660. štev. V Ljubljani, petek dne 24. oktobra 1918. Leto SL Posagiezna izhaja vsak številka 6 vi n ari ev. .DAN dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na - dom K 1*50; s pofito celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5"—, mesečno K 1*70. —* Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se i’r pošilja upravniStvu. :» j:: Telefon Številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. At Uredništvo in upravniStvo: nf Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. fif Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma) M ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana la sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-* » pust — Za odgovor Je priložiti znamko, at k Telefon Številka 118. « Po Lipskem. Slovenska javnost se je razburila. Kai bi se ne! Zopet je bil »patriotizem« v nevarnosti. In to je za nekatere ljudi dobro sredstvo, da si pridobe zgoraj ono dobro ime. na katerega se lahko sklicujejo ob času hudih stisk. Domovina je bila v teh burnih dneh pozabljena. Kaj domovina? Ona je samo beseda, ki naj služi onim, ki jo potrebujejo, kadar gre za mandate. Da nas ne bo zopet klerikalni »Slovenec« dolžil veleizdajalstva, podajamo tu, kar piše »Straža« o slavnosti pri Lipskem: Takole piše: V soboto, dne 18. t. m., je bil v Lipskem z velikim pomporn odkrit in posvečen spomenik na bitko narodov pred sto leti. Navzoči so bili: nemški cesar, avstrijski prestolonaslednik kot zastopnik našega cesarja. ruski veliki knez Ciril kot zastopnik ruskega carja, večinoma vsi nemški zavezniki vladarji ter nešte-vilna vrsta drugih zastopstev in odličnjakov in stotisoče ljudstva. Bili so tedaj zelo pompozni trenotki in vsa prireditev je bila vprizorjena kot nekaka skupna proslavitev zmage nad Napoleonom po vseh treh zmagovalcih: Avstriji, Rusiji in Nemčiji. Toda to ie bilo samo za zunanji blesk. V resnici je porabila ošabna Nemčija to priliko in ie dala Avstriji in Rusiji prav občutno brco. Slavnostni govornik pri odkritju spomenika ie bil predsednik društva nemških patriotov, zbornični svetnik Thleme. Ta mož se v svojem govoru niti z eno besedico ni spomnil zaslug Avstrije in Rusije pri lipski zmagi, ter je proslavljal samo: »nemško ljud- stvo«, »nemško zavest«, »nemško ljubezen in zvestobo« ter slikal zmago kot izključno nemško. Z eno besedico se ni spomnil, da ie bil vrhovni povelinik Avstrijec — celo Ceh — knez Schwarzenberg. da ie bilo med zavezniškimi četami največ Rusov, med tem ko ie bil vojaški kontingent Prusije najmanjši. To očividno preziranje ie seveda avstrijske kroge zelo ozlovoljilo in v dunajskih listih že čitamo mile pritožbe čez nemško netaktnost. Toda naših Nemcev to ne bo spametovalo. Še nadalje bodo z veseljem robotili pangermaniji in bodo hitro pozabili na vse brce. čt prav jih dobe celo v navzočnosti cesarjevega namestnika — prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Tako »Straža«. Mi pa pravimo: Tudi naših klerikalcev to ne bo spametovalo, ampak bodo denuncirali še naprej. Mi smo dobro vedeli, da hočejo imeti ta Jubilej Nemci zase — in zato smo se pri tei priliki spomnili »Ilirije«. In glejte: v očeh klerikalcev smo bili zato izdajalci, in slovenski list se ni sramoval stopiti v družbo vsenem-ških listov, ki komai čakajo prilike, da padejo po nas. Slavje pri Lipskem nam je pritrdilo, da smo hodili pravo pot. Prva nam je naša domovina — mi smo njeni — ona ie naša. Kdor hodi druga pota — pritisne sam sebi pečat, ki ga označuje pred svetom. Slovenska ^emlia. i? RAZSTAVA V RADOVLJICI. Pripravljalni odbor za razstavo obrtnih izdelkov obrtnikov radovljiškega okraja, kateremu načeluje župan g. A. Roblek, je sklical zadnjo nedeljo sestanek v hotelu Bastl v Radovljici. Ob določeni uri otvori g. župan kot predsednik odbora zborovanje. pozdravi navzoče, posebno izmed njih zastopnike dež. odbora g. viteza Josipa pl. Pogačnika, dež. poslanca primarija dr. Gregoriča, predsednika Zavoda za pospeševanje obrti g.^Ivana Kregarja, okr. glavarja g. Fr. Župneka, g. kanonika Iv. Novaka, vse gg. 'župane radovljiškega okraja in obrtnike ter se ihn zahvali, da so počastili današnji sestanek ter pokazali s svojo navzočnostjo, da se zanimajo za stvar, ki je ne le samo za naše mesto, ampak za ves radovljiški okraj velikega pomena. Misel za razstavo, ki se vrši meseca avgusta 1914 v šolskem poslopju, se je rodila med obrtniki samimi. In ravno to nas navdaja, da bode za-početo delo prineslo obilo sadu. Vsak začetek le težak, toda držimo se gesla »Viribus unitis«, ker le s tem bomo prišli do pravega zaključka. Bodite prepričani, da bode lokalni odbor v polni meri vršil svojo nalogo, če ga bodete tudi vi podpirali. Pustimo osebnosti in strankarstvo na strani, ter delajmo skupno, da pokažemo javnosti, kakšne obrtnike ima naš okraj. S tem otvarjam današnji sestanek in prosim gospode, da izrazijo svoje nasvete in mnenja. K besedi se oglasi k. vitez pl. Pogačnik, ki izvaja, da ga je pooblastil dež. odbor, naj se udeleži v njegovem imenu sestanka. S tem je pokazal deželni odbor, da se zanima za razstavo in kolikor bode v njegovi moči, bode rade volje ustrezal Var-šim željam. — Da se tudi vlada za to zanima, je dokaz navzočnost g. okr. glavarja. — Veliko pomoči pa lahko pričakujete od Zavoda za pospeševanje obrti, čegar predsednik Je tudi navzoč. Take razstave, ki jo nameravate prirediti, so tudi življenjskega pomena: kajti naši domači ljudje mislijo, da se dobe obrtni izdelki v drugih krajih ceneje. To pa ni res. Ako bodo videli na razstavi lepe izdelke, gotovo ne bodo šli drugam, ampak bodo kupovali pri domačem obrtniku. Razstava naj pokaže, da znajo tudi domači obrtniki isto delo izvršiti kot tujci. Bodite prepričani, da bom gotovo delal v prid razstave po svojih skromnih močeh. Predsednik Zavoda za pospeševanje obrti g. Iv. Kregar je v svojem strokovnem govoru temeljito podučil lokalni odbor, ter mu dal obilo navodil za razstavo, po katerih naj se ravna ter s tem gotovo dobro izvrši svoje delo. Obenem obljublja, da bo imenovani zavod rade volje stal v zvezi z lokalnim odborom ter mu bo poslal tudi oglaševalne pole za obrtnike, ki se bodo zavezali, da razstavijo gotovo svoje izdelke. 1 e oglaševalne pole naj se osebno razdele med obrtnike, ter se naj jim razloži, kakšnega pomena je razstava. V imenu politične oblasti pozdravlja sestanek g. okr. glavar Fr. Župnek ter pravi, da je industrija in obrt v našem okraju zelo dobro razvita ter lahko konkurira z drugimi okraji. Delajte s skupnimi močmi in dež. vlada vas bode gotovo podpirala. Primarij dr. Gregorič se zahvaljuje za povabilo ter obljublja svojo pomoč, da bo v prid mesta oziroma radovljiškega okraja, prinesla razstava obilo sadu. Razvila se je potem živahna debata, v katero je posegla večina navzočih, na kar je predsednik zaključil zborovanje z željo, da bi lokalni odbor vestno izvršil svojo nalogo. Z JESENIC. Naši avstrijski Nemci so vsi pa-trijoti, pa samo ne patentirani, kar je njih edina napaka. Kjer se čutijo bolj same med seboj, pokažejo takoj njih pravo barvo. — Bil sem od sobote do pondeljka v Beljaku, ta kraj je menda še v Avstriji? in tu sem se prepričal o avstrijskem- nemškem izdajalskem patriotizmu. • Kavarna »Drau« je imela nad okni in vratmi trobojnice in te so obstojale, po vašem mnenju seveda iz patriotičnih v Avstriji priznanih barv! A kaj še! Nad enim oknom je bite črno - rumeno - bela? in nad drugim črno - belo rdeča — pardon — to izgovorim bolj šepetale, ker tukaj zna biti notica za to zaplenjena, ker konstatira sicer suho dejstvo, a pota državnih pravd-nikov so ponekod dokaj čudna. Pustimo to! Pri nas se na kmetih kdo zmoti, da o priliki razobesi narobe našo slovensko zastavo, orožniki jo s posebno naglico konfiscirajo, ker je baje srbska. — Če je dovoljeno razobešati v naši ljubi enakopravni Avstriji hohencolernske in frankfurtar-ske trobojnice, katerih v to poklicani funkcionaji ne le ne odstranijo, temveč z nekakim dopadajenjem in zadovoljstvom gledajo, tedaj bi se tudi ne smeli razburjati, ako se pri nas kak kmetič zmoti. Sploh se pa v Avstriji reže dvojen kruh. Pred leti so bile prepovedane po Kranjskem šolarjem polhovke in malo pozneje tudi fesi, v Beljaku pa nosijo skoro vsi šolarji rdeče in zelene burševske če- LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Toda kaj vam le?... To m« skrbi...