova družba odšla s Sumandlom na čelu po cesti naprej. Ko pa je Bračko prišel do neznancev, so se ti razbežali, samo eden je ostal in čakal. Ta je udaril po Bračkovi svetilki ter ja razbil in ugasnil. To je napravil posestnik
Jožef čenčec iz Zitenc. Bračko jo nato odlomil v bližnjem grmu vejo ter začel ves jezen z njo černčeca pretepali, obenem pa je klical Šumandia na pomoč. Ta je res _ hitel na pomoč, spotoma pa se jo srečal z 22 letnim posestniškim sinom Avguštinom Šauperlom, ki se je nahajal poprej v družbi črnčeca. Kaj sc je odigralo med Šauperlom in Sumandlom, se zaenkrat ne da ugotoviti, dejstvo jo samo, da je črnčec kasneje našel Šauperla v krvi ležečega ob poti. Imel je z nekim topim predmetom razbito glavo. Prenesel ga je na svoj dom, kjer je prišel za nekaj časa k zavesti. Poslali so takoj jx) zdravnika dr. Krambergerja v Št. Lenart v Slov. noricah, ki pa je prišel že prepozno. Zaradi razbite lobanje in poškodovanih možganov je Šauperl umrl. Priče, ki so bili pri njegovi smrti navzoče, zatrjujejo, da je obdolžil Šumandla, da ga je ta udaril po glavi. Lenarški orožniki so aretirali Bračka in Šumandla, vendar pa oba tajita dejanje in pravita, da sta po sporu s Crnčeneem mirno nadaljevala pot in ne vesta, kdo bi bil Šauperla napadel. Glavni povzročitelj žalostnega dejanja pa bo gotovo zopet alkohol, ki je Virjal v teli krajih že toliko žrtev,
ermavner.
ani, klasično filolo-
Kulturni koledar
Kermavner Valentin
13. febr. 1835 ee je rodil v Vnanjih goricah pri Brezovici klasični filolog Valentin Ki Gimnazijo je študiral v Ljubljani, ki gijo pa na graški univerzi. — Najprej je bil suplent na ljubljanski gimnaziji, potem pa profesor v Crno-vicah, Celju in končno v Ljubljani, kjer je bil tudi upokojen. Po upokojitvi se je preselil v Gradec, kjer je tudi 7. jan. 1908 umrl. — Že v višjih razredih se je v krogu vajencev, ki so bili njegovi sošolci uril v pesništvu. Vendar v javnost ni stopil. Pred smrtjo je priredil 2 zvezka svojih »Zbranih l>oezij cpod psevdonimom Vladimir Goričič, ki pa niso nikdar zagledale belega dne. — Poslovenil je več spevov Odiseje, napisal je črtice o dveh Platonovih razgovorih. Po novih ministrskih instruk-cijah iz 1. 1884 je spisal Latinsko slovnico. V svojih člankih se je zavzemal za narodno vzgojo mladine, za večje upoštevanje domače literature in zgodovine. — Pojasnil je tudi Leibnizove nazore o vzgoji mladine.
Židje silijo v Ljubljano
Od tu in tam
Ljubljana danes
Ljubljana, 13. febr.
Že u>ekajkrat smo poročali, kako se pri nas počasi, toda vztrajno ukoreninjajo razni žid,[e, ki so pribežali k nam iz Nemčije. Kakor vse kaže, se tudi pri nas ne bo v prvem času pojavila sila, ki bi stopila ten ljudem na prste ter preprečila sedaj, ko je še čas, da Ljubljana ne postane drugi Zagreb ali drugo Sarajevo, kjer tvorijo Židje pretežni del trgovstva. Izbrali so si najrentabilnejše panoge, tako da se vse poslovni kapital zbira v njihovih rokah.
Ljubljana je veljala v splošnem za mesto, kjer je — če računamo mesta v naši državi — še najmanj Židov. Ko pii so morali Židje zapustiti Nemčijo, niso prizanesli niti Ljubljani. K sreči jim naše oblasti v največ slučajih niso dale dovoljenje za stalno izkoriščanje konjunkture, na katero so pri nas naleteli. So pa tudi Židje, ki sploh niso nameravali doseči dovoljenja, da »e smejo tukaj stalno * naseliti. Bilo jim je prevroče pod nogami, ali pa j so iz drugih razlogov spoznali, da je bolje, ako se
drže za mejo.
Tako nam jo znan prav poučen primer: žid, ki je prevzel v svoje roke neko znano ljubljansko tvrdko, se je nastanil v inozemstvu, v neposredni bližini naše meje. Tvrdka v Ljubljani nosi videz, kakor da je najbolj pristna domača tvrdka. V ospredju stoje domačini — slamnati možje. Tisti pa, ki denar vleče, je dejansko Žid v inozemstvu. Ker tvrdke ni zaupal našim ljudem,ima svoje zaupnike, seveda tudi Žide, ki našo nadzirajo. To tembolj, ker si on. glavni dobičkar, ne upa v Jugoslavijo, da s tein ne bi vzbudil sum, da ima zveze z ljubljansko tvrdko. Njegovi ljudje sicer tudi nimajo potnih listov, prihajajo pa k nam z navadnimi voznimi kartami. Eden od teli prihaja prav pogosto, ostaja v Ljubljani po več dni. Nastanjen je vedno v hotelu »Metropol f. Ko sc mu zdi potrebno, jo popiha zopet nazaj čez mejo, a ?e čez nekaj dni zopet vrne.
Prepričani smo, da daje naša zakonodaja našim oblastem dovolj možnosti, da take *primere židovskega izkoriščanja v kali zatro.
Koledar
Danes,‘sobota. 13. februarja. Katarina.
Jutri, Valentin.
Notno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr Ramor, Miklošičeva ccsta 20, in mr. Gartus, Moste.
•
Drama: Simlonija. Izven.
Opera: Pod to goro zeleno. Izven.
Kino Union: Dekle s planin.
*BB
Kino Sloga: Slepa potnika. Kino Matica: Zenski
raj.
Jutri:
Drfma: Ob 15: Repoštev, ob 20: Korajža
velja.
Opera: Ob 15: La Bohenie, ob 20: Baletni večer.
Kino Union: Dekle s planin.
Kino Sloga: Slepa potnika.
Kino Matica: Ženski rai.
