Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAf
971
.založništvo tržaškega TI
Via San Francesco-°0
trie ute ^
«31*
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XIX - N. 9 (389)
Udine, 15. maja 1968
Izhaja vsakih 15 dni
Deželne
urez rsi-rsDi
PRED VSEDRŽAVNIMI IN DEŽELNIMI VOLIT VAMI
SPET ZAMUDILI PRILOŽNOST
Verjetno bomo morali čakati na nove volitve, ki bodo poslale slovenske zastopnike naše pokrajine v deželni parlament - To pa bomo lahko dosegli z enotnostjo vseh Slovencev ne glede na strankarsko pripadnost - Pravično bi bilo, če bi deželna vlada ustanovila za Slovence posebno volilno okrožje
Devetnajstega in šestindvajsetega maja bodo volilei videmskega in tolmeškega okrožja, kamor sodijo beneški, rezijanski in kanalski Slovenci, dvakrat stopili pred volilne skrinjice. Devetnajstega maja bodo skupaj s 35.639.734 italijanskimi volilci volili nov vsedržavni parlament. Ob tej priložnosti navedimo nekaj podatkov o volilcih. Kot smo že zapisali, je v volilne sezname za poslansko zbornico vpisanih 35.639.734 volilcev, starih nad 21 let. Med njimi je 17.027.470 moških (47,78%) in 18.612.264 žensk (52,22%). Zanimivo je, da tvori volilno telo za poslansko zbornico kar 70,4% celotnega italijanskega prebivalstva.
Volilcev za senat pa je seveda manj, ker je starostna meja premaknjena više, na 25 let. Tako bo za senat volilo 32.569.882 volilcev, kar ustreza 66,99% celotnega italijanskega prebivalstva. Med volilci za senat je 15.484.733 moških (47,5%) in 17.112.149 žensk (52,50 %).
Slovenski volilci naše province bodo volili v poslansko zbornico kandidate osmih strank v volilnem okrožju Videm - Belluno - Gorica. Tržaški Slovenci pa bodo volili v volilnem okrožju Trst. Glede senata pa bodo naši volivci volili določenega kandidata od sleherne stranke v dveh okrožjih in sicer v volilnem okrožju Čedad (občine Sv. Peter Slovenov, Sv. Lenart, Podbonesec, Sovodnje, Dreka, Grmek, Srednje, Prapotno v Idrijski dolini, Tavorjana, Fojda in Ahten) in v volilnem okrožju Tolmeč (občine Tipana, Neme, Brdo v Terski dolini, Gorjani, Rezija, Pontabelj, Naborjet-Ovčja ves, Trbiž).
Med množico kandidatov za poslansko zbornico kandidirata tudi dva Slovenca. Na listi socialistov (PSI-PSDI) kandidira župan iz Sovodenj pri Gorici Jože češčut, medtem ko na listi K.P.I. kandidira Marija Selič iz Gorice. Žal pa moramo ugotoviti, da tudi to pot na kandidatnih listah različnih strank ne zasledimo nobenega slovenske-
ga kandidata in Beneške Slovenije, Rezije ali Kanalske doline.
Spričo tega lahko ugotovimo samo to, da smo Slovenci iz videmske pokrajine znova zamudili priložnost, kljub temu, da nas je skoraj 40.000, kar daje teoretično možnost izvolitve lastnih kandidatov v vse upravno politične organe od občine do vsedržavnega parlamenta.
Teden dni kasneje po vsedržavnih volitvah bodo v nedeljo, 26. maja, volitve za novo skupščino avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. Novi sestav deželne skupščine predvideva izvolitev 61 deželnih poslancev kar pomeni, da pride približno en poslanec na vsakih 20.000 prebivalcev. Naša dežela ima štiri province, vendar je v
smislu volitev razdeljena na pet volilnih okrožij. V volilnem okrožju Videm bo izvoljenih 21 poslancev, volilno okrožje Trst bo dalo 15 poslancev, medtem ko bo Gorica poslala v deželni parlament 7 poslancev. Volilno okrožje Pordenone bo izvolilo 12 poslancev, medtem ko ima volilno okrožje Tolmeč na razoolago 6 poslanskih mest.
Slovenski volivci iz videmske pokrajine glasujejo v dveh volilnih okrožjih in sicer v Vidmu in Tolme-ču. Če smo ugotovili prej, da za vsedržavne volitve nimamo Slovenci naše pokrajine nobenega kandidata, potem je z deželnimi volitvami v toliko bolje, ker imamo usaj dva slovenska kandidata. Žal kandidirata slovenska kandidata samo
v videmskem volilnem okrožju, kjer jima stoji nasproti kar 166 kandidatov. Slovenska kandidata sta Romano Speccogna iz Podbonesca, ki kandidira na listi krščanske demokracije in Pavel Petričič iz Sv. Petra Slovenov, ki kandidira na listi K.P.I.
Nobenega smisla nima naprej napovedovati izida tako državnih kot deželnih volitev. Kajti praksa kaže, da so prav pri volitvah presenečenja precej možna. In prav zavoljo takšnih presenečenj so vsake napovedi zelo tvegane in nevarne. Naj bo tako ali drugače, možnosti za izvolitev slovenskih kandidatov v deželni parlament so, toda tudi zdaj teh možnosti, žal, nismo izko-(nadaljevanje na 3. strani)
Največje presenečenje pred volitvami je nedvomno usoda kandidatne liste PSI-PSDI v videmskem volilnem okrožju za deželne volitve. Osrednji volilni urad je namreč izključil socialistično listo zato, ker je ni predložil pooblaščeni predstavnik stranke, oziroma njegov namestnik, temveč neka tretja oseba.
V obrazložitvi svojega sklepa navaja osrednji volilni urad vse okoliščine, ki so pripeljale do izključitve liste s prihodnjih deželnih volitev. Združeni socialistični stranki sta pooblastili poslanca prof. Ma-rangoneja in Costantina Ponselèja (kot namestnika), da predložita listo na okrožni urad. Rok za predložitev je potekel 29. aprila ob 20. uri. Listo je predložil Fulvio Foraboschi, to je neka druga oseba. Med 19. in 20. uro omenjenega dne le bil Ponselè v Tolmeču, kjer je kot pooblaščena oseba predložil tamkajšnjo socialistično listo. Istega dne ob 19,30 pa je dobil poslanec Marangone srčni napad. Ker nista liste predložila pooblaščenca je okrožni volilni urad listo zavrnil.
Tako kakih 60,000 socialističnih volilcev, med katerimi je več tisoč pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti, ne bo mogi o v videmskem okrožju izbirati med svojimi kandidati za deželni parlament.