« »Nič hudega... slabost, kakor me napade večkrat... a danes me prijemlje še prav posebno Dovolite mi. da odidem ...« Gilberta se Je oblekla v največji naglici in odšla, kakor da beži iz te hiše... Ah, tisti, ki ga je hotela videti takoj brez odloga, vedoča dobro, da mu zdai iztrga svojo skrivnost — tisti človek je bil stari Florestan... Z razburjeno glavo in viharjem v srcu je dospela Gilberta v ulico Csikje. Toda Florestan se ob tej zgodnji uri še m bul vrnil iz »Sto Norosti«. • ^ samo Roza, ki je Pripravljala večerjo v tesni kuhinjici, m Kastor, ki je prositi nocoi zaman običajnega božanja. Gilberta je planila v sobo z venci. Tam je segla željno po svoji foto*, grafiji, gledalko in požirala z očmi: bila Je kakor ponaredba one, ki jo Je držala v rokah pred kratko urp. Živčna izmučenost... tesnoba.. in morda tudi sama sebi ne zaupajo- ča nada... vsa ta čuvstva so ji pri-tirala v zelenkastomodre oči dve solzi, ki sta ji zdrknili po licih in kanili na tla. To pa ni ušlo pozornosti zvestega Kastorja, ki je čutil gospodaričino žalost z nevarljivo gotovostjo dobrih psov: zacvilil je s turobnim, skorai človeškim glasom itn planil k njej, tolažeč jo po svoje. Gilberta pa je dvignila psička kakor v nežnem kesanju v svoje naročje. »Ubogi Kastorček«, mu je besedovala, »ubogi, dobri kužek ... tudi ti si žalosten, ko vidiš, da mi je hudo. Le počakaj, saj bo vse še dobro... še veselje naju čaka morda nazadnje, le počakaj...« Veselje!... Ah, trenotek, ko se le imelo odločiti, je bil že tu ... Na tesnih stopnicah je začuia korake. Bili so koraki starega Flore-stana... Skoro hip na to so se odprla vrata, in vstopil je stari dobričina, ves zasopel, a še bolj presenečen: »Kako! Ali sii že doma? Torej nisi večerjala v Varenski ulici?« Toda priskočil je k njej, kakor hitro je videl njen obraz: »Plakala si!... Se zdaj so ti oči polne solz! Kaj se ti je zgodilo, dete moje?« Toda ona ga je bila prijela za. roko ... potegnila ga v sobo z venci ter zaprla vrata, tako da Roza ni mogla slišati njunega razgovora: »Da. da... govoriti hočem jaz, ker «i ti brez usmilienija... m ker bi me rajši videl umreti, nego da mi poveš ...« »Kaj govoriš, nesrečni otrok!« »Pravim, da je zlo ... da je ^rlI_ to, kar si mi storil.« »Jaz!...« »Da, da, ti... ko si me pustil stopiti v to hišo ... ko si vedel, kaj najdem v njej nekega dne!.. #<< »Ne razumem te,« je jeknil, tresoč se po vsem telesu ... »No, ker še vedno nočeš razumeti, ti moram povedati jasneje: videla sem sliko otroka, kateremu je ta le, na kaminu... da, moja slika... tako strašno podobna, da bi rekel človek, obedve sta narejeni po meni, ako ne bi bila ona druga stara že svojih trideset do štirideset let... in bi otrok, ki ga slika predstavlja postal mož in padel pri Rejšofenu ... in bi podobnost med nam a dvema ne bila zgolj podobnost, ki biva časih med očetom in med hčerjo, ki ji Je dal življenje...« »Gilberta... jaz nisem vedel...« »Lažeš! Le poglei se: znoi ti stoji na sencih... treseš se kakor Človek, ki se zaveda zlega dejanja, v katerem je vstrajal trdovratno...« »Gilberta!...« »Da. zlo dejanje je. skrivati resnico pred njo, ki bi io morala poznati in H krasti edino dedščino... ime njenega očeta!« »Ali, ubogo dete... za to ime se ne moreš niti potegovati... niti nositi ga...« Kriknila ie v besnem triumfu: Vodiški čudeži. H. V čast in slavo domovini so gotovo kapucini, (ker si Bog ie mislil svet, kot veleva njihov red). Vsak živi po svoji plači, eden dela, drug berači, (kapucini le jedo, nikdar delat ne gredo). Kdor bi živel rad brez dela, ta živi naj še brez jela, rekel ie svet’ Pavel že: »kdor ne dela — naj ne je.« Tam pri Reki na Trsatu, samostani so bogati, kapucini tam nekdaj, so ustvarili svoj raj. So po svetu krog hodili, in darove so prosili, ker se kmet je pekla bal, je darove jim dajal. Da množili bi kulturo in povrh literaturo, spremenili neki dan, so v tiskarno samostan. Liste tiskat’ so začeli nad napredkom so grmeli, ker jih to zelo jezi, da kmet več neumen ni. Ker so bili v njih tiskarni časopisi suhoparni, mislili so vsi na to, kdo denarja dal jim bo. Kar naenkrat neki dan pride ženska v samostan, rožni venec v roki nosi milo prenočišča prosi. Jonanca pri kapucinih na Reki. Mladi pater Peregrin (bil je kozel - kapucin.) Jo je prav lepo sprejel spraševati jo začel. Ženska pa tako mu pravi: »Vsi pod kožo smo krvavi, da se rešim vseh skušnjav . in različnih vseh težav, rada v klošter bi stopila, da bi pridno tu molila, kuhala in stregla vam, kakor sama vem in znam. mSBm »Ah! Vidiš, da si ga poznal!... Zakaj si mi lagal potem?« Jecljal je, čuteč, da ni zmožen, ustavljati se temu liutemu naskoku: »Dete moje ... Gilberta moja ... obljubil sem tvoji ubogi materi...« »Nisi ji obljubil, da me pošlješ v hišo. kjer bom živela kot tujka sredi ljudi svoje lastne krvi.« »Obljubil sem bil — Gilberta, pomiri se! — Vidiš, zdaj, ko se je zgodilo po sklepu previdnosti božje ... in si izvedela po drugih, ne po meni... vidiš, zdai ti ne prikrivam ničesar več...« Debele solze so zalile tudi njegove oči. podobne očem starega otroka: »Oh, dragica moja, kako kruta si bila zdaj! Ali ne razumeš, da v mojih mislih ni bilo nikoli drugega kakor spoštovanje, ki ga dolguje vsak človek svoji prisegi... in da v mojem srcu ni bilo drugega kakor ljubezen do tebe ... ljubezen brez mej...« Ali. še preden je dogovoril, so se ovile Gilbertine roke strastno njegovega vratu: »Odpusti, očka, odpusti! Nehva-ležnica sem, ne zaslužim te ljubezni, ki ti jo vračam tako slabo! Toda poglej me... saj nisem pri pravi pameti ... vročica me kuha... meša se mi v možganih...« On pa jo je miril in božal kakor nekdaj, ko le bila še dete: »Ne. ne. dobra majhna deklica si. Ali meniš, da si ne predstavljam, kakšna nevihta vihra v tvojih mož- Kozel pravi: »Ljubo dete, ti imaš namene svete, mi te sprejmemo takoj, pojdi v kuhinjo z menoj. Kar pa tiče se plačila božjih boš darov dobila zaslužila sveti raj si boš z delom vekomaj. Mi te bomo naučili, kako dela se z darili, kai se dela iz mesa — in iz drugega blaga. Imamo pa več skrivnosti, (ker naš red se večkrat post!) in zato se iz krvi včasih tudi kal stori.« Dolgo dekle smo iskali, ki bi vse ji v roke dali, ti pa dekle si za to, da šlo vse posreči bo.« Je Johanca odgovorila: »Vse po volji bom storila. Kuhala bom vam tako. kakor vam po volji bo.« Tak Johanca s Peregrinom šla je k patrom kapucinom, (kar pa skriva samostan, to ne pride več na dan ...) Lepa vas Je vas Vodice. Tamkaj pasel je ovčice, en pobožen župnik star cele fare gospodar. Enkrat se pri njem zglasila le ena dekla »Bogomila« — župnik jo te v službo vzel, ker v deviŠtvo J« verjel. ti/, \\'Ta prikazen se ne laže: najsvetejša vseh svetnic je .lohanca iz Vodic...