Filmska drama
Dekle s planin
Sjlvla Sidnejr, Fred Mao M-nrray, Henri Fonda Film ooln romantike, vroftekrvnostl ln lepote. Prekrasni naravni posnetki v barvalii
Mattuela: danes od 14-16 nri, lutrl ob 11. uri
,,David CoperileuT v bi. viogt oarr?
Coopei po znanem romanu Charles Dickensa
oq B
Premiera vesele ln aabavne komedlle:
Slepa potnika
v glavni vlogi: PAT ln patachon, priznane komika, ki zabavata občinstvo do solz.
Matlneta: danes od 14-16 nrl, lutrl ob 11. uri „Če srce spregovori"
▼ glavni vlogi Glta Alpar m Gustav Fioeliob
MATICA
l<azko£na filmska opereta
Ženski raj
Hort(‘U2e Baky, Svetislav Petrovi«, Leo Slezak Llubezcn dunajBke prodajalke, ki s svetim sarinom m l)uDkoi:t]o osvoji srce svolega sefa.
DDrnctiUC hb mAVHIKIHb«;lt>vW.lliH21.”ii«i PKtUJlAVf UD N to.] H PR a I N.t 5..17., 19.1N JI.URI
Uubliansko gledališče
DRAMA
Začetek ob ostnlh Sobota, 13. febr.: »Simfonija 1937«, Izven.
Nedelja, 14. febr.: ob 15 »Repoštev«. Mladinska
predstava. Globoko zniž. cene od 14 do 2 Din.
— Ob 20 »Korajža velja«. Izven. Znižane cene
od 20 Din navzdol.
O PEKA
Začetek ob osmih
Sobota, 13. lebrtiarja: »Pod to goro zeleno...« Izven. Znižane cene od 24 Din.
Nedelja, 14. februarja ob 15: »La Boheme«. Izven.
Cene od 30 Din navzdol — Ob 20: »Baletni
večer«. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Razpisi. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje zinanjševalno ofertalno licitacijo del za postavitev vremenske hišice iz umetnega kamna v Zvezdi, dalje dobavo 8 kosov gumijastih »elastičnih« obročev z zračnimi komorami, dobavo posi palnega materijala iz kamnolomov v Vnanjih goricah na ozemlje bivše občine Vič. Licitacija bo v četrtek dne 25. februarja 1937 ob 11 v mestnem gradbenem uradu. — Prav tako razpisuje^ javno pismeno ofertalno licitacijo za dobavo običajnega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnjo makadamskih cest in potov na ozemlju mestne občine ljubljanske v proračunskem letu 1937/38. Licitacija bo v četrtek, dne 4. marca 1937 ob 11 v mestnem gradbenem uradu, kjer so interesentom tudi na vpogled razpisani pripomočki. — Natančnejši podatki so razvidni iz zadnjih številk »Službenega lista« kralj, banske uprave dravske banovine.
»0 dolgosti človeškega življenja« iz vidika stalnega izboljšanja človeških razmer in napredka higijene s posebnim ozirom na našo državo bo predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva v torek 1(3. t. m. ob 18. uri v mineraloški predavalnici univerze dr. Fedor Mikič, šef biometričnega zavoda v Zagrebu. Vstopnina 4 din, za dijake 2 din.
Občni zbor udruženju trafikantov sc vrši jutri 14. febr. ob pol 4. popoldne v mali dvorani hotela Miklič poleg kolodvora. Z ozirom na sedanjo revizijo vseh trafik, vljudno vabimo vse trafikante, da se tega važnega zborovanja polnoštevilno udeleže.
PODPISNIKOM OBLIGACIJSKEGA POSOJILA.
Podpisniki 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, se nujno opozarjajo, naj v lastnem interesu še danes dvignejo pripadajoče jim obveznice v Mestni hranilnici ljubljanski, ker se žrebanje anuitetnih obveznic vrši nepreklicno 15. februarja t. L
Ljubljanska drama:
»Simfonija 1937
".is I Pisatelj le rahlo poveže ljudi in dogodke, skupen i | jim je morda parno sentimentalni leitmotiv v uvod-• 1 j ni pesmi, ki jo zapoje cliansonier (It. Stupica) kot | »| je nekdaj govoril glasnik v klasičnih dramah.
:	Osnovni ion razpoloženja poudarjajo tudi angleški
in ameriški šlagerji (pri klavirju Bojan Adamič in Valen« Vodušek), solo-plesna točka (Pavšič-Brav-ničarjeva), posebno pa zopet zaključna pesem z razklano bolestjo srca in e hrepenenjem po miru.
Pisatelja sla nam torej nanizala v igri vrslo vzporedno potekajočih človeških usod, ki posegajo druga v drugo in ki vse predstavljajo dramo sodobnega velemestnega duha. Podoba tega življenja je jiorazna, posebno se ofituje v njem propad rodbine. Kakor pa je to resnica- slika današnje dobo, še vendar v njej nečesa manjka: danes so človeku različne ustvaritve duha in gmotne dobrine na raz-[rolago morda bolj kot kdajkoli, a sreče ni, ker je človek preveč predan usodi, zunanjim vplivom, ne pa lastnemu hotenju in stremljenju za dobrim. Ta vera živi v nekaterih nižjih, mlajših plasteh človeštva, o katerih nam igra ne pove: v toliko jc ta nepopolna, negativna in nas ne zadovoljuje.
l’rvo neurejeno družino tvorijo Milliceut Jordanova (Nablocka), svetska drama, Oliver Jordan (Dan««), nesrečen trgovec in hči Pavla Jordanova (Vida Juvanova), ki tava in bega v svojih ljubav-nih dramah. Druga rodbina jo brez otrok, sla to Dan Packard (Cesar), denarni mogotec, ki neusmiljeno odira kožo slabšim podjetnikom in žena Kitty (Severjeva), razkošna dama brez kulture. V tretji družini so: dr. J. \Vayne Talbot (Jan), zdravnik in pustolovec, žena Lucy (Šaričcva), varana, a ljubeča in sin, ki v igro ne stopa. Vsakdanji zakon tvorita Ilattie Loomisova (Gabrijelčičeva) in Ed (Gregorin), nervozen mož. Poleg teh amerikanskih tipov se. giblje v razkošnem svetu slavna igralka Carlotta Vanče (Varija Vera), v amerikansko življenje pa spada tudi filmski igralec Larry Renault (Levar), propalica, ki sam zaključi svojo žaloigro.