Na zavrnjeni videmski listi PSI-PSDI so kandidirali sledeči kandidati: Angeli Giobatta, dosedanji deželni poslanec in predsednik deželne komisije za planiranje, Bertoli Renato, dosedanji deželni poslanec, Giansilverio Giacometti, dosedanji nodpredsednik deželne vlade in odbornik za turizem in promet, Nardini Ermenegildo, dosedanji deželni ooslanec in odbornik za zdravstvo in higieno, Volpe Carlo, dosedanji deželni poslanec, Adami Ruggeri iz Sv. Lenarta v Nadiški dolini, Bassi Aldo, Bellini Eros, Castiglione Franco, Cecotti Guido, Ardigò Giovanni Dalla Pozza, Zebeeleo De Giacinto, Delonga Dino, Domenicali Luciano, Floreani Francesco, Gravina Damiano, Jacob Dionigi. Jacolut-tì Giuseppe, Mirmina Emilia, Sandri Virgilio, Tonca Valentino.
S tem, da je odpadla kandidacijska lista PSI-PSDI na deželnih volitvah v videmskem okrožju, smo izgubili še eno možnost, da bi prišel predstavnik Nadiške doline A-dami Ruqgeri v deželni parlament, kjer bi, če bi bil izvoljen, lahko tolmačil probleme in težave svojega ožjega območja, to je Nadiške doline, ki ga je že izvolila leta 1964 v pokrajinski svet.
deželne volitve
Mi in
Pred 61. poslanci novega deželnega parlamenta, ki bodo izvoljeni na deželnih volitvah 26. maja, bodo zagotovo nove in številne naloge, ki jih bodo inorali uresničiti in izvrševati z vso odgovornostjo in zavzetostjo. To odgovornost in zavzetost pa jim narekuje zaupanje volilcev, ki bodo videli v njih poroštvo za nadaljni razvoj dežele, za na-daljno poglabljanje demokratičnosti, pa tudi avtonomnosti dežele Furlanija-Julijska Benečija.
Kaj pričakujemo mi, to je Slovenci videmske pokrajine, od našega novega deželnega parlamenta? Predvsem to, da se bodo novi poslanci zavedali vedno in povsod, da je ena izmed nalog dežele braniti tradicionalne vrednote lokalnega prebivalstva. Med te vrednote nedvomno sodijo jezik, književnost in narodni običaji.
Kajti spet in znova moramo ugotoviti, da dosedanja deželna vlada, kljub obljubam in na-
čelom, še vedno ni omogočila, da bi Slovenci videmske pokrajine, in teh ni tako malo, dobili osnovo in temelj priznanja svojih manjšinskih pravic — to je šol v svojem materinem jeziku.
Drugi, temeljni pogoj razvoja sleherne manjšine pa je njen e-konomski razvoj, to je možnost zaposlovanja in zboljšanje materialnega položaja našega prebivalstva. Tudi tu moramo, žal, ugotoviti, da kljub obljubam in resnosti položaja ni bilo storjenega veliko. Nasprotno, izseljevanje naših ljudi v tujino, kamor so prisiljeni oditi zaradi dela, se nadaljuje. Izseljevanje v tujino pa je grozeč nacionalni problem, saj z odtokom naših najboljših, to je mladih in sposobnih ljudi, postajajo naši predeli puščava in s tem tudi izginja naš živelj. To pa je v nasprotju z italijansko republikansko ustavo in posebnim statutom dežele ter teme-
ljnimi človečanskimi pravicami, ki jih je Italija prav tako priznala in ratificirala v okviru svetovne organizacije združenih narodov.
Spričo vseh teh, v glavnem nerešenih problemov Slovencev videmske pokrajine, bi le-ti morali tudi biti zastopani v deželni skupščini. Njihova prisotnost v tem najvišjem zakonodajnem telesu avtonomne dežele bi stalno opozarjala, da obstojajo Slovenci tudi v videmski pokrajini, s tem v zvezi pa jim pripadajo nedvomno iste pravice kot Slovencem v goriški in tržaški pokrajini.
Kljub vsemu temu pa upamo, da bo novo izvoljeni deželni parlament znal prisluhniti našim težnjam in hotenjem, saj ne terjamo ničesar nemogočega, temveč samo tisto, kar je dano slehernemu človeku ob rojstvu, to je njegov materin jezik in pravica do dela.
Kaj pomaga vsa lepota naše ožje domovine, če pa so hiše in vasi, ki jih vidite na sliki brez naših ljudi in skoraj opuščene. In takšne so tudi vasi. Trušnje, Ocnebrdo, Brnjak, Kras, Laze, Gorenja in Dolenja Dreka, Trinki, Kraj, Cuodar in Breg, ki leže na pobočjih Kolovrata. Takšen razgled se panoramsko odpre obiskovalcu naših krajev, če se povzpne na Kolovrat. Če se pa poda po gorski cesti, se mu bo na vrhu odprl svet na tej in oni strani meje: videl bo Soško dolino in njegov pogled bo lahko segal preko Furlanske ravnine do Jadranskega morja
Iz Nadiške doline
Iz Idrijske doline
Avtomobilske dirke čedad-Stara gora ukinjene
Avtomobilske dirke na Staro goro, ki bi se morale vršiti dne 12. maja, so bile odpovedane, ker so to preprečile pristojne oblasti iz tehničnih razlogov na predlog Anas. Organizacijski odbor je moral zato takoj obvestiti razne avtomobile clubs, da so pravočasno zaustavili prijave in nepotrebne stroške.
Bilo je že vse pripravljeno, letos bi bilo to že osmo tekmovanje, ko je prišla prepoved, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo in ogorčenje med ljubitelji tega športa, katerih je pri nas kar precej.
V Čedadu našli izkopanine iz IV. stoletja
Pretekli teden, ko so kopali temelje za novo palačo, kjer bo imela svoj sedež čedadska občina, so globoko v zemlji našli kos stebra, za katerega strokovnjaki menijo, da je iz četrtega ali največ petega stoletja po Kr. Ker je najdba velike umetniške vrednosti, so jo izročili v varstvo arheološkemu muzeju v Čedadu.
Predvidevajo, da bodo na tem mestu naleteli še na več takšnih umetnin, ker so pred nedolgim prav v tisti okolici našli krasen tlak v mozaiku.
Stavka delavcev v «Italcementi»
Okoli 75% od 184 delavcev in uradnikov lokalne cementarne «Italcementi» se je udeležilo stavke, ki so jo priredile sindikalne ustanove. Stavkali so zato, ker jim odklanjajo nagrade za višjo produkcijo, skrajšan delovni urnik in drugo.