« (Dalje.) pice, katere po mojem prepričanju ravnotako nimajo eksistenčne pravice, kakor polhovke, (katere nosijo Kranjci gotovo že par sto let) in fesi. Samo tam tega nobeden ne vidi. tam ne predstavljajo burševske čepice hohencolernsko propagando, tam je nošnja teh čepic popolnoma nedolžna! Daleč smo prišli, po brezbrižnosti naših poslancev, v Avstriji! Pri nas so to malenkosti, ni vredno, da bi se za to potegovali, pri Nemcih so pa to važne pridobitve! S tem dokumentirajo svoje mišljenje. IZ DREŽNICE PRI KOBARIDU. Enkrat, pred leti smo volili našega kandidata dr. Gregorčiča v deželni zbor in naš nune častiti g. Kalin nam ga je priporočal in je agitiral za njega, kjer ]e le mogel in kar se je dalo. Za časa letošnjih volitev je bil v listi tudi dr. Gregorčič in čudno se nam je dozdevalo, da je njega popolnoma prezrl in je agitiral za Abrama. Nam seveda je bilo to neumljivo. Preje ga je tako priporočal, a sedaj kar na enkrat nič več. Radi tega pa smo volili poslanca Miklaviča in dobil bi tudii še več glasov, če bi ne bilo med nami nekega nesporazumljenja. Sedaj so odklenkali tisti časi, v kar terih ste nam obljubovali m povsod pripovedovali: Naša vera je v nevarnosti. Tega vam v bodoče ne bo nikdo več verjel. Rečemo pa in pribijemo, da Vi vero zlorabljate v politične namene. — Zidati smo morali cerkev, ki stane približno malenkostno vsoto 100.000 K: reci: stotisoč kron. Pomislite, za tako malo vasico kakor je Drežnica, pa taka palača. Na vsakega kmeta pride približno '1000 K. Saj se mari ne bo v kratkem zgodil kak čudež! Potem bomo imeli Lurd pred nosom in nam ne bo potreba hoditi od doma. Imamo stari Lurd na Francoskem. Novi Lurd na Kranjskem; ta se bo imenoval pa Veliki Lurd! — Začeli smo bolj samostojno misliti in upamo za trdno, 'da bomo pri novih volitvah volili kakor nam bo vest narekovala in se ne bomo pustili komandirati. — Želeti bi bilo, da bi se naročilo več izvodov resnicoljubnega lista: »Dneva«. Razširjajte ga. — V kratkem se zopet oglasimo. Vaščani. IZ KAMNIKA. V Kamniku živi revna rodbina Blaža Logarja, ki ie nedavno odpotoval v Ameriko. Njegova žena ima pet malih otrok, in da ji isti pomorejo do kakega vinarja, pusti, da starejši sin in hčerka raznašata po narodnih hišah »Dan«. V tukajšnji šoli so Jima to seveda pustili, dokler ni prižel na deško šolo učitelj g. Jovan. Odločil se je, da odvzame revčkom ta mali dohedek in je dotičnega dečka in deklico v šoli vsaki dan zaprl, tako, da se mu je s pomočjo gdč. A. Klančar res to posrečilo. Ne vem, da bi bilo to tako postopanje z narodnimi otroci po šolah ires opravičeno? Sam nai skrbi, da Se o njem ne bodo javno govorile take in slične dogodbe, kakor n. pr. tale, ki je popolnoma prav resnična. Dne 5. oktobra 1.1. so praznovali klerikalci lOletnico obstoja društva »Kamnik«. Pri sporedu ni manjkalo srečolova in na istem se je posrečilo dvema osebama dobiti nočno posodo in »dudlo« s stekleno cevko. ■„L I Ul 'l"l 1 1 ' TJBBSBCIIH! MILAN SKRBINSEK: Slov. dramatična šola. Naravnost nasprotno bistvu Igralske umetnosti pa bi biilo, če bi hoteti deliti učence po »polu. Prvič le radi tega, ker nista v nobeni drugi Umetnosti možki in ženska tako navezana pri svojem sttvarjanju drug na druzega, kakor ravno v igralski. fTo je tako jasno, da le vsaka nadali-na razlaga m vsako utemeljevanje odveč. Drugič je pa, kar še enkrat povdarjam, prava metoda vzgoje v dramatični šoli edino le ta, da učitelj v učencu budi njegovo zmožnost v tel smeri, da ne posnema, temveč ustvarja sam iz Mie. V tem oziru bi bilo celo opreznejše. da bi moške učence podučevala Igralka, ženske pa igralec, ker bi bila tako nevarnost najmanjša, da bi učenec učitelja le posnemal. A to bi dovedlo do delitve Učencev po spoftu, ki sem fo že zgo-jaj ovrgel in utemeljil kot nasprotno pistvu igralske umetnosti. Po vsem tem le tesno, da mora Uti vodstvo ta Jedro dramatične Sole združeno v eni «aml osebi. .... ...... Dramatična Sola bi morala trajati seveda najmanje deset mesecev n poduk bi se moral vršiti po natan-Ino fiksiranem načrtu, v katerem bi jmei svojo odlično mesto tudi |ezk> kovni poduk. kakoršne imajo navadno otroci. Gospod učiteli Jovan so predlagali, da se zapoje zdravica: »Trikrat tri je devet« in vsi po vrsti so pili vino po dobljeni dudli iz nočne posode. Seveda je imela pijača iz tako apetitne posode tako opojno moč. da je bil g. Jovan drugi dan nesposoben za pouk v šoli. Ubogi dečki 3. razreda so ga sicer čakali do 10. ure dopoldne, a potem so se na povelje g. nadučitelja vrnili domov. To je torej en jako vzoren slučaj, kako se smejo obnašati učitelji »Siomškarji«, katerim Ie vse dovoljeno, dočim si ubogi otroci še kruha ne smejo služiti. Želeti je, da dobi naša mladina res učitelje, ki jo bi znali odgojiti v pravem duhu, ne pa take mladino-Ijube. Kamniški naprednjak. Kajti gledališče bi moralo biti tisto svetišče, kjer se neguje ta hranj Jezik v svoji naičlstejšl obliki. A znano ie. da se govori na našem adru slovenščina, ki je vse drugo prej, kakor enotna. Ne le to. da smo bili radi premale skrbi za slovenski naraščaj, torej radi pomanjkanja slovenskega Igralstva, navezani mnogokrat na tujce, posebno nia Cehe, ki mrcvarijo naš lepi jezik, da je joj; tudi sicer, v slovenskem ensamblu samem, ni tiste enotnosti v Izgovorjavi, ki bi bila potrebna, da se ne bi motila enotnost celotne uprizoritve. — Igralci seveda ne morejo za to. da niso vsi iz enega kraja doma, se je šolal ta tu, oni tam. da le naša srednje, šolska vzgoja po večini nemška, da so zanesle razmere enega za delj časa v ta kraj, drugega v drugi, m da govori radi tega vsak drugače, tudi v slučaju, da govori slovnično pravtlno. Krfrvda Je v tem. da 8P*oh Se nimamo fiksiranega enotnega oderskega iezika, ki Je pač živa potreba za narod, ki hoče tudi v gledališki umetnosti zavzeti dostojno mesto med drugimi kulturnimi narodi. In zopet se mora človek začuden vprašati, zakad se ni tekom teh dolgih let obstoja slovemk. gledališča skrbelo za to. da se določi takšen enoten oderski jezik. Nimamo sicer žalibog le knjige o fonetiki slovenskega Jezika, kjer bi se čloxek mogel K«J vse ie veleizdajalsko? Če kdo pove. da je Srbija zmagala, zakrivi s tem zločin veleizdaje. Ce kdo za to, ker je Srbija zmagala, vzdigne čašo in vzklikne: »2ivik> Srbija!« je takisto storil veleizdajalstvo. Ce tulijo po mariborskih cestah renegatje: »Heil Bismark! Heil Preussen- Heil Wilhelm! Heil Deutschland«, jih ne slišijo niti policaj, še manj pa naši trije državni pravdnlki... Tudi se nikdar nihče ne najde, ki bi kaj ta-cega gg. c. kr. državnim pravdnikom povedal. Imajo pač svoje pravice. Velenje. (Častno meščanstvo.) Dne 19. t. m. so izročili Velenjčanje deželn. odborniku dr. Verstovšeku umetniško izdelano diplomo, s katero se imenuje dr. Verstovšek častnim meščanom Velenja. Slavnostne izročitve se le udeležil poleg slavljenca. župan Velenja g. Skaza, ter kanonik g. pL Adamovich in občinski svetovalci. «... unser deutsches Vaterland« ttal Bor — obvarule, le pisal oni Peter RoseRjcer ob lOOletnlcl založni knjigarni »Alfred Staackmann« v Lipskem, ki /e nam Slovanom, avstrijskim. in prav posebno še Slovencem. kot Avstrijec, prizadel s svojim milijon', fondom za »Schul-verein«. toliko gorja... Kje ste nemški dnevniki-denuncijantje? Kie si »Slovenec«, aranžer denucijacij ljubljanskih »demonstracij«? In, kje ste štajerski Slovenci?! Maribor. (Mlad tat.) V noči 20. t. m. je nekdo vlomil v žganletoč Frančiške Filipič na Koroški cesti št. 20. Ko le naslednjega dne policija stvar preisikavala, je dognala dvoje: prvič, da je zmanjkalo 460 K gotovine in drugič, da ie dne 20. t. m. ravno ko je Filipičeva preštevala blagajno, prišel žganje pit. 191etni Avgust Trebše iz Pobrežja pri Mariboru. Trebše je šel, ko je spil žganje. na dvorišče žganjetoča, koder si le ogledal kraj, v noči na to pa je vlomil. Ko so ga prijeli, je skraja tajil, pozneje pa priznal; denar so našli na Podstrešju fantovega mojstra, nekega ključavničarja v Studenški ulici v Mariboru. Trebše je že večkrat podučiti o pravilni izgovorjavi; in če bi takšno delo tudi imeli, ne bi smelo zadoščati, temveč bi se moral uvesti za Igralce slovenskega gledališča poseben obvezen kurz, kjer bi nas kakšen veščak učil pravilne izgovorjave. In v dramatični šoli bi se moralo predvsem, predno bi se pričelo z bistvenim podukom, uvesti učence v oderski jezik, to se pravi v pravilno izgovorjavo slovenščine. Slovenski ansambl, vsai inteligentnejši, m na ta način kmalu govoril vzorno in tud« tujci. Cehi bi nas ne morih več tako s svojim spakedranimi