Podobno življenje žive hišni posli, a so manj skvarjeni: sobarica Dora (Mira Danilova), s katero se nepravilno [»roči sluga Gustav (Jerman), po rodu Francoz. Njegov tekmec je šofer Ricci (mesto obolelega Potokarja ga je igral Stupica), Italijan. Se so tu manjše vloge kot sobarica Tina (Boltar-jova), uradnica miss Copeland (Polonca Juvanova), ravnatelj Jo Stengel (Bratina), mrs. Werdel, kuharica (Rakarjev«), agent Maks Kane (Sancin), boy (mesto Stariča Murgelj), natakar (Vt>ber), mr. Ilat-field (Pianecky), miss Alden (Slavjjova), mr. Fitch, hotelir (Plut), vloge, ki izpopolnjujejo velikomestno življenje, ki se dogaja po uri in vrši v salonih in pisarnah.
Pripomniti je treba, da so igralci v prvih slikali govorili pretiho, da so gledalci celo v parterju preslišali precej besedila. Delo je prevedel 3. Viu-mar, zrežiral iti originalno ineceniral ing. arch. B. Stupica. Delo bo precej privlačilo, saj je bi^o ob premieri gledališče spet enkrat polno.	— pst-
»Simfonija 1937«: Levar, Juvanova, Severjeva, Jan.
Ljubljana, 13. februarja.
V četrtek zvečer je dramsko gledališče uprizorilo premiero igre v treh dejanjih 9 privlačnim naslovom >Simtonija 1937*. Igro sta napisala ameriška pisatelja George S. Kaufman in Kana Ferber. Prvi je poznan kot oderski pisec in filmski avtor, Ferberjeva pa je znamenita ameriška pisateljica, doma iz srednjega zapada. V svojih romanih obdeluje j »osebno rada ženske usode, ki jih zajame psihološko poglobljeno. Tako sta dala pisatelja v skupnem delu vsak svoje: Kaufman moderno, filmsko gledanje na življenje in svet, ki je kakor rejior-tažji, kakor izrezki iz časopisov, Ferberjeva [ki realistično dojemanje človeških usod v vseh plasteh življenja. Da je igra moderna, bo čutil preprost gledalec, kakor literarni kritik: prvi si ne bo takoj prišel z vsebino na jasno, drugi bo moral napeto slediti, ker ne bo našel nikakšnega prijema, po katerem bi se lotil ocene po dosedanjih jiterarno-estetskih načelih. Moderno ustvarjanje je daleč od vsake shemo (morda je ta način že zopet shema'?), nič si ni mogoče določiti ostrili tipov ali zamisliti njihove usode v naprej. Novo ustvarjanje pač hoče zajeti čim širše življenjske kroge in čim obsežnejše družbene sloje. To univerzalnost uspešno goji predvsem roman. Ne gre več za usodo jx*anieznika ali izbrancev od rojstva do smrti, ne gre samo za jX)dajanje trenutkov, ki bi bili odločilni za usodo teh oseb, gre za kratek istočasen prerez življenja v vseh plasteh. Da je takšno ustvarjanje in gledanje dosti težje kot dosedanji načini, je razumljivo.
Na živilskem trgu
Ljubljana, 13. februarja.
Včerajšnji sneg je pa le kolikor toliko le vplival na današnji živilski trg. Ce drugje tega ni opaziti, je na zelenjadnem trgu. Tu je bilo namreč zadnje dni veliko motovilca, ki ga je toplo vreme zadnjih dni izvabilo iz zemlje, včerajšnji sneg ga je pa pokril. Vendar ga pa je dobiti še vedno dovolj	in	bi	bile branjevke gotovo prav	vesele,	če
jim	ga	ne	bi bilo treba nositi domov.
Ribji trg je bil zaradi snega in slabega vremena sploh precej pust. Niti niso prodajalci imeli bogve koliko blaga, niti niso kupovalci po njem preveč spraševali. Seveda je glavni vzrok povsod le cena, dasi tu ni zaznati kakšnega velikega narastka cen. Cene rib se sučejo med 16 do 42 Din. Sardelice se dobe še po 16 do 18 Din, cipli in osliči	pa	po	26 Din kg, dočim so ščuke	pa po	18
Din	kg.	Malo pa je žabjih krakov in jih	zato pro-
dajajo kar po dinarju.
Sicer je navadno mnogo blaga na perutninskem trgu, od pusta sem pa je precej mrtvo na njem. Kmetice prinašajo, a žal tudi odnašajo, kar polne koše. Jajčka veljajo 12 do 13 komadov za kovača. Veliko pa je tudi druge perutnine.
Zelenjadni trg je najx)lnjen jz vsakovrstno domačo in uvoženo salato. Največ je endivije, ki jo prodajajo kg b do 8 Din in cvetače po 4 do 5 Din. Ne manjka pa tudi domače salate kot radiča, motovilca, špinače in zelja.
Na sadnem trgu je nekaj jabolk, čedalje več pa je južnega sadja.
Zapiraite stanovanja
Brivskemu pomočniku Avbida Dušanu v Kamniku, stanujočemu v Mesarski ulici, se je v njegovo stanovanjsko sobo vtihotapil P. Fr. iz Kamnika. Ko je videl, da ni nikogar v sobi, je hitro pregledal, kaj bi si v naglici prisvojil. Na postelji je opazil dobro ohranjen suknjič, ki ga je zamenjal s svojim raztrganim in zopet neopaženo izginil.
P. Fr. ima že več podbbnih prestopkov na vesti in je za njim izdana tiralica. Zadevni slučaj naj bo v opozorilo vsem stanovalcem, da bolj skrbno zapirajo svoja stanovanja.
TRETJA ŠTEVILKA »TEDNA V SLIKAH« prinaša na 3. strani ženski portret, ki ni označen. Je to slika Leninove vdove Krupskaje, ki jo je baje aretirala GPU.
