-    21    —
Skythae, Skuti, Skutje ali Skulniki,
in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno.
Spisal P ož enčan.
Lepa hvala vsim gospodam, ki so nam pomen besede „8katnik" razložili. Po njih razlagi dalje od S ku tj a govorim.
Greki in za njimi Rimljani so neznane severne ljudstva Skythse ali Scytha3, in njih dežele Skvthia imenovali. Cerka y ali gerško v se je pogosto kot naš u zgovarjala. Neko primorsko mesto v severni Make-donii ali v današnjim Arbanasi piše Strabon Bu\is, Ptolemej Bullis; Plini Bullidensis Colonia; Ciceron je bil iz tege imena napravil prilog Bulien-sis. \Lwpos kaže svoj u latinskim cuprum in v nemškim Kupfer. Loryma, mestice v Karii, od kteriga Ti t Livi govori, je pri Melu L arumna imenovano. Moža, od kteriga ima na Italijanskim Capua ime, so Capys
M 5. listu Novic 185©.
pisali, in se ve de Kapus zgovarjali. Tacih razgledov bi se lahko silno veliko napisalo. Kar so Greki Xxv$n<: ali Latini Scvthes, S cytha pisali, so zgovarjali S k u-tes Skuta. Ako prcgibljivo končnico es ali a opustimo, dobimo Skut, kar je prebivavca Skutske dežele ali pa še morebiti to deželo samo pomenilo, ker je bila skut ali rep dalje naprej od znaniga sveta. To nas pa ne sme zapeljati, de bi mislili: Skut je aH Skut-niki so bili vsi slovanskima naroda; ampak iz tega se le to vidi, de so njih bližnji sosedje Slovani bili, kteri so svojim mejačam slovansko ime dali, kakor so ob Pontu stanujoči Greki svojim sosedam, kteri so polje obdelovali, Tur*! rekli, ali kakor Slavjani Teutonam ali Tajca rje m dajemo slovansko ime ;?Nemci" brez de bi oni zato Slovani bili. Ker je bila Skuti a Gre-kam odročna in neznana, so jo tako imenovali, kakor so jo ad slovanskih bliže stanujočih sosedov imenovati slišali, in za njimi so Rimljani ravno to ime rabili* Enako Slovani dan današnji za Nemci imenujemo Nie-derlande, Holand, Norwegen i. t. d.
Ktere ljudstva so pa med Greki in Skuti stanovale? Traki, Ilirci, Muzi, Davci ali Daki, Bi-strani, ti so Skutam in Skutii ime bili dali. Morebiti še kako drugo priložnost najdem, od teh kaj več povedati; tukaj samo od Skut o v in od Skuti je kaj več rečem.
Skutija je bila dvoja, azijatska in evro-pejska. Azijatska Skutija je bila spet dvoja: Skutija unkraj Zimava, in Skutija takraj Zimava (Imaus). Od Imava ali Zimava pravi Plini (lib. 6.) 55Imaus accolarum lingua nivosus dicitur" , to je, „Zimav se po besedi ondotnih bivavcov snežen ali snežnik imenuje. Kaj se pa ;5hima" ali „zima" pravi, Slovani vemo.
(Dalje sledi.)
—   25   —
Skythae. Skuti, Skutje3 ali Skutniki,
in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno.
(Dalje.)
Skutija unkraj Ziraava je bila močno neznana; zato govorim tukaj koj od nekoliko znanši Skutije takraj Zimava. Med ljudstvi Skutije takraj Zimava so bili Massagetae, to je, Mesojedi, mnogoštevilno in borovesto ljudstvo, ktero je unkraj reke Araksa Ise-donam nasproti stanovalo. Ko se je kak Mesojed močno postaral, so se sošli njegova žlahta in znanci, ga z ovcami in drugo živaljo vred zaklat in pojest, kar je pri njih za naj srečnisi smert veljalo. Na meso so bili torej Mesojedi zares volčje. Je kdo za boleznijo umeri, ga niso pojedli, ampak pokopali,   in močno
jim je težko djalo, de ga niso mogli zaklati. Nic niso sejali, le od mesa, to je, od živine in rib so živeli in pa od mleka. Ki izmed njih niso mogli čed rediti, so se namest s kožami, le z Ijubjem oblačili.
Zmed mnogih družin ljudstev so h Skutam spadali: Sakarauli Zagorali, Pasjani, Piškurji, Thys-sagetae ali Ticojedi; ti zadnji so le od lova živeli, in Argipaei. Iz dežele ali okrajne Tičojedov so tekle štiri reke;Lykus Lika ali Luka, O aru s Var, Tanais? Ton ali Don, in Syrgi s ali Sirbis, Serbis, Serb. Imena teh rek kažejo, de so tudi Ticojedi slovanskiga rodu bili. Argipaei so bili od rojstva plešasti, s širokimi plošnatimi nosmi in dolzimi bradeljni. Ti so govorili svoj posebni jezik, in okoljni sosedje so jih za svete imeli. Do njih so evropejski Skutj e, kteri so po opravkih popotvali, sedem tolmačev v sedmih različnih jezikih potrebovali.
Iz tega se vidi, de je azijatska, kakor tudi evro-pejska Skutija obsegala več različnih narodov, med kterimi so nekteri tudi Slovani bili. Od Skutov so se bili Bolgari in Rusi dalje v Evropo priselili. Od Bolgarov pravijo, de so se bili okoli leta 230 pred Krist. rojstvam preselili iz aziatske Soromadje na večerni kraj reke Ra ali Volge, od ktere so blezo tudi ime Volgari dobili.
Evropejska Skutija se je imenovalo, kar je bilo za Soromadjo proti se ver ji ljudstev, kterih greški ia rimski zgodovinarji niso vedili imenovati. Se daljniši ljudstva, od kterih so nekoliko slišali, so jim bili Nad-borjane Hyperboraei. Kolikor dalje pa so ljudstva spoznavali, toliko dalje so Skute in ž njimi vred Nad-borjane v popisovanjih pomikali.
Skutske re'ke so bile zraven zgorej imenovanih še: Ister, Porata, Prut ali po slovensko Prod, Tyras, Ter ali Dnester, Hypanis, Kuban in Borysthenes, Dneper ter Pantikapes Podkop. Med zadnjima dvema so stanovali Tuopyoi XkvScci 3 to je poljodelski Skutj e, kteri so bili tri dni hoda proti izhodu od Borysthena in so segali do Podkopa Pantikapes^ proti severji pa skor in skor tako dalječ, kolikor se more po Borysthenu ali Borostenu nasproti v enajstih dneh pripeljati. Proti izhodu od poljodelskih Skutov so bili pastirski Skutje ali Cutje; tu ni bilo nič drevja zunaj v Hvlaei. Ti pastirji ali čutje so imeli dežele ali okrajne, kar jo je v štirnajstih dneh moč preiti, do reke Gerrhus. Dalje čez to reko je bila dežela kraljevih Skutov; kterih je bilo naj več in so bili najsrečniši;   vse druge so si svoje sužne mislili.
Med drugimi bogovi so Skutje posebno Apolina molili, in mu Oetasyrus, to je, Svetazir rekli, kakor so ga drugi Slovani Svetavid imenovali. Darovali so mu konja kot naj hitrisi stvar naj hitriši-mu bogu.
(Konee sledi.)