jezikom. Ze lani. ko mo dobili v Otonu Zupanu čiču fino čutečega dramaturga, ki mu je bila napačna izgovorjava prava mnka. se ie poznalo Lenora, da so govorili drugačno slovenščino, kakor pod Govekarjevim vodstvom, dasi so se zelo začudili težkočam, ki jih stavi neslovenskemu igralcu fino diferencirana fonetika slovenskega jezika. Nadalje bi moral bifci v učnem redu dramatične šole tudi dramatur* gičen poduk. Kajti samo igralec, ki ima vpogled v svetovno literaturo, ki ve, v kakšno kulturno in literarno dobo Je treba uvrstiti dramo, v kateri nastopi samo igralec, ki zna dobro ločiti tragedijo od igrokaza, komedijo od veseloigre itd. ima smisel za Stil ta zmožnost za štii predkaznovan, sedel že delj časa v prisilni delavnici, star 19 let in član nemškega telovadn. društva »Jahn«. Zidanmost. (Smrtnonevaren padec.) Dne 20. t. m. se je peljal nad-premikač Avgust Vrhovec s svojim kolesom po poti proti Rečici pri Loki nad Zidanmostom. Moža. ki kolesarjenja še ni popolnoma vešč. je srečala na cesti neka svobodeželjna svinja, ter se mu zaletela v kolo. Pri tem je Vrhove padel tako nesrečno raz svojega kolesa, da si je večkrat nalomil lobanjo. Smrtnonevarno ranjenega so prenesli v neko bližnjo bajto, koder še danes leži, kajti rana je tako težka, da niti misliti ni na prenos v Zidanmost. Vrhove je oženjen in oče več otrok! Maribor. (Slovensko gledališče.) Na praznik Vseh svetnikov, dne 1. novembra, uprizori Dramatično društvo Anzengruberjevo »Četrta božja zapoved«, krasno ljudsko igro. Režijo ima režiser g. Molek. Začetek točno ob polu osmih. Dnevni pregled. VčeraJšnlo konfiskacijo »Dneva« je podpisal — Skubel. Včeraj ie bil »Dan« ob 10. dopoldne konfisciran. Kako se je to zgodilo. da so prišli gospodje šele ob 10. dopoldne na to, da je »Dan« nevaren — mi ne vemo. Menda je prišel migljaj od drugod. Menda se je gospodom zdelo, da »Dan« že predolgo ni bil konfisciran, zato so padli po njem. — Nam so napravili s tem dobro reklamo, kajti ob 10. uri je cela Ljubljana govorila o tem. da je »Dan« konfisciran in ljudje so hi*-teli v trafike, da si ga še pravočasno kupijo. Zastonj so se gnali klerikalci In vsi drugi zaradi lipskih slavnosti. Nemci so pokazali, da nikogar ne marajo in potrebujejo. Mi jim pa tako lezemo v —. Po vseh mestih tudi daleč na jugu smo imeli proslavljati nemške zmage Sedaj pa imajo. Previdnost je dobra stvar. Priobčili smo spomine na Francoze. ki smo jih prejeli iz vrst preprostega ljudstva. Tam se vidi. kako mislijo ljudje, Priporočamo se še za druge podobne spomine po raznih krajih naše domovine. Priredili smo drugo izdajo. Kdor bi lista ne dobil, naj se obrne na upravo, da se mu naknadno pošlje. Med temi, ki so državo oškodovali za več tisoč vojaških obvezan-cev. so bili tudi policilskl uradniki. Ce bi »Dan« v njihovem revirju izhajal. bi pa gotovo »Dan« konfisci-rali — ker je državi »nevaren«. Pa bi jih ob tem še sram ne bilo! Po toči zvone. Kakor pravi »Pester Lloyd«, je korak Srbije napravH v Avstro-Ogrski najboljši vtis (v resnici so bili vsi »paf«, ker niso vedeli, kaj to pomeni.) S tem le baje konflikt med Avstro - Ogrsko in Srbijo odstranjen. Avstro-Ogrska se le Prepričala, da se more sedaj na Srbijo in na srbske izjave zanašati in Srbija bo sedai uživala glas resnega in mirnega soseda. Seveda, seveda! »S. L. S. za pravice ljudstva«. Le noter, velika komedija. Tako kriče klerikalci. Tam pa. kjer se je treba za ljudske pravice boriti, tam pa ni poglavarja Krekovih fantov, temveč se izprehaja po Ljubljani Misli sl: kljub temu. da je v Ljubljani zrak pod kritiko, ampak vse eno ga lažje prenesem, kot onega v parlamentu. Tam je prevroče, ker le Kamila precej podkurila. Graški »Šuftenblatt« ponatisku-je »Edinost«. Zadnjič enkrat je nek individuum napisal v »Edinosti« prav, neumesten napad na »Dan«. Notico je ponatisnil »Slovenec« in včeraj j< je ponatisnil »Šuftenblatt«. »Šuftenblatt« najbrže ve. da je ono notico napisal — kolega. »Heil Kaiser WUhelm!« je do nelo zadnji petek na nekem zboip-vanju na Dunaju. Avstrijski vsenen^ ci so praznovali ta dan na Dunaju spomin na bitko, pri Lipskem. Slavnostni govor je imel Schčnerer. ki je povdarjal. da je edina rešitev m Nemce v Avstriji v tem, da se priklopi \vstrija k Nemčiji, kar se mora n& vsak način doseči.« To mu pa še bilo dovolj. Ob kono* r paziva) navzoče h klicu: »Heil Kaiser Wil- helm!«. v čemur so mu ti nemški patriotje z veseljem sledili. DvignilH so se iz sedežev in divje kričali S »Heil Kaiser NVilhelm!« Zgodilo se Schonererju in njegovim pajdašem radi teh protiavstrijskih in protidina-stičnih nastopov .seveda ne bo nič. Zdi se. da je po ideologiji megalomnega nemštva najprimernejše, če slavimo stoletni spomin na bitko pri Lipskem tako-le: V Avstriji — hoch Wilhelm!, v Nemčiji pa žaljivo preziranje — Habsburžanov in Avstrije, kateri se še njenih s krvjo priborjenih zaslug ne prizna. Vsenemška semena morajo iti v klasje! Tako piše »Straža«. Denuncijantske nature »Slovenčevcev« to lahko porabijo. Poroka. Poročil se je gosp. Drago Pilih, uradnik c. kr. južne železnice z gdč. Minko Žirovnik, hčerko gosp. nadučitelja Žirovnika v Borovnici. Obilo sreče! Volilni imeniki za letošnje dežel-nozborske volitve se zdaj sestavljajo. Da ne bo nihče zamudil prilike, v reklamacijski dobi pregledati te imenike. če ie vpisan in ni izpuščen. Klerikalni račuuS. Pri letošnjih deželnozborskih volitvah delalo klerikalci kar »na glas« račune in sicer si prerokujejo, da bodo oropali napredno stranko kar za — dva mandata. Da imajo za volilno agitacijo polne kupe denarja, se ume po sebi; Volilni sklad, katoliški sklad, ljudski sklad in denar »Slov. Straže«. Ej, to smo »liberalci« revčki proti črnim kasarn. Pa roke križem držimo in čakamo. Na delo. Službena pragmatika za državne uradnike je še vedno v nevarnosti in to deloma zaradi obstrukcije Poljakov, deloma pa zaradi iunkti-ma: brez zagotovitve pokritja 30 milijonov — nobene odobritve finančnega načrta. Poljaki nečejo o razpravi o tem načrtu prej sploh nič vedeti. dokler se n lih zahtevam sclede volilne reforme ne ustreže. Vlada je torej v veliki, a neprijetni stiski, državni uradniki pa kljub svojim shodom še ne dosežejo — uveljavljenja pragmatike, ker pragmatika brez milijonov nič ne koristi. Deželni urad »občega pokojninskega zavoda za nameščence« V Trstu. V odbor o vi seji 7. t. m. poročal ie načelnik o stanju zavarovancev in o finančnem položaju deželnega urada sledeče: Dne 1. oktobra t. 1. je bilo pri uradu 7539, z nadomestnimi pogodbami 1948 in pri nadomestnih zavodih 2013 zavarovanih nameščencev. Kot zavarovanju nepodvr-ženih se ie odklonilo 1061, izstopilo je 8334 in prijavilo 20.895 na meščen-cev. Od 1. januarja 1909, t. j. od kar je v veljavi zavarovalni zakon do 31. decembra 1912 predpisalo se je premij v znesku K 6,631.335 in od 1. januarja 1913 do 30. septembra 1913 pa K 1,363.568. Ce se od skupno podpisanega zneska (K 7,994.903' odšteje faktično prejeti znesek (K 7,096.091.86) ostane K 898.811.14, kar odgovarja 11.25 odstotkov pr ed- in samo oni igralec, ki pozna dobro tehniko drame, ki pojmuje stavbo celotnega dela, posammih dejanj in poedmih scen, si bo znal svojo igro prav zamisliti 'in vporabo sredstev, ki jih ima na razpolago, ekonomično uravnaiti, to se pravi tako. da bo sedal hranil s čuvstvom m mimiko, sedaj v njih naraščal in zopet pojemal in Jih crescendiral v pravem momentu do najvišje ekstaze. kakor Je pač to v strukturi drame, dejanja ali scene utemeljeno. Seveda bi bilo prav koristno, da bi imeli učenci v dramatični šoli priliko se izvežbati v plesu, borenju, čitanju tujejezičnih tekstov itd. itd., a vse to ni za igralsko umetnost bistveno, in ker bi stalo le denar ter mnogo časa, ki se porabi v dramatični šoli rajši boljše, je takšen poduk popolnoma odveč, posebno če se pomisli, da ima vsak priliko 3« izven šole vsemu temu priučiti. Sicer pa bi