Kaj je s pasažo
Ljubljana, 12. februarja-
Dne 9. februarja smo objavili porodilo, v katerem smo skušali pojasniti, zakaj jo ni dograjena pasaža, ki naj veže pod novim frančiškanskim konviktom Frančiškansko in Prešernovo ulico. V tem poročilu smo tudi objavili, da lastnik hiše, ekozi katero naj bi vodila pasaža v Prešernovo ulico, g. Albin Turk ni pristal na pogoje, ki so mu jih nudili oo. frančiškani. V zvezi s tem poročilom nas j« g. Turk obvestil, da od strani 06. frančiškanov niti pred začetkom zidanja konvLkta. niti ■sedaj, ko jc konvikt že gotov, ni siprejel nikake ponudbe za odkup prostora po katerem naj bi vodila omenjena pasaža. Potemtakem je tudi nemogoče, da bi g- Albin Turk zahteval sedaj višjo ceno, kakor prej, ker sploh ni bilo nobenih pogajanj.
Mednarodna razstava v Parizu
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani opozarja interesente, zlasti iz vrste obrtništva, da je na svoje vprašanje dobil glede udeležbe na mednarodni razstavi v Parizu odgovor generalnega komisarja za našo državo med drugim sledeča pojasnila:
V Jugoslovanskem paviljonu ne bodo razstavljeni nikafeni obrtniški izdelki. V poštev bi prišli kvečjemu taki, ki se tičejo same notranje opreme paviljona in tvorijo njegov sestavni del.
Pri razstavi v francoskih (mednarodnih) paviljonih pa je za obrtništvo rezerviran poseben oddelek IX., ki obsega:
L Kotlarstvo in jedilni pribor. 2. Keramiko, steklo, kristal, kiparski izdelki in vezenine. 3. Bron-za in razni materijali. 4. Pribor za igre in glasbeni instrumenti. 5. Orožje za lov, šport itd.
V drugih oddelkih bi prihajalo obrtništvo tudi deloma v poštev in sicer pri oddelku V. urlonizem in arhitektura, VI. grafična in klasična umetnost, VII. gradbena stroka, VIII. notranja dekoracija, IX. knjige, revije in XI nakit.
Zadnji rok za sodelovanje v teh mednarodnih oddelkih je bil 1. december 1936. Mednarodni obrtniški institut je poveril organizacijo udeležbe naših obrtnikov Glavni obrtniški zvezi v Belgradu. Za kogar ni ta zveza napravila j>rijave pri francoskem generalnem komisnriiatu, je torej rok zamudil in mu ne bo več mogoča udeležba v mednarodnih oddelkih.
Predsednik konzorcija ter obenem direktor »Hrvatskega dnevnika« v Zagrebu je postal inž. Košuti«!, ki se je prav kar vrnil iz inozemstva. Zasedel je mesto, ki ga je doslej imel ravnatelj [volitične pisarne dr. Vladka Mačka dr. ?.iga Scholl.
Riintgenološki institut zagrebške klinike praznuje 10 letnico obstoja. Javnost ne ve skoro nič o tem zavodu, pa je tak. kakršnega ni na vsem Balkanu. Izdaja tudi poseben mesečnik, ki se bavi s problemi rfintgenologije. Na proslavo bo prišlo tudi mnogo tujih znanstvenikov in rentgenologov.
3 milijone dinarjev jc že škode zaradi stavke, v katero so stopili delavci splitskih cementarni. Stavka traja že štirinajst dni, čeprav so se vrstili poskus za poskusom, da bi se dosegel sporazum. Nazadnje so jioklicali za posrednika še glavnega inšpektorja dela ing. Lazarja Savkoviča iz Kel-grada. Kako bo ta uspel, je še vprašanje. Zdi se pa, da so se že oboji naveličali stavke, kajti dc-lavci so izgubili na mezdah milijon in pol in prav toliko tudi tovarne.
Pri »Tivarju« v Varaždina utegne spet nastopiti stavka delavstva, ker je tovarna odpustila enega delavca. Vsi delavci in delavke pa so poslali ravnateljstvu protest, v katerem so dejali, da bodo takoj zapustili delo, čim tovarna postavi tega delavca na cesto. Ker tovarna svojega odloka ni hotela preklicati, so delavci ustavili delo, vendar j>a so ostali pri strojih. Posredovali so začeli delavski zastopniki, vendar pa je tovarna zaradi nepopustljivosti delavstva odpovedala vsem delavcem, ki jih jo 500. Zenske pa so še ostale na delu.
V nedeljo bodo Karlovčani, ki so si osvojili šahovsko prvenstvo za savsko banovino, igrali tekmo z Ljubljančani, ki so si pa osvojili slovensko prvenstvo. Karlovčani nimajo pri tem prevelikih nad. Po dosedanjih uspehih smemo z vso trdnostjo pričakovati, da bo zmagala Ljubljana ter se z;i državno prvenstvo borila z Uelgradom. Kar-lovčiini hoti o igrali v sledeči postavi: dr. Židovec, Adolf Jonke, Miloš Vojvodič, prof. Ljudevit Jonke, Milan Petkovič. Miljenko Muha, Rudolf Bernardič, Kovačič.
V' Zagreb se je bil vrnil mlad črkostavec, ki
se je v vrstah francoskih čet boril na strani rdečih pred Madridom. V bojih pa je bil ranjen v nogo, nakar je moral zapustiti bojno polje, črkostavec pripoveduje, kako je prišel v Španijo in kakšni so bili boji. O rdečih miličnikih ni mogel povedati nič ugodnega, pohvalil je le tujce, ki so bolj hrabri in bolj vešči v ravnanju z orožjem. Zraven tega pa ni bilo v rdeči vojski nikake discipline, ker na pr. komunisti niso hoteli izpolniti povelja častnikov prej, preden ga ni odobrila njihova stranka. O reformah, ki jih je izvedla rdeča vlada, se ni izrazil nič preveč pohvalno. Za Madrid pa je dejal, da ga je več kot polovica že razrušenega.
Trojčke je rodila revna muslimanka v Zenici Fala Hadulovič. Do tega je rodila že štirinajst otrok, ki še vsi žive. S trojčki vred jih ima že 17 in prav toliko let je šele jioročena. Od trojčkov sta dva dečka in ena deklica.
1 J V
Splitski inženirji in gospodarstveniki so pretresali načrte prometnega ministrstva za gradnjo novih prog in našli, da bi bilo nujno potrebno yr načrt vnesti tudi gradnjo nove železniške proge, ki bi vezala ozkotirno progo Split Sin j z ozkotirno železnico, ki teče povprek Bosne. Tako bi se Split povezal z zaledjem, kar bi bilo v korist Bosne in Splita.