Sv. Peter S
54 milijonov lir za javna dela
Pred kratkim je notranje ministrstvo obvestilo našega župana, da je bila prošnja za dosego prispevka za ureditev vodovja na tem področju ugodno rešena. Za to delo je država nakazala 45 milijonov lir.
Notranje ministrstvo pa je dalo istočasno še drug prispevek v znesku 9 milijonov lir, s katerim bodo uredili občinski sedež, zdravniški ambulatorij, knjižnico in športno igrišče.
Jožef Jussa počiva sedaj na domačem pokopališču
Pred kratkim so prepeljali v špeter posmrtne ostanke karabinjerja Jožefa Jusse, ki je padel med drugo svetovno vojno v Trstu. Pogreba se je udeležilo poleg svojcev padlega tudi precej domačinov in predstavniki špe-terske občine.
Podbonesec
Mali obmejni promet meseca aprila
Zgodnja pomlad je privabila meseca aprila preko meje dosti več ljudi kot lani v istem času, saj so samo v Štupci, kjer je obmejni prehod prve kategorije, zabeležili kar 105.752 prehodov s notnimi listi, od teh 88.800 italijanskih državljanov in 16.952 drugih, predvsem jugoslovanskih.
Tudi skozi ostale prehode je bilo meseca aprila izredno živahno gibanje in so zabeležili vsega skupaj 110.942 prehodov z obmejno propustnico in sicer v štupci 96.860, v Uče ji 970, na Mostu čez Nadižo (nekdanji Ponte Vittorio)
v občini Tipana 459, v Miščku 766, na mostu Klinac 362, v Po-lavi pri čeplesiščih v sovodenj-ski občini 696, v Robediščih 342, v Solarjih pri Dreki 448 in čez Kum z dvolastniško izkaznico 39.
Ojačili bodo vodovode
Morda bodo v Tarčetu že letošnje poletje imeli dovolj dobre pitne vode, katere sedaj na žalost primanjkuje, posebno v sušnih mesecih. Deželno prisedništvo za kmetijstvo je te dni dodelilo pod-boneški občini 4 milijone lir za ojačenje sedanjega vodovoda.
Občinska administracija je te dni odobrila načrt za ojačenje vodovoda tudi v Briščih. To delo bo stalo tri milijone lir. Deželno orisedništvo za kmetijstvo bo dalo 87,50% prispevka.
Nesreča pri delu
V čedadsko bolnico so morali peljati 51-letnega Alojza Korena, ker si je pri delu na polju močno poškodoval levo koleno. Ozdravil bo v treh tednih.
V bolnico je moral tudi 14-letni Graziano Cedermaz, ker je padel s kolesa in si zlomil levo roko v zapestju. Ozdravil bo v enem mesecu.
Sv. Len
Raziskali so jamo v Dolenji Mjersi
Jamarji iz Tržiča (Monfalcone) so celih pet dni raziskovali jamo v Dolenji Mjersi. Da so prišli do dna, so morali odpreti dve poti. Jama, kot smo že enkrat povedali, je kakih 500 metrov proč od vasi na severovzhodni strani kamnoloma.
Do nedavnega so mislili, da je jama globoka samo 33 metrov, sedaj so odprli pa še drugo pot in so se spustili še deset metrov
V Trbižu bodo zgradili novo osnovno šolo
Te dni je prejel župan dr. Di Gallo sporočilo iz Rima, da so pristojne oblasti pripravile dvoletni plan za izgradnjo novih šolskih poslopij na predloge, ki so jih dali šolski skrbniki z ozirom na prošnje posebnih pokrajinskih komisij. Tudi občina Trbiž bo deležna beneficijev, ki so predvideni po zakonu in bo dobila 100 milijonov lir za izpopolnitev strokovnega inštituta in 160 milijonov za gradnjo nove osnovne šole.
Ljudje so z velikim veseljem sprejeli to vest, posebno tisto, kar zadeva gradnjo nove osnovne šole. Občina čaka namreč že 12 let na kakšen prispevek za to delo, kajti otrok je vedno več in so zato morali več razredov razmestiti sem in tja po mestu. Od enajstih razredov jih je moralo kar šest najti zatočišče drugje. Da ne govorimo o higijenskih razmerah v tej stari šoli, ki je bila zidana še leta 1890.
Nov rešilni avto za prometne nesreče
Na zadnjem zasedanju pododbora Rdečega križa v Trbižu so povedali, da bo tekom meseca junija deželno prisedništvo za zdravstvo izročilo Trbižu hiter in moderen rešilni avto (avtoambu-lanca), ki bo opremljen z radijem za takojšno pomoč ponesrečencem na cestah Kanalske doline.
Na istem zasedanju so tudi sklenili, da bodo znižali tarifo
globlje. V jami ni kapnikov, ker zemlja sproti vsrka vso vodo. Jamarji se bodo v kratkem spet vrnili in bodo še bolj natančno proučili kakšnega izvora je ta votlina.
Zopet smrtna prometna nesreča
Vse je zelo pretresla žalostna novica, da se je prvega maja smrtno ponesrečil v Ošnjem 50-letni Gino Qualizza, zaposlen pri «Italcementi» v Čedadu in stanujoč v Dolenjem.
Do nesreče je prišlo okoli 21 ure, ko se je vračal iz Krasa v dreški občini, kjer se je udeležil prvomajske proslave. Kako je prišlo do nesreče, še ni povsem znano. Qualizza se je peljal z motorjem proti domu in je verjetno zaradi slabosti ali kake ovire zadel ob železno ograjo ob kanalu Kosce in obležal na tleh. Za njim je privozil nek avtomobil in ga verjetno do smrti povozil in potem zbežal. Karabinjerji so sedaj uvedli preiskavo, da bi izsledili pirata.
Rajnki Gino je bil dober delavec in oče in zato je njegova prezgodnja smrt povsod globoko odjeknila.
Istega dne je tragično preminul tudi 64-letni Vincenzo Gariup iz škrutovega. Ko je lovil v Kosci ribe, je padel v vodo in izginil v valovih. Našli so ga kakšno uro kasneje mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je Gariup verjetno dobil srčni napad in da je zato padel v vodo.
Uredili bodo cesto v Kravar in strugo Kosce
Za ureditev ceste, ki vodi v Kravar, je dežela dodelila šenlenar-ški občini 25 milijonov lir prispevka. Uredili pa bodo tudi strugo hudournika Kosce, ker ob vsakem večjem nalivu poplavlja bližnja polja in travnike, za kar ie tudi že nakazanih 15 milijonov lir. Upati je torej, da bodo z deli pričeli v kratkem.
prevoznih stroškov z rešilnim avtomobilom in sicer od sedanjih 80 lir na kilometer na 60 lir. To bo veljalo seveda samo za rezi-dentne ljudi v Trbižu in ki niso socialno nikjer zavarovani.