itak moral veljati princip, da se sprejemalo v dramatično šolo le zadostno inteligentni ljudje Saj je gotovo med nešolanimi najti talentov, a kal, ko Je neintehgenca tisti lekleni obroč, ki ne pusti talentu do svobode. Inteligenca Je dandanes za igralca prepotreben rekvizit. Današnja dramska literatura si je prilastila človeka takšnega, kakoršen je v resnici. Danes pisatelj ne postavila več v svoje drame šablonskih figur, ki bi se mogle, kakor nekdaj vznačiti krat-komalo kot ljubimci, junaki, intrigam, naivke itd. Moderni pisatelj riše človeka z njegovo komplicirano dušo in to so značaji, ki jih ni mogoče igrati s tistimi enostranskimi igralci, ki se nazivljejo junake, intrigane, ljubimce. naivke itd. To so vloge, ki zahtevajo igralcev, ki niso le nadarjeni, temveč tudi zadostno inteligentni, da morejo poginiti te komplicirane duše in si ustvariti jasno sliko o značajih, ki jih imajo igrati in o psiholoških procesih, ki se gode v notranjosti teh ljudi. . Za nameravano dramatično solo našega kluba sem si bj,”apr‘lv!] načrt, po katerem bi se delil poduk V tri glavne dele: Jezikovni, dramatični In dramaturidčni poduk. Za jezikovni poduk bi bilo treba dobiti inteligenta. filologa ali pisatelja. ki je vešč fonetike slovenskega jezika. Ker še nimamo prepotrebne učne knjige za poduk prave izgovorjave. bi si moral ta učiteU zbirati za posamezne ure sproti materija!. Ker bi se moral združiti s podukom prave izgovorjave tudi poduk sploh čiste in jasne izgovorjave, bi moral pričeti učitelj z izgovorjavo posameznih vokalov in konsonantov, ih preiti nato k skupinam vokalov in konsonantov. k posameznim besedam, stavkom in odstavkom. T* jezikovni oodiuk nai pisanih premij, 'la zaostanek ic deloma pripisati dejstvu, da je pravnim >redstvom proti določbam penzij-skeea zavoda priznana odložilna moč Od 1. januarja 1913 do 31. avgusta 1913 se ic izplačalo 2t odpravnin vdovam in sirotam v skupnem znesku K 30.780 in vrnilo nameščencem, kojih zavarovalna dolžnost ie ugasnila, na vplačanih premijah odnosno iz premijskih rezerv K 84.032 78 vin. Rente vsled delanezmožnosti in one vdovam in sirotam, ki so se do sedaj priznale, vsled nezgod v službi, znašajo letnih K 2350. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju javlja, da se nadaljuje predavanje g. dr. Iv. Prijatelja: »Osemdeseta leta v slovenski kulturni zgodovini« v soboto, 25. t. m., ob 8. url zvečer v društvenih prostorih VIII. Langegasse 50. I. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Slovensko gledališče v Celju. Slovensko gledališče v Celju otvorl ,v nedeljo 26. t. m. svojo letošnjo sezono z burko »Charlejeva teta«, pod vodstvom g. Josipa Moleka. bivšega člana deželnega gledališča v Ljubljani. Slavno občinstvo se opozarja na to veselo burko, ki se igra na vseh odrih z velikim uspehom. Začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer. Predprodajo vstopnic ie prevzela iz prijaznosti tvrdka Goričar & Leskovšek. IV. knjiga »Znanstvene knjižnice Omladine«: dr. Gustave Le Bon, Psi-hologični zakoni razvoja narodov, stane 2 K 50 h. ne 3 K 50 h, kakor je pomotoma na hrbtu naznačeno! Upravništvo »Z. K. O.« Ogenj. V noči na 20. t. m. je izbruhnil na doslei še nepojasnjen način ogenj v hiši posestnika Jerneja Grilca iz Spodnje Lipnice pri Radovljici. Ogenj ie vpepelil s slamo krito hišo, kakor tudi pod. Požarni brambi iz Kamne gorice se je posrečilo ogenj lokalizirati. Skupna škoda znaša 3000 kron, ki zadene Grilca tem občutneje, ker ni bil zavarovan. Vlom In tatvina. V začetku p. m. ponoči je bilo vlomljeno v stanovanje učitelja Adolfa Hermelja iz Cerknice. Doslej neznan tat je ukradel fotografičen aparat, daljnogled brez etuija, zlat poročni prstan z vrezanim datumom 9 2. 02., zlat ženski prstan s tremi opali, par zlatih uhanov s tremi rdečimi kamni, zlato brožo z dvema kamnoma, srebrno verižico s priveskom, več obleke in šest belih žepnih robcev z rumenimi in modrimi okraji. Skupna cena ukradenih predmetov znaša 401 kron. Se en vlom. Preteklo nedeljo so vlomili med jutranjo mašo neznani storilci v hišo posestnice in prodajalke Marije Oblak iz Javorji pri Škofji Loki. Tatovi so odnesli iz miznega predala, kamor ie bflo tudi vlomljeno 51 kron, potem več hlebcev kruha in iz velikega lonca okrog dveh kilogramov kuhanega mesa. Tudi s klobasami so se tatovi preskrbeli. Orožni-štvo jih zasleduje. Maščevanje odpuščenega delavca. Prejšnji teden je odpustil pri stavbi novega šolskega poslopja na Jesenicah polir Filip Jurkovič nekega zidarja, ki je bil pri njem usluž-ben. Omenjeni zidar je bil večkrat pijan in ni hotel delati. Iz maščevanja je zidar polirja ozmerjal in mu grozil, da ga bo ustrelil. Delavca je Orožništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski Gori. Vlom v delavsko hišo. Pretekli petek so vlomili doslej neznani tatovi v gozdu »Mlaka« pri Zmincu v neko delavsko hišo in so odnesli uro re-montirko s dvojnatim pokrovom in srebrno verižico, dvoje denarnic s tremi kronami, dežnik in več obleke kakor tudi perila. Aretacija dveh tatov. Posestniku Francetu Peternelju iz Javorij pri Škofji Loki je bilo te dni v odsotnosti domačih ljudi iz zaklenjene hiše ukradeno 143 kron. Kmalu po tatvini pa se ie orožništvu posrečilo tatova zaslediti. Dolgoprstneža sta 19letni dninar Valentin Kokalj in 20-letni kajžarjev sin Mihael Peternelj, oba iz Javorij pri Škofji Loki. Po tatvini sta omenjena fanta posetila več gostiln, udeležila sta se tudi nekega plesa in sta v veseli družbi zapravila ukradeni denar. Ko sta videla, da jima ta že zmanjkuje, sta z ostankom najela izvoščeka in sta mu naročila. naj ju pelje domov. Orožni štvo ie oba tatova aretiralo in ju izročilo okrajnemu sodišču v Škofji Loki. hijana. — Boi .i »Dan«. Včeraj so se ljudje kar trgali za »Dan«. Po deželi ga ie skoraj povsod zmanjkalo. Zato je bil v Ljubljani do 10. ure, ko so ga začeli policaji pobirati, že skoraj razprodan. Ker do 10. ure ni bilo v Ljubljani zaradi »Dnevovih« notic revolucije, se iz tega vidi. da nismo nič hudega pisali. Značilno pa je, kako so pri tem postopali policaji. V neki trafiki na Bregu si je neki gospod kupil »Dan« in ga hitro nekoliko pregledal. Naenkrat plane v trafiko policaj in pograbi »Dan« na mizi, iztrga ga pa tudi gospodu iz rok. Gospod se je skliceval, da je ta izvod njegova osebna last. Policaj pa mu ie ošabno odgovoril: »Kar moja roka zagrabi, tega ne dobi nihče več« in je zmečkal »Dan«, ki si ga je oni gospod kupil. O naši policiji se ie že toliko pisalo, da ne bomo ob tem slučaju zopet govorili o dostojnosti. Oni gospod je videl že nekal sveta in je nam priznal, da take surovosti, kot je v Ljubljani, še m videl nikjer. — 19.950 cer tov rži kupi vojaška uprava za Maribor. Ponudbe kakor navadno. — Včerajšnji »Slovenec« govori o denarju in o »takem denarju«. Gospoda, saj se razumemo, kaj ne da! In sami dobro veste, da so takšne vere otročarije — toda pisanjp takšno Je: lumparija, ki je je zmožen edino-le sfanatiziran slovenski klerikalec. Zadnjič Srebrnič, ki ie v naprednih listih lagal, da so od židovskega denarja podkupljeni, danes re-dakterji »Slovenca« sami. Lumpje, pfuj! — «Slovenec pripozna, da je informiral nemške liste o »demonstracijah« v Ljubljani redakter »Slovenca«. No, saj smo samo to hoteli vedeti! Glede drugih sumničenj opozarjamo na današnji uvodnik. Kon-štatiramo samo, da so se ljudle zgražali nad »Slovencem« — ne nad nami. — Na adreso tukajšnjega državnega pravdništva. Po zakonu mora odgovorni urednik Usta tam stanovati, kjer list Izhaja. Pri »Slovencu« pa ie podpisan zdaj poslanec bi se pričel nekaj časa pred dramatičnim, kajti pri tem je treba že materijah (besed), ki ga morajo pa učenci že precej poznati, ker sicer ne vedo kaj ž njim početi, ali pa bi ga nepravilno uporabljali. Dramatični poduk naj bi obsegal deklamacijo, prednašanje. proze, mimiko, pantomimo In Igranje. Seveda bi moral biti tudi dram. poduk čisto sistematičen. Z mimiko in pantomimo bi se lahko pričelo takoj, poleg tega pa lepo po vrsti z deklamacijo lažjih pesnitev do najtežjih, igranjem monologov, posameznih scen, kratkih Iger im končno z naštudiranjem ve-“'I1® ? tem v zvezi bi bilo naj- 224» ” p?