Karlovec jc bil včeraj ves pod vtisom krvo-prelitja. v katerem sta zgubila življenje dva človeka. Dopoldne jc nek Boško Popovič, ki je že dalje časa stanoval v tamkajšnjem hotelu korana::, telefonično poklical zdravnika državne bolnišnice dr. Biichlerja k sebi. Nekoliko kasneje mu jo poslal še pismo, v katerem ga je prosil, naj takoj pride k njemu. Zdravnik je bil prepričan, da je temu človeku potrebna nagla pomoč, pa je najel avtotaksi in se z njim odpeljal v hotel. Komaj pa je potrkal na vrata sobe, v kateri je Popovič. stanoval, so se ta odprla, istočasno pa je počil tudi strel. Kratek presledek in padlo jo še šest strelov. Šofer, ki je pripeljal zdravnika, je takoj odbrzel na policijo, ki je potem našla zdravnika ubitega pred pragom sobe, dočim je Popovič, ležal ubit v sobi. Popovič je zdravnika, čim se je pokazal, ubil s strelom iz puške, nakar mu ie j>o-gnal v glavo Se nekaj strelov iz revolverja. Ko je to opravil, je še sebe ubil. Do sedaj še niso mogli dognati kaj je pravo ozadje tragedije.
Pristanišče ▼ Bakru bodo baje letos načeli
preurejevati in izpopolnjevati pristaniške naprave.
Zadnja leta je Bakar skoro propadal, čeprav so ga zvezali s posebno želcznico. Prometa ni imel. zato so tudi vse naprave propadale. To je nerazumljivo, če pomislimo, da je Bakar pristanišče, ki je najbolj zaščiteno proti vsaki burji ter je dostopno najmanjšim kakor največjim parnikom.
3000 juter zemlje je poplavila rečica Korafica v Baranji. Najbolj jc prizadeto državno posestvo Belje. Nagli pomoči je uspelo, da so zaustavili prodiranje vode, vendar pa jo voda že poplavila okrog 1400 vagonov sladkorja. Da bi se poplava fimprej preprečila, so naši zaprosili Madžare, da hi prebili nasipe, s čemer bi se vode odtekle v stranske kanale. Madžari so to dovolili.
Drevo je podrlo na tla kmeta Josipa Čondja-raja v Draganjei Donji blizu Čazme. Kmetje so bili namreč v gozdu in podirali drevesa. Pri vsej opreznosti, s katero so delali, pa je podirajoče se drevo z debelo vejo oplazilo kmeta, da mu je jiočila lobanja.
Na deset mesecev je bil obsojen starešina sodišča, ki je poneveril nekaj tisočakov denarja, ki so ga stranke prinašale njemu kot jamčevino in jiodohno. Ta sodnik je bil Nikola Kneževič v Romi. Dokazali so mu dvanajst poneverb.
Zdravnika dr. Jurija Petroviča, ki je goljufal zagrebški okrožni urad, eo po ugotovitvi goljufij aretirali in vtaknili v zapor. Petrovič pa se je pritožil. vendar je apelacija potrdila odlok sodišča in bo moral zdravnik presedeti ves čas, dokler bo trajala preiskava. Zaprli so ga zaradi tega, ker je hotel vplivati na neke priče, da bi govorile v njegov prid.
Tajnika zagrebškega Merkurja dr. Cerovca jc včeraj napadel bivši sluga, ki je bil odpuščen po petomajskih volitvah zaradi raznih deliktov. Sluga je menil, da je le tajnik kriv njegovega odpusta. Prišel je zato k njemu in mu jx>nudil neke stvari v nakup. Ker jih tajnik ni hotel kupiti, je začel sluga nanj vpiti, nakar je potegnil še nož. Na krik pa so tajniku prihiteli na pomoč še drugi uradniki, nakar jo je napadelec potegnil ven. — Uradniki so jo ubrali zn njim, napadalca pa je potem prijel stražnik.
M. C&ndie:
Vihar nad Kitajsko
»Pomislite,« toži veliko dekle, ki, sodeč po njeni ožgani koži, obožuje sonce, »moj oče noče, da bi zapustili Peking in odšli v Peita-ho. To bo prijetno, če nam bodo zdaj prepovedali še kopanje v morju.«
»Tvoj oče je kakor Jerry!« vzklikne neka arikanka. »Noče, da bi ob sobotah več ho-uui na Zahodno gričevje. Pravi, da bi z ozirom na tolpe, ki se klatijo po okolici, to ne bilo pametno.«
»Pomislite, gospod, da nas je več prijateljev najelo za ob sobotah in ob nedeljah nekaj čudovitih starih tempeljcev, ki smo jih preuredili v počitniške hiše. In verjemite mi, izredno zanimivo je živeti sredi pagod.«
Današnje gospodinje po vsem svetu rade pri prijateljskih razgovorih tožijo o dragem življenju. To je danes zelo priljubljen predmet za razgovarjanje. Na Kitajskem pa te mode ni, kljub nemirnim časom. Prav nasprotno.
Naša gostiteljica razkazuje naravnost kraljevski plašč iz soboljevine, ki ji ga je nekdo odstopil za nekaj bankovcev. Ena izmed povabljenih dam nam opisuje srebrno namiznino, ki je tako težka, da je morala najeti dva moška, da sta zaboj prinesla na stanovanje. Srebrnino je kupil moj mož takorekoč za grižljaj kruha. To je tako, kakor tedaj po vojni, ko so ruski begunci preplavili vso severno Kitajsko s takimi množinami dragotin in zlatnine,
da je bilo treba let in let, da so dragulji spet dobili nekako ceno. Prodiranje Japoncev te čase je prisililo ogromno bogatih kitajskih rodbin, da se izselijo iz Pekinga. Nobena izmed njih ni hotela tvegati dolgega in nevarnega potovanja s kovčegi srebrnih in kožuhovinastih zakladov, ki bi vzbujali poželenje roparjev. Zato so se vseh teh dragotin rajši za vsako ceno iznebili. Pokupili so jih inozemci za smešne, za sramotne denarje.
