Mir In pr^mirje z Rusilo. Orožnemu miru na ruskih frontah je sledil v soboto, dne 15. decembra, sklep preinirja, ki se je ¦¦ odpj^alo v Brest-Litovskem. Premirje, ki bo veljalo do dne 14. januarja 1918 opoldne, so podpisali princ ^eo,"old Bavarski ter avstrijsd, bolgarski, turški in niski zastopniki. Co hoče kaka država odpovedati ;iremirje, ima zato glasom ]>ogodb6 o premirju doio^en rok 7 dni. Ce v tera roku nobena stranka ne bo odpovedala miru, bo premirje tvajalo še preko 14. jariiiavja 1918. Premirje se nanauša na vse fronte na vzhodu, in sicer za vse čete na suhem, v zraku in na mcrju. Kakor poroeajo dne 16. decembra iz Berolina, se bo r-a podlagi § 9 pogodbe o prerairju sedaj takoj prifielo tudi s pogajanji za pravi in trajni mir. Razveseljivo in vzpodbudno je, da so se pogajnnja za mir pričela tik pred Božičem, ko se bo po zemlji zopet razlegal odmev angelske pesmi: ,,Slava Bogu na višlavah in mir ljudem na zemlji, ki so r!obre vnlje!" Cloveška srca se bodo te dni v vročih mclitvah dvigala do včlovefienega božj. Sinu, da nam po 3%letnem vo:skovanju nakloni vsaj na enem delu bojišfia tolizaželjeni mir. Rnski boljševiki so odkriti pristaši miru, ki se venomer trudijo za njegovo dosego. Ne more se pa refii, da iniajo boljšoviki vefiino v celi Rusiji. Pri volitvah v ustavodajno skupšfiino so dobili samo dobro treljino vseh glasrv. In ravno ustavodajnii! skupšfii;>.. ;„ '. ' "••; ;" "1rivno besedo o miru in njegovili {fOnČnoveljavnih pogojih. Tudi še niso boljševiki tako zagospodarili v Rusiji, da bi bili popolnoma podjarmili nacionalne mešfianske ' in razne socialisiifine slranke. Sredstvo, ki ga boljševiška vlada po- rablja za rotranjc pomirovlienje v državi, ie \o]aška silii in zapiranje neljubih političnih nasprotnikov. To \'i\ ,-o inalo skladno z njenim naielom neomejeno svobode in z njcnim rnirovnim klicem. Tudj a-vstrijski Slovani odlkrito želimo nair, in sicer lak mir, ki bo trnjen in ne bo netiščo novih bojev. Tak nur pa ima za podlago enakopravnih svobodniii narodov, ki sami odločajo svojo usodo in dolorajo svoje razraere. Ruska vlada je v svoji mirovni poaiiJ.Li lzrecno povdarila, da se na-j sklone mir, ki bi prmese vsem narodoin j.-.ravico sainoodio->t'.\anja. Torej ne samo tistim narodom, ki so dozdaj gospodovali, do(>;rn so drugi jim morali hlapftevati, ampak vsen), velikim in majhnim. Naša vlada jo na pritisk Nemcev [n jMadžarov v objavi ruske ponudbe skušala zarnolčati ta najvažnojši stavek ruske ponudbe, samo raditega, da bi se ne dregalo v nemško in madžars':o sumovlastnost, ki zahtevajo samo za so pravico bajnoodločevanja. Naši poslanci so spoznali nomžko--jadžnrsko zatajitev bistvene todke ruske mircvne j>onudoe ii; so odločno ugovarjali proti takemu riostopanju, ki ogroža uresničenje mi^u. V adventnem času, ki nas pripravlja na milostni prilsocl Kralja nuru, razširjajo avstrijski Nemci letak, liiislovljen na Nemce v Avstriji, v katerem stavijo pogoje, ki so naravnost nasprotni ruskim pogojem. Zfihtovajo namreč nemški mir, to je mir s pridobitvijo tuiega ozemlja, z odškodninami in z nad^vlado nornštva, zanikajofe pravico narodov do samoodlofievaiija. Ne narodi hi si posainezni odločevali usodo, lemveč nalaigali bi jo jim Nemci. Da se vzdrži nemška uaclvlada, se tudi po koncu te vojske ne sme začeti z ¦•azoroževanjem, marveč začeti se mora zopet cboi-oženi mir, kakor pred vojsko, mir, ki jc požiral iij;ii,jarde za vojaške strolške ter je sejal sovraštvo, zavist in jezo med narodi. Tak je nemški mir. Taki prijatelji miru iii človeštva so nemški nacionalci. kojih zvesti n;)roda je nemškutarski ,.Stajerc." \" sovražnem nam fietverosporazumu še tudi ni pravega lazpoložf.ija za mir. Cetverospora'imo ;; državniki zapoWdon:a izjavljajo, da se ho6e četverosporazum I oriti naprej, dokler ne bo strta ohola Nem6ija in i',]en priiski militarizem. Tako je diie 12. dle¦cembra iz.iavi'l v ita-lijanski zbornici ministrski predsednik Oi lando. ki je svoj govor koiifial z obljubo . cla je iralija pripravljena se dalje boriti za veliko stvar tev da ohranjuje svojo vero v zmago svobode in prav.enosti. Dne 14. deocmbra pa je angleški ministrsk: ¦ redsednik Lojd Žorž rekel: ,.Mirovna ponudba Prusiji bi bilo izdajsivc naše (ftetverosporazurnove) vel]ke narjge." V|.i-ašanje miru z Angliio, Francijo, Italijo in z njih zavezniki Sp nina dnevnem redu, napram Rusiji pa v.-s»i tovm"išanj# na tanki niti. Razmere v Rusi.ii* še vedno niso statne. Cez nofi lahko pride na krmilo -zopct kaka druga, sedanji mirovni nasprotna stru.ia. Gotovo tudi ni, katera struja bo dobila v naradni skupšfiini, Katera bo zdaj pričela zborovati , veoino. Vrhtega rn. bodo Angleži in drugi naši sovražnilci poskušali vsa sredstva, da preprefeijo popolni odpad Rusije. In tudi za ta slučaj ne nameravajo odložiti orožja, ker pričaktijejo, da bo mesto Rusije se za nje vojskovala Amerika. Tako je torej z mirom, ko stojimo pred praznikom, ki nas spdminla na vBloveftenje Sinu božjega, Kralja miru. Prikazala se je zarja miru, toda kedaj bo imsiopil tisti čas, ki bo konfial strahovito vojsko, in ko ho izmufier.o evropsko ftloveštvo iz dna duše zapelo veselo angelsko pesem: Mir ljudem na zemlji ?