‘ do šes* lavnih pro- dukcij. Pri prvi bi bila deklamacija pri drugi igranje posameznih scen in kratkih pantomim, pri tretji vprizo-rltev enodejank in pri ostalih vprizo-ritev velikih dram. kjer bi moral imeti vsak učenec priliko pokazati, v koliko je po svojem talentu, s svojo rutino in s tehničnim znanjem, v kolikor ju je mogel pridobiti v drama-tiči šoli, zmožen, s pomočjo svoje Inteligence ustvariti ostro začrtan fežkeeuloge£a' Dsiho*°^0 'n tehnično c»froP1r^fiMrKleen P°duk naj bi obsegal različna Dredavania o litera tari. razlago tehnike drame, eitanii dram m n|ih analizo, predavanje o zgodovmi gledališča m igralske u- ,motnosti, o njenem pomenu, ki ga hna kot kulturni in socijalni faktor Itd., itd. In edino ta delitev poduka, med več učnjf, moči. ki bi bila utemeljena V teh treh delih učnega načrta (jezikovni. dramatični in dramaturgičiii poduk) bi bila dopustljiva. Jezikovni poduk bi moral imeti itak kakšen gospod neigralec. dramatičen poduk bi moral biti seveda v rokah vodje dramatične šole, ki ima lahko obenem tudi dramaturgični poduk, če ni drugega dovolj inteligentnega igralca, kateremu bi ga lahko poveril. Rezu-mč je torej tak: Učni red dramatične šole: 1. Jezikovni poduk (pravilna izgovorjava slovenščine.) 2. Dramatičen poduk (vzgoja igralstva in štatisterije — deklamacija, prednašanje proze, mimika, pantomima, igranje.) 3. Dramaturgični poduk (predavanja.) Učne moči: Za jezikovni poduk — pisatelj ali filolog. Za dramatični poduk — igralec (vodja dramatične šole). Za dramaturgičen poduk — igralec. Učenci. Pri sprejemu stroga izbira. Za to določen preizkušni čas. Poseben pogoi poleg nadarjenosti — izobraženost, inteligenca. Učna doba — deset mesecev. Pet do šest lavnih produkcij. Bilo ie treba, da sem tu povedal svoje misli o slovenski dramatični šoli. kajti če ne letos, ko je itak že precej pozno, pa bo treba na vsak način misliti prihodnje leto na ustanovitev take šole, če si hočemo vzgojiti uporaben naraščaj. Mislim, da bodo te vrstice pripomogle mnogo k pravemu umevanju resne dramatične šole in dale onim faktorjem, ki se bodo bavili z njeno ustanovitvijo. v marsičem pravo direktivo. Jože Gostinčar, ki ne stanuje v Ljubljani. ampak na Dunaju. C. kr. drž. pravdništvo vljudno vprašamo: po katerem zakonu je to dovoljeno, če pa ni, zakaj se ravno pri »Slovencu« to trpi?! — »Vsegamogočnl« se bojijo. Za nedeljo sklicujejo klerikalci volilni shod v »Unionu«. Ker v Ljubljani nimajo dovoli pristašev, vabijo na shod tudi okoličane, da bi napolnili dvorano. Zanimivo je tudi to, da se klerikalci bojijo javnega, vsakemu dostopnega shoda in puščajo na svoje shode v Ljubljani samo svoje somišljenike. To tudi naglašajo v pozivu. Čudno, tako mogočna stranka, pa si ne upa prirediti v Ljubljani javnega, vsakemu dostopnega shoda! Kaka je ta vsegamogoč-nost? n. — Turner žuga. Turnerjev in Finkov organ »Slovenec« pravi: »Ti gospodje naj se torej nič ne čudijo, če na njih informacije in notice nič ne damo, posebno ne na notice o državni policiji, katere se imajo največ povoda bati.« To Je odgovor na našo in cele slovenske Ljubljane zahtevo, da mora iti iz Ljubljane Turner, ki je Slovence zmerjal s kranjskimi psil Turner bo kratkomalo poiskal pisce dotičnih notic v Dnevu«. jih — aretiral in jih »metal po tleh kakor pse«. Da bi bil Turner tega zmožen, radi verujemo, ali »Slovenec« igra res prav žalostno ulogo s tem, da tega človeka brani. Sicer smo pred volitvami, ali kar Je preveč, je vendar preveč in tega niti od »Slovenca« nismo pričakovali. Morda se pri »Slovencu« že pečajo z mislijo, da bi na dan volitve izročili vse njim nasprotne volil-ce po Turnerju in Finku kratkomalo aretirati? Tako nekako, kot se je to nekdaj delalo na Hrvatskem s proti madžarskimi volilcf. Vse mogoče. n. — »Slovenec« )e hud radi članka, ki je izšel v »Dnevu« o lažeh, priobčenih v graških listih o petkovih dogodkih v'Ljubl|ani in pravi, da je to tako »infamna obdolžitev. da ie res vredna največjega lažnika v Ljubljani, ki je pod članek v »Dnevu« dal črko iz svojega imena: a.« Pisec dotičnega članka pa sploh ne živi v Ljubljani. Sicer pa je naravnost smešno, kako klerikalci vedno iščejo samo onega, ki je proti njim kaj napisal, ali govoril, samo da se izognejo debati o temu. kaj je dotič-nik napisal ali izgovoril. To je značilno za njihovo tdktiko. — Nekdaj in sedajl Nekdaj smo imeli univerzo, sedaj je nimamo. Nekdaj smo bili kraljestvo, sedaj smo slabše kot turški vlJajet. — Nekdaj Je bila Ljubljana glavno mesto Ilirije, sedaj bi se jo kmalu ne smelo imenovati slovensko. — Nekdaj smo imeli Slovenci vse potrebno šolstvo, sedaj ga nimamo .— Nekdaj se je ravnalo s Slovenci kot državljani, sedaj pa kot sužnji. — Nekdaj smo imeli vse državljanske pravice, sedaj nimamo nobenih. Nekdaj so nam dali svobodo. sedaj so Jo nam vzeli. Da je temu tako, je kriva ponižnost in usluž-nost Slovencev, ker gotovi ljudje mislijo. da nam zadostuje, če se nam reče: »Mi smo vas »osvobodili«. — Gledališko vprašanje. Sinoči je imela gled. komisija sejo z intendantom Treščecem in se ie doseglo, da pride g. Borštnik kot vodja slov. gledališča v Ljubljano. G. Borštnik pride že jutri. — »Slovenska Matica« Je trn v peti našim klerikalcem. »Češka akademija« dobi 20.000 K državne podpore, pa ni razobesila nikakih zastav. ker veda in znanost nimata nič skupnega z bitko pri Lipskem. — Ker pa v »Matici« niiso vihrale zastave. denundra »Slovenec« njenega predsednika in očita onih borih 1000 kron, ki jih dobi »Matica« od države. Dolžnost države je, da podpira naša kulturna podjetja, ker plačujemo davek državi. Drugi narodi dobe na 100.000 K. Nemci imajo n. pr. pet univerz — klerikalci pa ne privoščijo »Matici« 1000 kron. — Kaki lopovi so to! Oni bi seveda radii dobili teh 1000 K za »Leonovo družbo«. Mislimo. da je še 1000 oseb na Slovenskem, ki bi poskrbele, da dobi »Matica« tistih 1000 kron tudi brez drž. podpore. Na klerikalni napad pa odgovorimo z delom za »Matico«. — Sestanek prijateljev godbe bo prih. sredo pri Auru. — Najnovejše od Johance. Sliši se. da je .Tohanca od žalosti v neki kamniški gostilni spila tri pollitre vina in je tam pozabila neko taško z zanimivimi pismi. Ko je šla v Kamniku na kolodvor, so jo baje ljudje zmerjali — ona pa je baje rekla: »Kal hočete meni — druge zmerjajte, oni so krivi.« — Sedaj je baje Johanca nekje v Istri. Obupane tercijalke govore, da Je baje v morje skočila. Vso stvar ima v rokah ljubljansko sodišče. — Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« želi svoje lansko leto začete ljudske koncerte v letošnji zimski sezoni nadahevatL Odbor ie za sodelovanje naprosil priznane umetnike in umetnice, društveni pevski zbor pridno študira nove. še neizvajane skladbe, tako, da bo občinstvu za nizko vstopnino mogoče poslušati izvajanja vredne skladbe modernih skladateljev. Priporočamo concerte »Lj. Zvona« v uvaževanje in jim želimo mnogo uspeha! — Jezdni odsek telov. društva »Sokol II.