To preseljevanje bogatih kitajskih rodbin je povzročilo, da je danes Peking mesto, v katerem se na vsem svetu najceneje živi. In, ,ni čudno, da se vam zdi, da ste v deveti deželi, ko na koncu meseca najdete v denarnici polovico vsote, ki ste se jo namenili potrošiti. Živeli ste pa kakor kak babilonski kralj in ste šli vsak večer v Alhambro ter pili šampanjec včasi do ranega jutra.
Ponujali so mi v najem prave male palače za mesečno najemnino sto frankov I Piščanec vas velja dva franka, če pa najamete rikšo, plačate nekaj beličev na uro.
Res, Kitajska je prijazna dežela ...
Generali, šiba Kitajske.
Ko je leta 1911 Pu-Ji, zadnji kitajski cesar, osemnajstleten fantič, pobegnil iz prepovedanega mesta, so na splošno mislili, da se Kitajska bliža boljšim časom. Zadnja leta je cesarski dvor izgubil ves vpliv. S svojimi ceremonijami, z zastarelimi običaji je življenje na njem delalo vtis, kakor da bi se razvijalo v
umetnem okrasju amerikanske filmske delavnice.
Toda kljub temu je mlada republika kmalu zapazila, da je ta šibki in tako smešni dvor vendar bil edino znamenje, v katerem bi se moglo združiti kitajsko cesarstvo vsaj v navidezni enotnosti in edinosti.
Z republiko so prišli na oblast ljuje, ki so vzrasli iz nič, oboroženi samo s pohlepnostjo in s stremljenjem. Pod veličastno republikansko obleko je nepristranski opazovalec lahko videl brez težave neozdravljivo prostaštvo in popolno nesposobnost republik, voditeljev.
Neki prijatelj mi je pripovedoval:
»Zastopal sem na Kitajskem avtomobilsko tovarno. Dobil sem naročilo, naj dam naše ponudbe generalu Tangu Takoj sem stopil v stik z njim in sicer s pomočjo njegovega tajnika, nekega Tsiena, ki je bil dve leti prej še kaplar, tedaj pa je že imel tri avtomobile, veliko posojilnico in štiri žene. Takoj v začetku se je čudovito zavzel za moj posel. Ko sem mu sporočil našo ceno, 3000 dolarjev, se je vljudno priklonil, ter ne da bi trenil, dejal:
»Pravite 4000 dolarjev, kajne? Dobro, sklenjeno.«
Znova sem se prepričal, da se cena vozila, ki ga ponudite v nakup kakemu kitajskemu generalu, ne ravna po stvarni vrednosti avtomobila, marveč, po tem, koliko cenijo tega generala. Ce postavite prenizko ceno, ga s tem hudo razžalite.
Naslednji dan sem se z avtomobilom pripeljal pred generalovo palačo. General je pri-
šel takoj dol v krogu svojega generalnega štaba. Vse spremstvo je bilo v paradni uniformi. General je zlezel v avto in je takoj velel zatuliti na sireno. Pričakovanje mu je napolnilo obraz. Ko je avto zatulil prvič, ni bil zadovoljen. Zatulili so drugič, tretjič. Nazadnje pa je general stopil iz avtomobila, ne da bi mi bil dejal eno samo besedico, ne da bi me bil smatral za vrednega najmanjšega pozdrava, in se podal v palačo. Ostal sem sam s svojim avtomobilom, ves v zadregi in seveda malce razburjen.
Še tisti večer mi je Tsien prinesel ključ do skrivnosti. Ko je bil general še pastir, kar v ostalem ni bilo tako dolgo od tega, je ob svojem prvem obisku v mestu slišal avtomobilsko trobento s petimi glasovi. Ta petero-zvok je krasil avto nekega kitajskega vladnega dostojanstvenika. Ta luksus, ki si ga ljudje privoščijo, kadar so na oblasti, se je generalu vtisnil tako globoko v dušo, da je v njem videl utelešeno vso srečo in moč te zemlje.
Moj avto pa k nesreči ni imel takega trobila, marveč je bil opremljen samo s trizvo-kom...	■
(Nadaljevanje.)
Čez nekag dni boste brali:
Beg čez Azijo
Spomini slovenskega ujetnika J. Jurce
»Sloveuaki dom« izhaja vsak delavnik oh 12
Slavnik oh 12 M»*e£na naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Oredntfitvcr Kopitarjeva olica Sflll Telefon 29*>4 ta 29%. Uprava; Kopitarjeva fc. Telefon 29921 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček.
Italijani izkopavajo irtvenik miru"
ff
V	Rimu se posebno v zadnjem času vrše številna izkopavanja raznih dragocenosti, ki so jih Rimljani ustvarili v svoji stari slavni dobi in ki jim je na neštetih mestin pozneje zgodovina čisto zabrisala vsako sled, ali pa se vsaj niso ohranile v prvotni obliki. Na prizadevanje italijanskega ministra za vzgojo Bottaia in s posebnim razumevanjem predsednika vlade Mussolinija samega bodo sedaj Rimljani začeli s kopanjem na onem mestu, kjer je v stari rimski dobi stal »žrtvenik miru«. Ta žrtvenik so zgradili v Rimu leta 9 pred Kristusovim rojstvom ob stari cesti Via Flaminia in sicer v spomin na zmagoslavni povratek cesarja Avgusta iz Galije in Španije, kjer se je mudil dolgo časa na vojaškem pohodu proti divjim plemenom.
S	6vojo veličastnostjo naj bi ta žrtvenik pokazal tudi vsemu svetu moč nekdanjega rimskega 'mpe-rija, ki je veljal tedaj pač za večnega.
Kakor kažejo že posamezni izkopani deli žrtvenika miru, je moral ta spomenik napraviti na vsakega silen vtis. Italijanski zgodovinar Roberto Paribeni je morda čisto upravičeno nazval to delo za največjo umetnijo Avgustove dobe. O njegovi lepoti si moramo ustvariti le nekako približno
Potopljeni parnik ffSan Matteo IV" najden
Ribiči iz mesta Stolpinundea, ki so pred nekaj dnevi odšli na ribji lov na odprto morje, so v oddaljenosti kakšnih 17 km od Stolpmiindea zasledili na morski plitvini neko jsotopljeno ladjo, bolje rečeno njene razbite otanke. Sprva bo domnevali, da gre tu za nemško motorno jadrnico »Sensal«, ki jo je lani na Stefanovo zalotil v teh vodah silen vihar, jo razbil in jxrtopil. Ribiči so takoj začeli misliti, kako bi to jadrnico potegnili iz vode in se prepričali točno, če je res to nemška jadrnica »Sensal«. Toda vsi poizkusi so bili do nedavnega časa zaman, kajti morje je bilo pri vsakem poizkusu tako nemirno, da so reševalci morali opustiti vsako upanje, da bi se jim posrečilo razbito ladjo spraviti na dan.
