Projektna mreža Slovenije marec 2007 3 Revija Projektna mreža Slovenije letos praznuje 10. obletnico izhajanja, pomemben jubilej, ki kaže na to, da je bila takrat majhna skupina strokovnjakov in znanstvenikov s področja projektnega managementa odločna in vztrajna, da je začela izdajati revijo, ki jo je desetletje stalno strokovno razvijala in izpopolnjevala. Revija se je kljub včasih nekoliko slabšim finančnim razmeram in majhni uredniški ekipi z jasno, dosledno in kritično uredniško politiko postopoma začela uveljavljati. Že kmalu po začetku izhajanja se je iz tedanjega »glasila« o projektnem managementu, ki je bilo sprva namenjeno zgolj posredovanju aktualnih dognanj iz projektnega managementa in informacij o delovanju Slovenskega združenja za projektni management, razvila v osrednjo slovensko revijo s področja projektnega managementa pri nas. Projektna mreža Slovenije danes obravnava aktualne stvarne probleme slovenskega gospodarskega in negospodarskega sektorja ter tudi drugih področij, na katerih se problemi obvladujejo s projekti. Revija pomeni pregled slovenske teorije in prakse projektnega managementa in prizadevanj za njegov razvoj. Prvo številko v letošnjem letu sestavljajo trije znanstveni in dva strokovna prispevka, ki so po vsebini sicer zelo raznovrstni in pokrivajo različna področja, pri vseh pa je instrumentarij projektnega managementa pomembno orodje za doseganje ključnih ciljev. Uspešna podjetja se že dalj časa zavedajo pomembnosti informacijske tehnologije in vpliva, ki jo ima ta na uspešnost poslovanja. Vse večja konkurenca in zahteve kupcev podjetja silijo k izboljševanju poslovnih procesov. Projekti pa so le posebna vrsta poslovnih procesov, zato je, ko govorimo o informacijskih tehnologijah, izjemno pomembna povezava projektnega informacijskega sistema v celovit poslovno- informacijski sistem. Predvsem v najvišjem managementu je potreba po sprotnih informacijah iz najrazličnejših virov vedno bolj pomembna. V ta namen mora informatika v podjetju poleg obravnave podatkov operativnih funkcij na transakcijski ravni zagotavljati informacije za podporo odločanju na upravljalni ravni poslovnega sistema. Tudi avtorja prvega znanstvenega prispevka z naslovom Povezovanje informacijskega sistema podjetja in informacijskega sistema za vodenje in upravljanje projektov poudarjata pomen sodobnega, integriranega, kakovostnega in učinkovitega poslovno-informacijskega sistema ter v tem kontekstu predstavita model uvedbe sistema za vodenje in upravljanje projektov. Poleg pomembnosti vlaganja v informacijske tehnologije se Slovenija srečuje tudi s potrebo po nujnosti dodatnih naložb v gospodarsko infrastrukturo. Te so potrebne kot podpora gospodarski rasti in povečanju splošnega blagostanja v državi. Empirične študije namreč ocenjujejo naložbene potrebe naše države v tem segmentu gospodarstva na okoli 8 odstotkov BDP v primerjavi z okoli 5 odstotki BDP, kolikor smo za financiranje gospodarske infrastrukture namenjali v prejšnjem desetletju. To jasno kaže, da v Sloveniji obstaja znaten razkorak – v višini okoli 3 odstotke BDP – med potrebami naše države za investiranje v gospodarsko infrastrukturo in razpoložljivimi tradicionalnimi viri sredstev za te namene. V okviru zmanjšanja tega razkoraka je projektno financiranje v zadnjih desetletjih postalo ena pomembnejših oblik zagotavljanja srednjeročnega in dolgoročnega kapitala za financiranje investicijskih projektov. Gre za obliko financiranja projekta, pri katerem je finančna struktura organizirana na način, da bodoči prihodki projekta pomenijo glavni vir servisiranja in pri katerem premoženje projekta pomeni glavno obliko zavarovanja. Dober primer projektnega financiranja nam prikažejo tudi avtorji drugega znanstvenega prispevka, ki je namenjen predstavitvi modela financiranja razvoja infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki temelji na teoretičnih izhodiščih financiranja komunalnih infrastrukturnih projektov. V sklop uspešnega prilagajanja na konkurenčnost in hitre spremembe v okolju se uvršča tudi razumevanje projektnega načina poslovanja in oblikovanje ustrezne projektne organizacijske strukture. Prispevek z naslovom Projektna organizacija v sodobnih razmerah delovanja avtorja dr. Potočana se ukvarja z vprašanji, ki so povezana z razumevanjem značilnosti projektne organizacije v organizacijski teoriji, preučitvijo oblikovanja organizacijske strukture, razumevanjem oblikovanja organizacijske strukture na temelju informacijskih povezav organizacije ter vlogo vertikalnih in horizontalnih informacijskih povezav pri oblikovanju organizacije. Vsebino te številke zaokrožujeta zanimiva strokovna prispevka. Prvi se osredotoča na projektno vodenje javnih razpisov za sofinanciranje športa in ljubiteljske kulture iz proračuna občine Vrhnika, drugi pa na projektni pristop pri prenovi spletnega portala Cankarjevega doma. 10. obletnico izhajanja revije Projektna mreža Slovenije smo zaznamovali tudi s prenovljeno celostno podobo revije, ki je še privlačnejša, v njej pa boste našli še več informacij s področja projektnega managementa. Tudi v prihodnje si bo uredništvo revije še bolj prizadevalo ohraniti kakovost revije, v kateri bodo našli prostor tako prikazi rezultatov znanstvenih raziskav, strokovnih člankov, razprave, mnenja, intervjuji kot tudi pomembne informacije s področja delovanja Slovenskega združenja za projektni management. Posebna pozornost urednikov revije bo namenjena prizadevanjem za uvrstitev revije v katero od mednarodnih baz. Reviji Projektna mreža Slovenije je v dosedanjem obdobju uspelo prepričati strokovno in znanstveno javnost, predvsem pa svoje bralce, da zanimivo in znanstveno utemeljeno obravnava aktualna vprašanja iz projektnega managementa ter tudi drugih sorodnih področij pri nas in v svetu. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. mag. Tanja Arh tehnična urednica Uvodnik mag. Tanja Arh