Pričeli so z javnimi deli
Trbiška občina je dala v teh dneh, ko je postalo nekoliko topleje tudi v Kanalski dolini, v delo nekaj najnujnejših javnih del, ki jih ni bilo mogoče izvesti v mrzlih zimskih mesecih.
Najprvo bodo do konca napeljali kanalizacijo in asfaltirali nekatere notranje ceste. Ta dela so bila pričeta namreč že lani in so jih morali zaradi slabega vremena prekiniti. V kratkem bodo u-redili tudi obrečni nasip ob hudourniku Bartolo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimi
Izpod Kolovrata
Ureditev ceste v Zavrt
Občina bo s prispevkom 30 milijonov lir, ki ga je dobila od države, poskrbebla za ureditev ceste, ki vodi iz doline v Obenije in potem naprej v Zavrt. Ta prispevek je dan na podlagi zakona, ki predvideva pomoč zaostalim hribovskim krajem.
Šolsko skrbništvo je dodelilo občini 200 tisoč lir za popravilo šole v štoblanku.
Deželni prispevki za javna dela
Deželno prisedništvo za javna dela je dodelilo prapotniški občini štiri prispevke za izvedbo štirih javnih del in sicer za ureditev ceste, ki vodi iz Rojane proti Novakov-cem (14 milijonov 800 tisoč lir), za telefonsko povezavo med Kra-voretom in Novakovci (1 milijon 200 tisoč lir), za ureditev ceste od reke Idrije do Bordonov (1 milijon 800 tisoč lir) in za gradnjo vodovoda v Prepotiščih (2 milijona 800 tisoč lir).
Z deli bodo začeli verjetno že prihodnji mesec.
Beneficiji zakona 614
Na podlagi zakona 614 o pomoči zaostalim hribovskim krajem je dodelila država prapotniški ob-
Cesta v Stolbico bo kmalu asfaltirana
Ljudje iz Stolbice so z velikim veseljem sprejeli novico, da je pokrajinski odbor končno odobril načrt za ureditev turistične ceste, ki vodi v njihovo vas. Cesto bodo razširili in omilili nekatere ovinke in jo tudi asfaltirali. Celotni stroški za izvedbo tega dela bodo znašali okoli 25 milijonov lir. Z deli bodo pričeli v kratkem.
Praznik drevja
Ni dolgo od tega so tudi v Reziji organizirali tradicionalni praznik drevja. Šolarji so zasadili v kraju Kalvarija 500 smrečic, govor o pomenu tega dne pa je imela gospa Angela Ombretta Paisi, ki je ravnateljica tamkajšnje nižje srednje šole. Praznika se je udeležil tudi žuoan Pericle Beltrame, župnik Alfonso Barazzutti in številni šolarji tudi iz sosednjih vasi.
Smrtna kosa
V Trbižu je umrla v 71 letu starosti Pasqua Zuzzi poročena Siega doma iz Osojan. Pokopali so jo na domačem pokopališču dne 7. maja. Kako je bila rajnka
ljubljena med ljudmi je pokazal njen veličasten pogreb. Iz Trbi ?•». do Rezije jo je spremilo k zadnjemu počitku poln avtobus prijateljev. Svojcem nepozabne rajnke izrekamo naše globoko sožalje.
iimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiimiitHiiiiimiiitmiiiiiiiiiii
Poj da
Praznik vina v Fojdi dobro uspel
Zadnje dni aprila in prvega maja se je vršil v Fojdi tradicionalni praznik vina, ki je letos izpadel izredno dobro. Razstavo je otvo-ril predsednik pokrajinske administracije adv. Turello. Ob številnih «kjoskih» so ljubitelji vinske kapljice imeli priliko, da so okusili res najboljša vina, ki jih daje «pedemontana». Ob tej priliki se je vršila tudi razstava kmetijskih strojev.
V nedeljo. 28. aprila so izročili ključe šestih stanovanj šestim družinam, ki se bodo vselile v nove ljudske hiše, ki so bile prav te dni dograjene z deželnim prispevkom.
Bodo uslišali ljudi iz čenebole?
Svoj čas smo pisali, da so volivci iz čenebole zavrnili volilne pozivnice za politične in regionalne volitve kakor tudi davčne «kartele», ker so od vseh pozabljeni in je zato njihova vas zapuščena. Te dni pa jim je občina sveto obljubila, da bo dala še letos urediti cesto, ki veže čenebolo z do-
čini dva prispevka v skupnem znesku 65 milijonov lir. Sedaj namerava občina najprvo zgraditi novo cesto, ki bo vodila od meje občine Čedad preko Cale proti Stari gori, za kar bo potrebno potrošiti 25 milijonov lir; ostalih 40 milijonov pa bodo porabili za gradnjo ceste od križišča v Dolenji v Brdih do mosta čez Idrijco.
V Ibani imajo nov zvon
Cerkev sv. Duha v Ibani je dobila nov zvon, kajti stari je počil in je bilo potrebno uliti novega. Ko je zapel novi zvon, je bilo v vasi vse praznično in slavja so se udeležili tudi zastopniki lokalnih oblasti. Botre so bile Adele Gasparini in Lidija Grudini, botri pa Bruno Bernardo in Giordano Pizzulini.
lino in ljudje so sedaj sprejeli pozivnice. Ali bodo res kaj dosegli ali je to samo predvolina obljuba, se bo kmalu videlo.
Za obnovo Fojde
Ministrstvo za javna dela je nakazalo občini 115 milijonov lir za obnovo vasi, ki so jo v dneh 27., 28. in 29. marca 1944 leta Nemci skoraj do tal požgali, čeravno je poteklo že 24 let od tistih tragičnih dni in so danes že vse hiše obnovljene, še marsikje zija rana, ki jo je zadala vojna vihra.
Novo pokopališče v Ronci
Pred kratkim je občina dala v zakup dela za gradnjo novega pokopališča v Ronci. Gradnja bo stala 5 milijonov in 500 tisoč lir in jo bo financiralo ministrstvo za javna dela.
•iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
TAVORJANA
Nepitna voda v Drejanu
V Drejanu se ljudje strašno boje poletja, ker bodo žejni in bodo morali uživati nepitno vodo in bo nevarnost za razna obolenja še večja kot sedaj, ko še ni nastopila vročina. Pred kratkim so jo dali namreč analizirati in ugotovljeno je bilo, da je voda nepitna in zato so sedaj vsi v skrbeh. Pred dnevi je šel župan Pic-caro skupno s pokrajinskim zdravnikom dr. Sergejem De Marconi k deželnemu prisedniku za kmetijstvo adv. Comelliju, kateremu sta obrazložila kritično stanje te vasi, ki je nastalo zaradi tega problema. Comelli je obljubil deželno pomoč, da bodo mogli čimpreje odstraniti vzroke, ki nesnažijo vodo.
Domača zemlja posmrtne ostanke
Dne 26. aprila so pokopali na domačem pokopališču v Mažero-lah posmrtne ostanke Atilija Stur-miča, ki je kot vojak izgubil življenje med to zadnjo vojno v Torinu. Pogrebne svečanosti so se udeležili tudi predstavniki tavo-rjanske občine in vse domače prebivalstvo.
Nesreča ne počiva
Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 25-letni Arduino Cassina iz Ronk. Cassina je visoko na drevesu žagal veie in se mu je ena najbrže zlomila pod nogami in pa-deì je več metrov globoko. Pri padcu si je zlomil roko, dobil pretres možganov in dobil še več drugih poškodb. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v štiridesetih dneh.
umu miiiiiiiiiiiimmi inumimi milim iiimmimiimmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmm mirnim
Iz Kanalske doline
iiiiiiiiiiiiiii .
Iz	Rez jonske
Stev 9
---------------------- -MATAJUR »------------------------------
PO ZAPUŠČENIH k ASE H IN DOLINAH BENEŠKE SLOVENIJE
Stran 3
Indija ni samo v Aziji
Čenebola, zapuščena vas, samo tri korake stran od Vidma - Emigracija tudi tu ne pozna meja Več kot polovica ljudi se je izselila v Latinsko Ameriko - S takojšno in koordinirano akcijo raznih javnih družb in podjetnikov bi se dalo marsikaj izboljšati
Na sliki vidimo skupino propadajočih hiš. Na take žalostne prizore naletimo skoraj v vseh hribovskih vaseh. Ekonomska potreba poganja ljudi po svetu, kjer si na lažji način zaslužijo vsakdanji kruh in postavijo novo ognjišče
iimiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiitiHiiiHMiHiiiHiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiimmiimiiMii
S PRVE STRAMI
Spet zamudili priložnost
Dandanes lahko v Furlaniji opazimo dve področji, ki imata popolnoma različen socialno gospodarski razvoj: tako imenovano ravninsko področje na eni strani in gorsko ter dolinsko področje na drugi strani; prvo ustreza področju, na katerega je v nekem smislu imel svoj vpliv razvoj, za drugo področje pa običajnim povprečjem.
In prav o tem, slednjem področju, bi radi spregovorili nekajbesed. Govorili bi radi o njem, o tem kako tam živijo in o možnostih, da bi to stanje spremenili.
Zagotovo so vzroki za takšno gospodarsko stagnacijo zelo stari in tesno povezani z izredno centralizacijo, ki ni znala ali pa ni hotela razumeti naših problemov in pasivnosti naših roditeljev kot posledice stalne podrejenosti tujcem.
Videli smo samo nekaj kilometrov proč od Vidma, enega teh pustih krajev, kamor blagostanje ni hotelo priti in zagotovo tudi ne bo prišlo, če ne bo nikjer odločne volje, da bi premaknili določnih odkritih protislovij: gre za Čenebolo.
Tu, se zdi, je napredek prišel samo z reklamnimi tablami za « Co-co-colo», kajti, kar zadeva ceste, hiše, higienske probleme pa se s te strani ni nič spremenilo že sto let. Takšen položaj pa je tudi lahko razumeti: tukaj mladih ljudi sploh ni (čeprav lahko vidimo, kako se otroci igrajo na cesti). Kajti edini dohodek vasi je dobro znana «industrija-prtljaga». Področje namreč neprestano izgublja svoje najboljše moči, ker ničesar ne ukrenejo, da bi te moči zadržali.
Krajevni župnik nam je rekel, da izseljevanje, neprestano in nepovra-čljivo izseljevanje, poteka na dveh ravneh: z dokončno zapustitvijo rodne zemlje, predvsem v dežele Latinske Amerike (skoraj polovica
prebivalcev te vasi se je po vojni izselila v Argentino), in z začasno zapustitvijo, v glavnem proti Švici, kjer trenutno dela kaka tretjina prebivalcev.
Toda, čeprav so še pred nedavnim mladi rajši ustvarjali družino v rodnem kraju, je danes tendenca, da sklepajo zakone v krajih, kjer delajo in tako dajejo prednost drugačnemu načinu življenja pred navadami in običaji domačih krajev. Od tod tudi bistvena razlika med starimi in novimi emigranti, ki bo nedvomno prinesla popolen preobrat v življenju tega področja.
Kar pa se zdi še najbolj pomembno pa je dejstvo, da obstoja na tem področju tendenca čimprej zaposliti mlade ljudi na delovnih mestih, kar v nekem smislu razpršuje znani del tiste intelektualne dediščine, ki bi morala resno in koristno nadaljevati s študijem.
Kar zadeva slednje, pa lahko zdaj beležimo očitno zboljšanje glede na preteklost, ker emigranti, ki se spominjajo težav pri zaposlovanju v tujini zaradi nezadostne šolske izobrazbe, hočejo, da odhajajo njihovi sinovi v svet z boljšo izobrazbo zato, da bi se jim ne pripetilo podobno kot njim. Odtod znani številni vpisi predvsem emigrantskih sinov v industrijske šole, pred reformo srednje šole in v druge strokovne šole.
Tako prisostvujemo procesu, ki predstavlja, če ga pozorno opazujemo, določen absurd; za tistega namreč, ki živi zdaj v Italiji do 16 ali 17 leta in potem emigrira, potroši država zanj sredstva, ki jih nikoli potem več ne prejme nazaj z delom človeka, ki ga je šolala, temveč omogoča drugim narodom, da napredujejo na naš račun, ne da bi le-ti imeli kake stroške ob tem.
Na ta težak ekonomski problem
se veže tudi socialni problem, zaradi katerega ni moč živeti v rodni hiši, z vsemi komplikacijami, ki mu slede: resnica je namreč ta, da je treba delovati in delovati čim prej za neko bližnjo rešitev tega trna v naši zemlji. Toda za vse to pa je treba natančno določiti direktive, ki naj bi pripeljale do rezultata. In zato je tu najprej potrebno analizirati pereče pogoje in iz njih iskati pot v prihodnost.