Ko pa je zadnje dni morje postalo precej mirno in so se znova začeli poizkusi dviganja ladjinih ruševin iz vode, je sledilo drugo odkritje. Neka reševalna ladja, ki je priplula tik do mesta, kjer so ribiči opazili potopljene ostanke razbite ladje, je kmalu ugotovila, da to ne bo nemška motorna jadrnica »Sensal«, pač pa da gre tu za italijanski 8000 tonski parnik »San Matteo IV.«. Ta parnik je pred kratkim vihar vrgel ob južno švedski otok Ven. kmalu na to pa ga zopet s posadko 40 mož vred zanesel na široko morje. Parnik »San Matteo IV.« je torej moral napraviti precej dolgo pot, preden ga je morje zaneslo in pokopalo na omenjeni morski plitvini, 17 km proč od Stolpmiindea. Na norveško obalo je morje zaneslo tudi neki reševalni čoln, ki nosi ravno tako ime »San Matteo IV.«, dele razbite ladje pa so našli naplavljene tudi v Bomholmu. Kaj je s posadko 40 mož, ki je bila na omenjeni ladji, še m znanega ničesar podrobnega.
sliko, kajti ohranili so se do danes le nekateri deli žrtvenika, dočim so vsi ostali bili deležni iste usode, kakor še mnogo drugih spomenikov stare rimske dobe, ki je nanje naletel divji razdiralni srednji vek. Žrtvenik je stal nekako tam, kjer je danes Untbertov trg. Večja izkopavanja na tem mestu so bila predvsem ona v letin 1859 in 1903. Tedaj so precej delov tega žrtvenika takoj prejieljali v muzeje v Pariz, Florenco in na Dunaj. Nekaj delov je tudi v vatikanskem muzeju. Pri izkopavanjih leta 1903, od katerih so pričakovali velikih uspehov, so morali z deli prenehati, ker so se arheologi bali, da bi bližnje stavbe bile preveč v nevarnosti. Nova doba pa je prinesla tudi izkopavanju druge metode, ki nudijo mnogo več varnosti in gotovosti. Najslavnejši arheologi današnje dobe zato upajo, da bodo na tem mestu izkopali še vedno nekaj kosov »žrtvenika miru«, ker bodo zaradi napredovanja tehnike mnogo globlje kopali, kakor pa so to delali dcsedaj. Ce se posreči res še kaj novega odkopati na tem mestu, bo že malo več izgledov. da se nekoč le zojset sestavi v svoji prvotni obliki slavni žrtvenik iz Avgustove dobe. Seveda bo treba dobiti prej še nazaj vse one dele, ki so sedai po različnih muzejih evropskih mest,
General F ranco se boj pustnih šem
Sele sedaj, ko je prav za prav že malo j>ozno za kakšne pustne burke — kajti tudi jjust je, čeprav tako bučen, kaj hitro pozabljen — so se izvedele nekatere prav zanimive jjodrobnosti, kako tu ali tam proslavljajo te dni. Med pustnimi značilnostmi je gotovo ne ravno med zadnjimi novica, da je general Franco v Špan iji prejjovedal, da bi se ljudje napravljali v »-pustne šeme«. Posebno je ta španski
feneral prepovedal nošo predvsem smešnih mask. akoj so se našli tudi ljudje, ki 60 našli razlago za to prepoved. Pravijo, da so te maske zato prepovedane, ker da sc Franco boji, da se za njimi morda ne bi kdaj utegnil skrivati tudi kakšen atentator. Zdi se pa, da ta razlaga ni prav posebno piosrečena že zato ne, ker 60 maske v navadi le v času pusta. Ce bi pa le komu bilo na tem, da napravi na tega »boječega« generala atentat, bi gotovo ne hotel čakati do drugega pusta in bi že poiskal kakšne druge prilike — brez maske.
Veverice rešile gospodarju živlieire
Veverice so prav ljubke živalice in težko si je misliti človeka, ki bi mu bile re6 tako v napotje, da bi jih nesmrtno zasovražil. Da imajo nekateri te živalice še prav posebno radi, se lahko vsak prepriča tudi v našem ljubljanskem Tivoliju. Nekateri imajo veverice celo doma jx> kletkah ravno tako, kakor n. pr. kanarčke in se prav nič manj
Svojevrstni smuški skoki na ravnem.
Po-naiuovejši pogodbi tned Anglijo in Lgiptoni se tudi angleška straža zamenja z egipčansko. Slika jjredstavlja prizor te zamenjave v Kairu.
ne zabavajo nad tovarišijo, kakor nad petjem ljubkih ptic. Da bo kaj več imel kdo od teh živali, n. pr. kakšno vidno korist, o tem se pa le redko kdaj sliši. Se manj pa, da so veverice kdaj komu rešile življenje. Pa se je vendar tudi že to zgodilo in sicer nekemu ameriškemu tarmerju. Na svojem stanovanju je imel ta ameriški kmet več veveric. Nekoč jxwioči ga je prebudil nenaden nerazumljiv ropot, ki so ga jx>vzročile živalice. Vseeno ga je malo zaskrbel ta nenavaden pojav, ki ga enakega še nikdar ni slišal, posebno pa ne ponoči. Zato je vstal in začel pregledovati vse prostore svojega stanovanja, da bi ugotovil, kaj je na stvari. Ko je stopil tudi v kuhinjo, je hušknil proti njemu gost dim. V kuhinji je gorelo. Ogenj je izbruhnil na tako nevarnem mestu, da bi prav gotovo pogorela vsa omenjena hiša, če bi ga pravočasno vsaj še kdo ne opazil. Tako pa so veverice opozorile gospodarja na veliko nevarnost, ki mu je zapretila v nočnih urah. Veverice imajo namreč, kakor še dosti d rum'h živali, prav poseben instinkt za to, da začutijo kakšno pretečo nevarnost.