« vabi vse svoje člane na skupni sestanek dne 27. t. m. ob 9. uri zvečer v restavracijo »Zlatorog« v svrho dogovora glede jahalne šole, ki se prične 5. novembra in bo vsak teden dvakrat od pol 8. do ure zvečer. Vabijo se tem potom vsi, ki imajo veselje do jahanja, da pristopijo k odseku ter se gorenjega sestanka udeleže ali svoj pristop pismeno naznanijo na naslov b-. Frana Krapeža v Gosposki ulici. Na zdar! — Iz zanesljivega vira se nam poroča, kake neznosne razmere vladajo pri klerikalcih. Od dne do dne so hujše, tako da že uslužbenci in pazniki v prisilni delavnici ne smejo niti besedice izpregovoriti. ne z enim. ne z drugim. Klerikalnih de-nuncijantov pa se nikjer ne zmanjka. Ni dolgo tega. kar je šel neki paznik druzega paznika tožiti k ravnatelju samo za to, ker ie videl v njegovem stanovanju vžigalice Ciril - Metoda, namesto vžigalic klerikalnega naslova. Kakor se govori in sliši od vseh strani, morajo od paznikov otroci moškega spola biti v vrstah in naraščaju čukov, med katerimi se pa najboll odlikujejo Papeževi hr Vidmarjevi. Je Pa tudi en par takih, ki se upirajo pristopiti k čukom, zlasti od paznika Pirnata sin. katerega so vrgli iz gimnazije. Ta fantek pravi. da ne gre k čukom, ampak veliko raje k sokolom, tako. da ga oče s palico pretepava, da bi ga omehčal in s tem zadovoljil klerikalni zahtevi. Seveda bi človek mislil, da je tak oče nespameten, ki pretepa svojega sina za to; kdor pa pozna naše klerikalce, se ne bode prav nič čudil temu početju, ker ve. da izgubi službo. če se ne bode pokoril klerikalcem. Take in enake razmere vladajo pod sedanjo koruptno klerikalno komando, pa ne samo v prisilni delavnici. marveč povsod, kjer imajo naši klerikalci svojo besedo. Tako dela stranka, čigar voditelj je vpil pred enako volilno pravico za enakopravnost. državljansko svobodo itd. Tako ie dežela enim razsipna mati, drugim pa zakrknjena mačeha. — Slovensko gledališče. Včeraj se je pel ob obilni udeležbi »Trubadur«. Isrra. ki vedno privabi veliko občinstva. Igralo se ie dobro. — Prof. Jensen. znani prijatelj Jugoslovanov, ki se je te dni mudil na Balkanu in proučeval razmere — pride danes zvečer v Ljubljano. »Slovanski klub« mu priredi večer, na katerega so vabljeni vsi člani kluba. Zvečer v »Union«. — Tatinska hlapca. Pretekli torek okrog desete ure ponoči je stražnik aretiral 24!etnega hlapca Franceta Bombega ravno v trenutku, ko je skočil ta čez železno ograjo Šarabonovega dvorišča. Bombeg je imel pr! sebi dva zaboja, v katerih se le nahajalo več perila in dva kilograma kave. Neki drug Šarabonov hlapec Janez Jagrič po imenu je hotel tudi skočiti čez ograjo, pa je na nji obvisel. Policija je oba nepošten-jakoviča izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču. — Tatvina. Konjskemu kupcu Juriju Kmetiču iz Trzina je te dni ukradel neznan tat usnjato ročno torbico s perilom in različnimi računi in to na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Policija tatu zasleduje. — Zaletel se je majhen psiček, rujave barve, sliši na ime »buci«. Kdor ga najde, naj ga odda v trgovini Stari trg štev. 5. proti nagradi. — Umrli so v Ljubljani: Ciril Mali. sin knjigovodje. 18 dni. — Drago Perhavc, in davčnega upravitelja, 12 let. — Karol Žohar, sin topničar, ognjičarja, 7 dni. — Elizabeta Jerše, dninarica-hiralka. 82 let. — Rudolf Cizej, desetnik c. In kr. topnič. polka 7. 23 let. — Kračman Fran, hiralec. 59 let. — Kinematograf »Ideal«. V petek 24. specialni večer. 1. Slike iz Savojskega. (Potovalni film.) 2. Sin narednika (Amer. življeriska slika.) 3. Valdemar ljubimkule. (Velekoml-čno.) 4. Tekmeca. (Amer. drama.) 5. Pivec. (Amer. drama.) Samo popoldne. 6. Kazimir in njegov medved. (Humoristično.) 7. Zopet zavzet. (Dramatični igrokaz v 2 dejanjih.) Samo zvečer od 7. ure naprej. 8. Sam. (Velekomično.) Samo zvečer od 7. ure naprej. Jutri »Poslednja želja jeklenega kralja.« (Učinkovita Nordfsk drama v 3 dejanjih. Samb zvečer. 8. Hurra. nastanitev! (Vele-komič. učinkovita veseloigra v dveh dejanjih.) Samo zvečer. — Loterijske številke. Trst: 42, 9. 87. 52. 74. Trst. Na naslov slovenskih pekovskih mojstrov v Trstu. Znano je. da tvorijo slovenski pekovski mojstri v konzorciju (zadrugi) pekovskih obrtnikov v Trstu večino. Italijani so torej v manjšini. Vkljub temu oa ima omenjeni konzorcij v svoji pisarni nastavljenega italijanskega uradnika, ki niti trohice ni zmožen slovenskega jezika. To dela Slovencem mnogo težkoč, vodstvu konzorcija, v katerem so — kakor rečeno — Slovenci v večini, pa veliko sramoto. Nadalje lahko dokažemo, da ta konzorcij vlaga na sodnijo v italijanskem jeziku pisane vloge. Navedeno postopanje je v popolnem soglasju s slovensko pasjo ponižnostjo. Povemo, da' teh razmer ne bomo dolgo trpeli. Vodstvo konzorcija naj nastavi slovenskega uradnika, na sodnijo pa naj vlada spise v slovensk. jeziku — in imelo bo mir. Škandal je. če tudi tam, kjer ne bi bilo treba, klanjamo tujcu' Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BOJI NA SRBSKO - BOLGARSKI MEJI. Belgrad. 23. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Skopila javljalo, da so Bolgari navzlic temu, da ie nova srbsko - bolgarska meja natančno določena, zasedli neko srbsko stražnico na hribu Govedarniku, jo utrdili za obrambo in so celo streljali na srbskega oficirja. ki jih ie pozval, da stražnico zapustijo. Ncstal ie boj. katerega rezultat ie bil, da so bili Bolgari vrženi iz zasedene stražnice. V Strumici in Čustendilu se pripravljajo bolgarski četaši na vpad v Srbijo in zdi se, da so Bolgari še vedno pripravljeni na nove opasns aventure, od katerih bodo trpeli samo škodo. Belgrad, 23. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Uradno se poroča, da so bili Bolgari odgnani iz obmeine stražnice Božl-darice, ki so jo tudi zasedli, četudi se nahaja na srbskem ozemlju. PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER V SKOPLJU. Belgrad, 23. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Jutri odpotuje prestolonaslednik Ale. ksander v skoplje, kjer bo prisostvoval pri proslavi prve obletnice osvoboditve mesta po Prvi srbski armadi, ki U ie poveljeval prestolona- slednik. IZ SRBSKE SKUPŠTINE. Belgrad, 23. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnovu«.) Manjšina v finančnem odseku ie predložila svoje mnenje o državnem posojilu. Govori se. da bo ministrski predsednik Pašlč odgovoril na Interpelacijo o vpadu Arnavtov, potem ko narodna skupština reši vprašanje adrese in posojila. O posojilu se je razpravljalo včeraj in danes in radi nujnosti predloge ie imela skupštlnd danes sejo tudi popoldan, posebno, ker ie na dnevnem redu tudi naknadni kredit za leto 1913. Stojan Novakovič ie vložil interpelacijo glede avstro - ogrskega ultl-matuma. Gjorgjevič o vpokojltvl generala Mišiča, Blagoie Ilič o vjetni-klh, ki so še ostali na Bolgarskem in dr. Jovan Skerlič o sodelovanju aktivnih ministrov v denarnih zavodih. SRBSKI KOMISAR V SOLUNU. Belgrad. 23. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dttjvu«.) Na eni prihodnjih ministrskih sej se izvrši imenovanie srbskega komisarja za Solun, ki bo imel zadačo informirati Srbske trgovce in posredovati za niih pri grških oblastih. Solun postane namreč glavna Im« portna In eksportna točka za srbsko trgovino, posebno, ker je Grčija da. la srbski trgovini preko Soluna velike privilegije, tako. da srbski trgovci skorai niti čutiti ne bodo. da se Solun nahaia v drugi državi. Grčija Je te privilegije dala srbski trgovini v Solunu zato. ker bi brez srbskega zaledja Solun postal v trgovinskem oziru popolnoma brezpomembno mesto In bi bil gospodarsko silno oškodovan. KRATKE VESTI IZ SRBIJE. Belgrad. 23. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeral Je prispel semkaj črnogorski naučni minister Mljuškovlč. Po dosedal zbranih podatkih iznaša škoda, ki so k) Bolgari napravili. ko so vdrli v Kniaževac. okolu štiri milijone dluactev- Minister narodnega gospdar-stva Je odobril pravila in dovolil ustanovitev »Balkanske kreditne banke s sedežem v Belgradu. Vprašanje moratorija le rešeno. Za plačevanje menic se podaljša rok do 5. decembra. Mesto dosedanje finančne stra* že se razvrsti ob mejah 4000 vojakov. »Štampa« javlja, da bodo Izdelale vse štiri opozlclonalne stranke v narodni skupštlnl posebno adreso kot odgovor na kraljevo prestolno besedo. Z ozirom na dejstvo, da Je službovanje uradnikov na ozemlju nove Srbije zelo težk0, ker primanjkuje primernih stanovanj In drugih potrebnih reči. ni hotelo naučno ministrstvo samo Imenovati profesorjev za nove gimnazije in druge srednje šole. temveč jih je pozvala, nai se sami zglasijo oni, ki bi hoteli prevzeti težavno službo in se žrtvovati za narodno stvar. Rezultat je bil Izredno povoljen: zglasilo se je prostovoljno več profesorjev, kot je potrebno. Ta požrtvovalnost profesorjev je napravila tem lepši vtis, ker se uradniš*vo drugih strok brani službovanja v novih krajih. POSOJILO. Belgrad, 23. oktobra. Z 67 proti 52 glasovi fe bila sprejeta predloga o 250 milijonskem posojilu v prvem branju. BOLGARI. Sofija, 23. oktobra. Minister zunanjih zadev Genadiev je odpotoval v Inozemstvo. Sofija, 23. oktobra. Kakor Pravijo došla poročila, preganjajo turške oblastnlie bolgarsko prebivalstvo v okraju Lozengrad in ga silijo, da zapušča svojo domovino. Bolgarski notabli. učitelji in duhovniki so prisiljeni podpisati izjave, da prebivalstvo lz lastne volje zapušča svoje Imetje. IZ CRNE GORE. Cetinje, 23. oktobra. Na vesti lažnjlvih listov, ki pišejo, da so črnogorske' čete ropale po albanskem ozemUu konstatira tiskovni urad, da je to laž, o kateri se bo že mednarodna komisija prepričala. Cetinje, 23. oktobra. Vodja opozicije Radovič je imenovan za državnega svetnika. POGAJANJA MED OBEMA SRBSKIMA DRŽAVAMA. Cetinje, 23. oktobra. Vpra&mie meja med obema srbskima državama |e že ugodno rešeno. Mešana komisija se bo pečala z naznačitvijo meja. RUSIJA IN TURČIJA. Carigrad. 23. oktobra. Kakor pravijo turški Informirani krogi, so se pogajanja med Turčijo in Rusijo o nekaterih gospodarskih zadevah dobro dovršila ln bo pogodba že prihodnje dni podpisana NEMŠKI CESAR V AVSTRIJI. Benešov, 23. oktobra. Nemški cesar Viljem je prišel danes ob 5. url 40 minut v Benešov. Sprejeli so ga Franc Ferdinand s kneginjo Ho-henberg. Po pozdravu so se odpeljali v grad Konopište. VOJNI AEROPLANI. Berlin. 23. oktobra. Nemška vlada bo dala staviti 4 nove vojne aero-Plane, tako. da jih bo imela že deset. NESREČA. London, 23. oktobra. V Davsonu v Severni Ameriki se je pripetila v tamošnjem premogokopu velikanska eksplozija. London. 23. oktobra. Zasutih je 130—180 rudarjev. Dosedaj so jih re- šili 23. Upanje Je, <•'. ridejo tudi do drugih. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 23. oktobra. Vsled obstrukcije od strani rusinskjh poslancev. ki ne odnehajo preje, dokler se ne izvede volilna reforma v Galiciji, se širijo vedno govorice, da bo parlament razpuščen in da Je pričakovati demisijo kabineta. Situacija je čisto nejasna in takšna ostane do prihodnjega tedna. V soboto pa pride gališkj cesarski namestnik Korytowsky na Dunaj in bo predložil strankam novo predlogo volilne reforme. Je pa vprašanje, če bo ta predloga zadovollfa Rusine. Raz-ven teg» pa vre tudi v drugih strankah. Stapinskj namerava izstopiti iz kluba in začeti z opozlcionalno taktiko. Dunaj, 23. oktobra. Posvetovanja ln pogajanja o enotnem češkem klubu so se nadaljevala, toda brezuspešno. Zastopniki mladočeške stranke so hoteli, da se pogajanja prekinejo, dokler se situacija v zbornici ne izjasni. Mogoče se bodo pogajanja kmalu nadaljevala, posebno, k0 se razjasni razmerje med Poljaki ln Ruslni. Dunaj, 23. oktobra. Češki agrar. cl so se podali danes zvečer k Stiirg. khu In mu sporočili poslednje sklepe agrarne stranke glede upravnih pogajanj. Stiirgkh le izjavil, da bo prihodnji teden sprožil meritorna pogajanja in bo predložil nove predloge o jezikovnem vprašanju. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 8 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Obrtniški Meffar za leto 1914, izdal Josip Hauptmann, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugim tudi knjigovodstvo za obrtnike. Cena samo 70 vin., po pošti 80 vin. Dobiva se po knjigarnah in pa pri izdajatelju v Ljubljani, Francovo nabrežje štev. 7. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne um m Metodove šolske družbe! ■ tSBBEKKEnt' &rr, a SHBEBFBB8 KBKIfBEEEElifCUP K.-- h.fffcHKrBREBB| === Modistinja Resna ženitna ponudba! | Do sobote je vsled odpotovanja naprodaj lepa gredenca. postelja, pisalna miza in omara za obleko nizka. Josip Oblak, Glince, Ločnikarjeva ulica 92. 1028-2 Sir v hlebih, 1— 4 kg najbolje kakovosti, polnomastno, razpošilja po nizkih cenah Franc Jesenovec, Preser. 1029-4 Trije gospodi se sprejmejo dobto in ceno hrano. Poizve se ir* trafiki »Union« in »Prvi anončni pisarni«. 1024—3. Absolvirani realec išče službe v kaki pisarni. Nastopi lahko takoi. Cenjene ponudbe na »Prvo anončno pisarno« pod »Stenograf G«. 1025-1 Dr.E.Gallatia ne ordinira od 23. okt. do preklica. ODoaDDDDDaDanaaaoanoDDaanDan ° n >, .. ... o a a a a o a a a n a a D D S □ D a n a D a Dobro situiran trgovec, star 26 let, v okolici Ljubljane, se želi seznaniti z gdčno. staro od 18 do 22 let v svrho takojšnje ženitve. Na premoženje se ne ozira. Le resne ponudbe pod šifro »Bodočnost naj se pošiljajo na »Prvo anončno pisarno" v Ljub- □liani- s □□DaaaDaDaannDDDaaaaDDDDaana 8 dni na poizkušnjo Triletna pismena garancija po povzetju. pošljem velikemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. nlki. ura K 2-80 Roahopf pat. ura K 8’— Am. Ooidin-ura K 3’50 Železn.-Koskopf K 4’— Roekopf, dvojni piale . . . . K 4 B0 Ploiiata mestna ura .... K 5-— Srebrna imltac. dvojni plaSč . K fr— 14 kar zlata ura K 18'— Orlg. Omega-ura K 2fr— Korikur. budilka ponikljana, 20 cm visoka. . K fr— Znam. Junghaus K 8’— Radi -svet. kaz. K 4'— Radij, 2 zvonca K B-— Radi, 4 zvonci K fr— Radij, godbo. . K 8 — Ura na nihalo, 76 cm ... K 8-— Ura na nihalo, zvonovobitje . K lfr— Ura na nihalo z godbo-budilko m bitjem . . K 14'— Okrogla ura z budilko .... K fr— Max’ Bobnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400. Originalni tovarniški cenik brezplačno. j MINKA HORVAT s Ljubljana, Stari trg št. 21. Priporoča^ svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih cepi c in vseh potrebščin za modistke. inuoirito nrv 4^„ •_ • .v . I e B —, m vocii puueusun za moaistke. Popravila se točno in najcenejše izvrše. m S ■ 8 r. Več tisoč pletenih jopic v vseh barvah, posebno sivih, poprej K 16*--, sedaj K 8*—. Moških klobukov =■■................. vsakovrstnih fason, poprej K 6 —, sedaj K 3*—. = Klobukov za dečke z=.................. poprej K 4*—, sedaj K 2*—. ===== Klobukov za otroke = poprej K 2*—, sedaj K 1*—. Največja izbira dežnih plaščev ----------- za dame in gospode --------- poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14*—. Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Zimsko perilo volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, doko-lenice, rokavice, gamaše, hožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode priporoča modna trgovina za gospode: P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Del. glavnica: 8,000.000 K. Rez. fond nad K 1,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. S, (lastna, hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema "vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih imr m ~m Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije. m s ■■■■■ s s KttVHIBMMMa Zahvala in naznanilo. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi uljudno naznanjam, da sem svojo lekarno pri zlatem orlu v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2 oddal gosp. Mag. Pharm. Vinko Prohazka. Zahvaljujem se za vso dosedanjo naklonjenost in prosim isto ohraniti mojemu nasledniku. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1913. Mag. Phamr. Josip Čižmdf. Naznanilo prevzetja lekarne. S tem uljudno naznanjam, da sem od gospoda Mag. Pharm. Josipa ČižmAča prevzel lekarno pri zlatem orlu v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2 ter se pripočam slavnemu občinstvu za blagovoljno naklojenost z zagotovilom vestne postrežbe. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1913. Mag. Pharm. Vinko ProchAzka lekarnar Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2. S m M ■■■■■■ ■■■■■■ M M