Tisto malo zemljišče, ki je v Če-neboli, je tako razdrobljeno, da daje nezadostna sredstva. Še več, zaradi višine imamo tu začasno kulturo žitaric in trt, zaradi katerih plodovi kasno dozorevajo. Resna akcija v tem smislu naj bi potekala na bolj smotrnem ekonomskem temelju in agrarnih fondih, ki obstojajo. Tu bi bilo najbrž zelo dobro gojiti izbrane sadeže in pogozdovanje. Seveda pa morajo pospeševati takšne pobude samo davčne olajšave in dolgoročna posojila javne uprave tistim, ki bi radi delali v tem smislu.
Kar zadeva industrijo, je nujno potrebna natančna, takojšna in koordinirana akcija javnih družb in podjetnikov, da bi po dolinah ustvarili tiste infrastrukture, ki bi pospeševale gradnjo industrijskih objektov. Morda je živinoreja tista, ki najlažje nudi dobro perspektivo v tem smislu. Zato je potrebna na tem sektorju nujna ustanovitev zadrug za predelavo mleka, predvsem pa modernizacija hlevov. Isto velja tudi za živinske pasme, ki so tu prepuščene čisto individualno kmetom na voljo, ne pa smislu čim boljše vzreje in gojitve.
Vendar pa vemo, da samo poljedelstvo, pa četudi modernizirano, ne bo še nudilo zadostnih pogojev; zato je potrebno posredovati tudi preko industrijskega sektorja in ustvariti nova delovna mesta. Ljudje so tukaj namreč toliko pretrpeli in so navajeni trpeti, molčati in vse prenašati v tišini. Ljudje, ki morajo zaradi dela zapuščati domove. In prav zavoljo njih si je treba tukaj na vse načine prizadevati, da bi ustvarili majhno industrijo.
Kar zadeva turizem, ima problem sam pozitivne in negativne strani. Cenebola nudi prelepo in vabljivo okolje, toda ničesar ni bilo storjenega, da bi ovrednotili vse to, kar zasluži. Šele pred kratkim je bila urejena cesta, ki povezuje Čenebolo z dolino in ostalo pokrajino. To pa je postal pomemben korak naprej. Tu je nedvomno zato prav tako potrebna kompleksna akcija in tudi vpliv domačega turizma.
Za zaključek lahko primerjamo ta področja z določenimi deželami, ki niti od daleč še videle niso «civilizacije množic», čeprav napredek ni tako daleč od njih. In nedvomno je nesmiselno videti, da zna Furlan darežljivo darovati tistemu, ki je daleč in se mu za to niti ne zahvali (pomislimo na indijska ljudstva), medtem ko se ne zanima za tiste, ki morajo na isti zemlji, samo zato, da bi lahko živeli, odhajati na delo v tujino.
ristili. Če bi Slovenci videmske pokrajine nastopili enotni na volitvah, ne glede na strankarsko pripadnost, bi s svojimi glasovi enotni lahko izvolili najmanj enega lastnega regionalnega poslanca, če ne celo dva. To namreč omogoča število slovenskih volivcev, ki je v naši pokrajini kakih 30.000.
Verjetno bo treba čakati spet pet let, da bi se ponudila nova priložnost in bi v klopeh deželne poslanske skupščine zaslišali glas izvo-henih deželnih poslancev iz vrst Slovencev v videmski pokrajini.
Vendar pa enotnost še ni dovolj
za izvolitev slovenskih zastopnikov. Gre namreč za nepravično razporeditev po volilnih okrožjih slovenske jezikovne skupnosti, v katerih se glasovi slovenskih volivcev zgubijo v množici in ogromni večini ostalih volilcev. Zato bi bilo tudi pravično, če bi deželna vlada, ki načelno priznava obstoj in enakopravnost slovenske manjšine, dala možnost, da si iz svoje srede izvoli svoje predstavnike. To pa bo možno samo, če bo teritorij, kjer prebivajo Slovenci, postal posebno in novo volilno okrožje. To deželna vlada lahko stori, če hoče.
Čenebola v občini Fojda - Ljudje te vasi groze, da ne bodo volili, če jim ne bodo napravili vsaj najnujnejših javnih del
Ei
vso
svojo vrednost !
mdustriu orologerie speciali e apparecchi
e ettromeccanici
VELEBLAGOVNICA
s poslovalnicami:
« TRGOVSKA HIŠA », Tomšičeva ul. 2 — « Blagovnica s stanovanjsko opremo », Wolfova ul. 1 « KONFEKCIJA ELITA », Čopova ul. 7 Obiščite nas in nam zaupajte svoje želje tudi v letošnjem
K
rivi i.
lÉiiiifiWi :
LJUBU ANA
Podvrata, ki leži v isti kotanji kot Čenebola, ni nič manj zapuščena vas in zato tudi ti ljudje živijo v skrajnem nezadovoljstvu
m»,
w**w
&3SS&5Ì&99S
ymÈÈk	fi**	/	^
za rvaAe, ttuclcU
VEDEZ
(Ukrajinska pravijica)
Živel je ubog kmet pa je šel, da ga najamejo na dnino. A kjerkoli so ga hoteli najeti in naj so mu ponujali še tolikšno plačilo, nikjer ni sprejel.
« Naučite me », je govoril povsod, «da bom razumel, kaj govorijo ptice in živali, pa vam bom služil».
Seveda pa tega nihče ni znal. Nekoč pa sreča starca.
«Pojdi k meni», mu reče starec, «na dnino».
«Pa me boste naučili, da bom razumel, kaj kakšna ptica ali žival govori?».
«Dobro», reče starec, «naučil te bom, samo ti mi boš moral vse leto delati, kar ti naložim. Če boš vse opravil, te bom naučil, a če ne opraviš, te ne bom».
In tako je začel delati, moral pa je kuriti neugasljivo peč. Starec mu je dal par konj in mu reče:
«S temile konji boš vozil drva, a krmil jih boš z ogljem, samo glej, da peč nikoli ne ugasne. A če o-genj le malce zamre, bo vse tvoje delo zastonj».
Rekel je to in izginil. On pa je šel in vozil drva za tisto peč, pa jih ne more in ne more navoziti — komaj jih enkrat vrže vanjo, že jih ni več. Šel je krmit konja, onadva pa mu rečeta:
«Ne pokladaj nama oglja, daj nama vsaj malo sena, tedaj bova že sama opravila».
Položil jima je sena — prej je vozil brez prestanka, zdaj pa lahko že počasi dela, se odpočiva, pa peč vendar ne ugasne. Odslužil je kmet leto dni pa je šel po obračun.