Od te usodne noči je ta ameriški posestnik lahko imel svoje veverice še rajši, kajti sedaj je opazil, da imajo poleg svoje ljubkosti tudi še kakšno koristno lastnost.
Mlin na veter mesto klobuka
Nekako okoli leta 1770 je neki nemški časnikar napisal v svoj časopis tale prispevek, ki se nanaša na modo pariških žensk:
»Na plesih, ki jih dvor j>r i rej a vsak teden dvakrat, so Kavalirji prav tako napravljeni, kakor je bila to navada za časa Henrika IV. Zenske pa so sc odlikovale z neko drugo posebnostjo, ki so jo nosile na teh plesih na sebi. Niiliova pokrivala so bila od dneva do dneva višja. Neki moški, ki je bil velik oboževatelj Angležev, pa je za ženske predla; ' gal piosebno vrsto pokrival, ki so jih tedaj začeli imenovati »angleški vrtovi«. Ta pokrivala so v resnici predstavljala nekaj podobnega. S temi »vrtovi« na glavah pa ženske še niso bile zadovoljne in so šle v svoji tovrstni iznajdljivosti še dlje. Začele so si »graditi« na glavo kar cele prospekte, od katerih je eden predstavljal kar celo vas, drugi kak gozd, tretji zopet cel most, najbolj učinkovit pa se jim je zdel gotovo oni. ki je predstavljal mlin na veter. Lahko si mislimo, da te vrste pokrivala niso bila prav neznatna, jiač pa ravno nasprotno. Zato je prišlo nekemu umetniku celo na misel, da bi vrednost teh pokrival dvignil še s tem, da bi vanje napravil tudi kakšne mehanične naprave. Ni mu delalo dosti preglavic — tudi odobravanja je bilo dosti za to njegovo zamisel — in že je v tovrstno pokrivalo vložil prav po umetniško male , orgle, ki so od časa do časa same od sebe začele | igrati, ali pa glasben instrument, ki je prav lepo oponašal petje kanarčkov. Kako daleč bo še šla naprednost, ki jo kažejo ta jx>krivala, bo pokazala bodočnost.«
Ali ni imel morda pisec iz leta 1770 le nekaj preroškega duha. eC ne verjamete, pa poglejte še malo po današnjih ženskih jiokrivalih, saj na glavi
mlin na veter še ni najhujši pojav, če pa je lep, o teni naj se izjavijo raje ženske same, da ne bodo rekle, naij si raje malo bolj ogledamo 6edanjo moško modo. Nekaj bi že prav imele, ne?
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stanc mesečno samo deset dinarjev. —
Sobota. 19. februarja: 12 Druga za drugo ploščo hitijo, vse pa boljšo voljo skrbijo — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Druga za | drugo plošče hitijo, vso pa za boljšo voljo skrbijo — ! II Vreme — 18 Za delopust (Uadijski orkester) — 18.W I Naravni zakoni, zvočnost in še kaj (g. prof. M. Ale-1 šič) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. urn: O hripi (dr. Lušieki iz Zagreba) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik j dr. Alojzij Kuliar) — 20.20 Izlet na kmete, lntermezzo v veselih in žalostnih zgodbah Jako Smodlake. — Vesela mdilska igra, napisal Jože Vornhcrgar. — Sodelujejo: člani rad. igr. družine in Fantje na vasi. Vodi ing. Ivan Pengov — 22 Cas, vreino, poročila, spored —
22.15	Zabavna glasba (Radijski orkester).
Drugi programi
Sobota, 13. februarja. Relgrad: 13 50 Vučkovičev« skladbo — 20.35 Narodne pesmi — 21.15 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Komorni trio — 20.30 Moški kvartet — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Verdijova opera «Tra\iala> — Mm-Bari: 20.10 Moderne pesmi — 21.10 Orkestralni koncert — Praga: 20.10 Operetna glasba —
21.15	Simfonični koncert — Varšava: 19.30 Orkestralni koncert — Konigsberg: 21.10 Vojaška godba — Ltpsko: 19.20 Romantična klavirska glasba — Vratislava: 18.30 Plesna glasba na dveh klavirjih — Frankfurt: 18 Vojaška godba — Poste Parlsien: 20.49 Kino orgle — 21.20 Ciganska glasba — 21.35 Italijanska glasba — 23.05 Pre-nos iz Newyorka.
Obvestila
Filozofsko dr ušivo v Ljubljani bo imelo danes, dne 13. februarja »37 ob IS v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svo.1e peto Predaval bo gosp. prof. Fran Gojezdn o temi: Umetnostna filozofija in estetska kultura. K preda vanju'*o vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. •• <•»!»«*•»;<
roc|o q(tD««
Vabilo ita proslavo lc> obletnce kronanja jtapc.ža Pija XI., ki jo priredi Akademska zveza v nedeljo, dne 14. februarja za katoliško akademike in starešine. Program: 1. Ob 1(1 skupna sv. maša v stolnici (našo mesto je pod kupolo). 2. Ob 11 prireditev v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta št. 5, s sledečim sporedom: a) Govor akademika, b) Govor starešine, c) Pevska točka (izvajajo bogoslovci). Udeležba za člane Akademske zveze strogo' obvozna! Starešine vljudno vabljeni. -- Odbor AZ.
Iliiila Firkuinj/, največji češki pianist koncertira v Ljubljani v petek, dne 19. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Tako bomo imeli zopet, izredno zanimiv klavirski koncert s posebno bogatim sporedom. Podrobnosti slede.
Trboveljski slavčki pojo ljubljanski šolski mladini v ponedeljek, dno 15. t. m. ob 14 v voliki filharmonični dvorani same Adamičeve mladinske zbore. O Emilu Adamiču- bo govoril prof. Matija Tome. Sedeži po 4 in 3 Din, stojišča po i Din se naroča potom šolskih vodstev v knjigarni Glasbeno Matice.
»Kupil sem 500 kovert ter sem jih dal svojemu
sinčku, da jih preš-teje.«
»In?«
»No, do sto jih prešteje. [>otem pa mi reče: »Do sto nobene ne manjka, v drugih štiri 6to bo najbrž ravno tako.«