«Le pojdi», reče starec, «zdaj boš vse vedel».
Šel je pa hodi in hodi in ugleda krčmo ob cesti. — Tule bom, si misli, prenočil. A glej — vran sedi na drevesu in kraka:
«Tale krčma bo zgorela to noč in kdor bo prenočeval v njej, ga bo zadela nesreča!».
Kmet je vse razumel in ni stopil v krčmo. Gre naprej in glej — voznik mu pride naproti.
«Pozdravljen!».
«Pozdravljen! ».
Pomenila sta se, od kod in kam, pa mu reče voznik:
«Pojdi k meni na dnino».
«Lepo», reče kmet, «grem».
« Kje bova pa prenočila? » vpraša gospodarja.
«Kar tamle dajva, v krčmi».
«Ne, gospodar, rajši se ustaviva v stepi».
Pa sta se ustavila v stepi in komaj sta legla spat, zasliši dninar, kako pes, ki je vso pot tekel za voznikom, laja:
«Hej, vstanite, krčma gori!».
Zbudil ie gospodarja, ta pa se mu zahvali, da mu je odsvetoval v krčmi prenočiti. Poslej mu je zaupal še bolj. Ko sta prišla že blizu doma, ie dninar slišal, kaj vrabci čivkajo med seboj, pa reče gospodarju:
«Pri vas doma so pokradli zlatri-no in srebrnino in vaša žena je tako obupana, da ves čas nosi nož pri sebi. Kakor hitro vas bo ugledala, se bo končala. Rajši pustiva tovor nekaj vrst poprej in pojdiva sama domov, a kakor hitro pride ona, ji bova od zadaj odvzela nož».
In tako sta napravila. Prišla sta in kakor hitro je gospodinja prišla na prag, sta jo prijela za roke.
«Nikar», ji reče voznik, «ne bodi žalostna, da bo le sreča v družini».
Pa je služinčad sedla k večerji, vedež med njimi. Jedo in kosti mečejo pod mizo, pes, ki je bil z gospodarjem na poti, pa se sporeče s psom z dvorišča.
«Nisi varoval», mu reče, «gospo-
darjevega blaga, za kostmi pa se pehaš».
«Kako pa se boš», mu odgovarja ta, «obvaroval domačega tatu? Glej, vse zlato in srebro je še zmerom zakopano na gnojišču».
Vedež je razumel vse te vesede in po večerji pride h gospodarju:
«Tam in tam», mu pravi, «je zakopano vse vaše blago».
Tedaj je gospodar tako vzljubil dninarja, da ga je s svojo hčerko oženil, izbral ga za zeta. In tako živijo, drugi trgovci pa so začeli grajati mlado:
«Kako pa, da si vzela dninarja? Izprašuj ga, od kod on vse to ve, pa se ga odkrižamo».
In je začela:
«Povej mi no, povej, od kod vse to veš?».
«Ampak če ti povem, takoj umrem».
Ona pa ne odneha in ne o'tneha, kar naprej sili vanj.
«No, tedaj me pa obleci za smrtno uro», ji reče, «daj mi čisto srajco».
Pa se je napravil, a preden je legel na klop, ji reče:
«Še kure grem nakrmit».
Vzel je korec prosa in šel na dvorišče. Pritečejo kure, petelina pa ni. Potem prihiti še petelin.
«Ah, ve malopridnice», zavpije na kure, «kadar jaz najdem kakšno zrnce, ga nikoli sam ne pojem zmerom vas kličem, ve pa mene niste povabile. Človek vam ne srne zaupati, kakor bedak, naš gospodar zaupa svoji ženi, ampak bi vas moral vse skupaj za lase».
Tedaj se je mož domislil, planil je v hišo in zgrabil ženo za lase.
«Takole, glej, «ji reče, «zvem vse!».
Pošteno jo je zlasal, potem pa sta živela v miru in lepo.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Češnjeva vejica
%x^vw///z
Moji starši so bili z nami otroki neizmerno dobri in prizanesljivi; vso njihovo jezo pa smo morali čutiti, če so katerega zasačili, da ni govoril resnice.
Nekoč pridem poletnega dne domov z vejico, vso polno črnih če-
minulim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiifiiiiiiiiiniiini m tiiiiinnin imun nnnniininnininni n m niiiiiintiiiiiiiiiniiiininniiMiiH
Gnezdo brez ptičkov
Pod ostreškom bele hiše na koncu naše ulice je gnezdo brez ptičkov.
Res, gnezdo brez ptičkov. Nekdaj se je v njegovem toplem zavetju stiskala cela družinica drobcenih operjenih stanovalcev. Zdaj pa je to gnezdo le še venec sivega mahu in posušenih bilk. Dežne kaplje tolčejo po njem, kadar lije, veter ga odnaša konček za končkom in sonce ga žge. Kmalu ga ne bo nič več ostalo.
Včasih pa je bilo v tem gnezdu tako veselo! Venomer odprti, glasni kljunčki so se stezali ven in radovedno mežikali v svet. Stara dva sta jim komaj nanosila dovolj hrane. Ves dan sta frfotaje letala na širne vrtove za vodò in se vračala z bogatimi zalogaji za mladiče.
Potem pa je zapadel majski sneg in zalomil vejo na jablani, ki je segala skoraj pod ostrešek. In po tej veji se je nekega dne, ko so ptički ostali sami v gnezdu, priplazila muca z zelenimi očmi in s svileno tigrasto dlako.
Stara sta se vrnila, toda bilo je že prepozno. Roba gnezda se je držalo le še nekaj puhastega pe-rjiča; ptičkov ni bilo več. Ves dan sta prhala okrog praznega gnezda
Graščak in slepi Peter
šenj. Skrivaj sem jo bil odlomil zadaj na sosedovem vrtu. Mati me je takoj vprašala, od kod imam češnjevo vejico.
V prvem strahu odgovorim: « Z našega drevesa ». Komaj je bila beseda iz ust, ko se spomnim, da naše drevo nima črnih češenj, ampak rdeče. Na hudo sem bil pripravljen, toda moja mati molči. Molči in gre v shrambo; jaz se muzam za njo in jo najdem bridko jokajočo.
Tako se joče mati, ko ji hočejo odpeljati najljubšega sina v ječo. Meni so se oči odprle in solze so mi stopile v nje. Na mojih ustnicah neresnica, v moji roki tuje blago! Padel sem pred svojo materjo na kolena, vse sem izpovedal in jo prosil odpuščanja. « Vstani », je rekla, « zanesi češnjevo vejico k sosedu in reci mu, kaj si napravil! ».
Tako sem storil. Sosed se je nasmejal in je dejal: « Kaj to zaradi oeščice češenj! Rad ti jih privoščim, saj mi jih z drevesa tam deli vselej pokradejo ».
To mi je bilo ravno dosti; ta mož je imel torei češnjo za tatove Dovolj mi je bilo za vse življenje.
in žalostno čivkala, nato pa sta za zmeraj odletela izpod ostreška.
Otroci, ki hodijo tam mimo v šolo, se spomladi vsak dan ozirajo k opuščenemu gnezdu. Ko se bodo nekoč spet ozrli tjakaj, bodo namesto venca sivega mahu in posušenih bilk zagledali novo, toplo, dišeče gnezdo, spet se bodo glasni kljunčki stezali ven in stara dva bosta spet frfotaje letala na širne vrtove za vodo.
Tisti dan bo za otroke praznik.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin
O županovi suknji
Butalski župan je šel svojo novo suknjo razkazovat.
Berač Matevž pa je imel sajasto plahto okrog pleč in zdravo pamet v glavi.
Srečata se, in prav tedaj se ulije dež.
In, pomislite - župan je dal Matevžu suknjo, da se mu ne bi zmočila, sam pa se je ogrnil z njegovo olahto.
Živel je graščak, ki si je krajšal čas samo s trpinčenjem in preganjanjem svojih podložnikov. Od dne do dne je divjal huje in ljudje niso bili niti ure varni pred njim. Kdor je moral v grad, se je pred odhodom poslovil od svojih kakor na smrtni postelji, kajti vedel je, da ga ne bo več nazaj.
Skoro sleherna hiša na njegovi zemlji je že bila prizadeta, samo tista še ne, kjer je prebival slepi Peter; kajti njega je čuvala dobra žena, Žalik žena. Naposled je le prišel na vrsto tudi on. Dobil je povelje, da mora biti naslednje jutro navsezgodaj v gradu. Slepi Peter se je silno prestrašil, pa je poklical Žalik ženo in se je hotel posloviti od nje, toda ona ga je tolažila:
«Le nič se ne boj in se vlezi v posteljo pa počivaj. Zjutraj pa pojdi, kamor ti je rečeno ».
Peter jo je ubogal. Zjutraj se je odpravil in prišel ob določenem času v grad.
«Peter!» ga je nahrulil graščak, «svoj živ dan še nisi srečal pameti. Poslušaj! Tista gora pred gradom na vzhodni strani kazi razgled. Predno bo jutri sonce prišlo na nebo, mora gora izginiti».
Peter je ves obupan prišel domov, a Žalik žena ga je zopet potolažila:
«Le mirno stori, kakor ti pravi povelje. Glej, da boš ob sončnem vzhodu že v gradu».
In Peter je storil tako.
Ko se je graščak drugo jutro prebudil, se je začudil ob pogledu na prostrano ravnino, ležečo pred gradom, kjer je še včeraj gora strmela v nebo. Silno ga je jezilo, da se mu nakana ni posrečila, pa je spet nahrulil slepega Petra:
«Včeraj sem se zmotil. Odkar ni gore, vlečejo mrzli vetrovi proti gradu, kar mi seveda ni všeč. Glej, da bo jutri zjutraj stala gora spet na svojem mestu!».
In Peter je žalosten krenil domov. Zopet je potožil svoje gorje Žalik ženi, ki ga je vnovič potolažila in mu rekla, naj stori kakor prvič. Ko je naslednje jutro vzhaja lo sonce, je že stal Peter na grajskem dvorišču.
Graščak je bil zdaj še bolj srdit nego prejšnji dan in je premišljeval, kako bi ugnal slepega Petra, zakaj videl je, da gora zopet stoji na svojem mestu.
«Čakaj», je zagrmel nad njim, «ti, ki si tako močan, da prestavljaš gore, jutri glej, da mi pripelješ semkaj Boga. Predno se bo rosa posušila, moraš stati pred gradom z njim!».
«Zdaj bo pa po meni», je v nepopisni potrtosti pomislil Peter in ves preplašen hitel k Žalik ženi. Ali ona je zmajala z glavo in rekla:
«Dvakrat sem ti pomagala, v tretje ti ne morem. Vendar se nikar nič ne boj in pojdi zjutraj zarana v grad».
In slepi Peter se je poslovil od nje kakor na smrtni postelji.
Še predno se je začelo daniti, se naslednje iutro napoti v grad. Ko hodi zamišljen in potrt že dokaj časa, se mu približa neznan be-rč 'n ga vpraša.:
«Kam greš, Peter?».
Slepi Peter pove, kaj mu je ukazal grof.
Tedaj mu da berač košček prta z naročilom:
«Ko prideš pred grad in ti odprt) vrata, vrzi tale prt predse na dvorišče in vse bo dobro».
Ob teh besedah je neznanec izginil.
Grof je iz. same radovednosti vstal navsezgodaj in gledal v tisto
smer, od koder bi moral priti slepi Peter. Ko je opazil, da prihaja slepec, je bil kakor nor od veselja. Skokoma je planil na dvorišče in ukazal hlapcem, naj imajo pripravljene najbolj divje pse, da jih naščuvajo na Petra.
Slepec je prišel do vrat, ki so se mu takoj odprla.
«Kje imaš Boga?» je zakričal grof in planil proti njemu. Tedaj je slepi Peter vrgel prt prédse in, kakor bi trenil, se je zabliskalo in zagrmelo, grof in njegovi hlapci in vse, kar je bilo živega v gradu, pa se je sesulo v prah in pepel. Ljudje so od blizu in daleč privreli skupaj in poslušali Petrovo zgodbo. Hvalili so ga in so si razdelili zemljo, ki je bila sedaj brez gospodarja, in vsakdo je imel slepega Petra za prvega in najdražjega brata na svetu.
Ivan Albreht
Tujček - maček
(Rezijanski motiv)
P*
Tujček — maček kje si bil?
— Pri sosedu maslo jedel, pri sosedi brke vil, pri sosedi mleko pil, miš lovil —
Kar ujel, vse je snel!
Kako je nastala želva
Nekdo je umesil pogačo in spekel kokoš. Sedel je, da se naje, toda v tistem trenutku se prikaže na njegovih vratih kum. V naglici odrine kokoš in pogačo, povezne skledo čez in tako oboje skrije pred kumom. Ko kum odide, spet vstane, da bi vzel kokoš in pogačo izpod sklede, toda ta se spremeni v želvo, ker je skril oboje pred kumom. In tako je nastala želva.