BIZANTINSKI IMPORT V ZGODNJIH SLOVANSKIH KULTURAH JUGOSLAVIJE Paola Korošec Ako pregledamo inventar slovanskih grobnih najdb na vsem področju, ki so ga naseljevali Slovani po doselitvi v današnje pokrajine, lahko po tehniki izdelovanja nakita razlikujem o dve skupini. V eno skupino moramo šteti predmete, ki kažejo čisto domačo izdelavo, v drugo pa tiste, ki se ne samo v izdelavi, tem ­ več tudi v drugih detajlih razlikujejo od prve. Predmeti prve skupine so izdelani grobo, brez kakršnihkoli plastičnih potez; v glavnem so skoraj vsi liti v kalu/pih. Osnovni metal je pri njih bron, ki je včasih pomešan z več ali m anj odstotki srebra. Za­ radi lepšega videza so ti predm eti često om am entirani z im ita­ cijo raznih livarskih tehnik, ki se je dobila že pri samem litju, ali so pa ornam enti izvedeni pozneje v kaki drugi tehniki. N akit domače izdelave ima poleg tega veliko število raznih oblik in raznih variant. K ljub temu so ti predm eti zelo grobi in težki, kar dokazujejo, da okus ni bil niti p ri izdelovalcu niti pri odje­ malcu tako rafiniran kakor v nekaterih drugih kulturah. Z dru­ ge strani je po svoji preprostosti bil ta nakit laže dostopen šir­ šemu krogu. Predm eti boljše tehnične izdelave so pa izdelani tudi v boljšem m etalu, v zlatu in srebru. O krašeni so z granula­ cijo vseh velikosti od popolnoma drobne, velike kom aj za m a­ kovo zrno, do precej debelejše. To tehniko nakadno sprem lja tudi filigran, kolikor ne nastopa popolnoma samostalno. Pri teh predm etih vidimo, da je izdelovalec obrtnik delal precizno in pazljivo, da je izvajal oblike z gracijo in um etnostjo. Na mno­ gih mestih uporablja za filigran, da bi se uklonil teži in grobo­ sti, tanko srebrno ali pa zlato nit. la je že sama po selli lahka, krh k a in gracilna. Četudi jo um etnik uporablja v več nitih, ven­ dar predm et s tem ni izgubil svoje ličnosti. Ja očitni kontrast med predm eti dveh skupin nam vsiljuje misel, da ne gre za iz­ delek enega in istega naroda, odnosno za izdelek iste delavnice. Ne moremo dom nevati niti, da bi bili izdelek raznih delavnic, ki so bile na enem področju ob istem času, četudi jih najdem o po­ mešane skupaj v grobovih itd. Po vsem sodeč gre pri enih za im port iz neke druge pokrajine, k ar je danes že dovolj doka­ zano. V naše pokrajine je p rih ajal ta im port iz Bizanca, k je r sta se srečavali antična in vzhodna um,etna obrt. Bizanc je z vseh strani sprejem al vplive v vseh vejah um et­ nosti, posebno pa v drobni um etnosti in v zlatarski umetni obrti. Z latarska um etnost je v Bizancu prav zaradi raznih tujih vpli­ vov dosegla res zavidljivo višino. V endar pa Bizanc vseli teh raznih um etnosti in um etnih obrti ni konzervativno hranil samo za sebe, am pak jih je d ajal tudi pokrajinam , k je r je politično gospodaril. To so bile predvsem južna Italija, Ravenski ekzarhat, D alm acija itd. Ta umetnost, ki jo je Bizanc prenašal na po k ra­ jine, ki so mu Idle politično ali podrejene ali pa vsaj z njim po­ vezane, je pa na novih m estih p rih ajala tudi pod vpliv drugih kultur te r tako dobila delno popolnom a nov značaj. Poleg tega. je pa seveda Bizanc s svojo um etnostjo tudi sam vplival na dru­ ge kulture, k ar nam n ajb o lje kažejo belobrdska in kottlaška slovanska kultura. Poleg vpliva na razvoj tu jih kultur, je eks- portiral Bizanc čez m eje svojega področja tudi lastne izdelke. V krogu raznih slovanskih k u ltu r srednje in južne Evrope so imiportirani bizantinski predm eti na prvem mestu proti na­ šemu p ričakovanju n a področju Panonske ravnine. Ker je na obalah Jadranskega m orja vladala politična uprava Bizanca, bi tam p re j pričakovali večje število najdb, ki bi pomenile d irek ­ ten im port iz Bizanca. Toda v veliko večjem številu S O ' taki p red ­ m eti n ajdeni v Panonskem bazenu kot sprem stveno gradivo be- lobrdske in keszthelyjske kulture. Posebno bogate take najdbe te vi’ ste so v T okaju,1 K eszthelyju,1 2 Peszér Adàcsu,3 Szt. End ri v Pešti.,4 Sziraku,5 Regölyu,6 Tolna Szanti7 itd. Številne najdbe čisto bizantinskega gradiva na področju Panonskb ravnine nam dokazujejo, da je bil stik P anonije z delavnicam i na vzhodu 1 H am pel, A lterthüm er des frühen M ittelalters in U ngarn, B udapest 1905, zv. 11, istr. 489 -in sledeče. 2 1 . c. 11, str. 166 in sledeče. — 1 . c. Ill, T. 139 in sledeče. 3 Pamätky archeologie!«;, Praha, 1927, str. 344. 1 H am pel, A lterthüm er, III, T. 263. 5 1 . c. Ill, T. 65,- 67 in 72. 6 1 . c. Ill, T. 174, 184, 186 in 233. M .C .III, T. 408. zelo živ. Ali je svoje izdelke razpošiljal direktno sani Bizanc, odnosno njegove delavnice po trgovski poti, ali na kak drug način, ali bizantinske delavnice na Črnem m orju, ali se je to go­ dilo s posredovanjem tu jih trgovcev, Arabcev, Vikingov, P erzij­ cev, Judov itd., kakor nekateri domnevajo, je danes š.e nemo­ goče ugotoviti. S tem vprašanjem se je poleg Červinke, posebno bavil N iederle, ki je skušal ugotoviti, kako je dospel n a Češko nakit, ki je bizantinski im port.8 Ta nakit, najden na področju Češke in Moravske, je Niederle razdelil v celo vrsto tipov, ki jih je analiziral in prišel do končnega zaključka, da je pot, po kateri so ti predm eti dospeli na Češko in Moravsko, vodila lahko samo z vzhoda proti srednji Donavi, nikakor pa ni mogla voditi z juga iz D alm acije ali pa z Apeninskega polotoka. Ta Nieder- lov zaključek je popolnoma točen, kar nam dokazuje tudi gra­ divo, najdeno na področju Jugoslavije in v Panonski ravnini. V tem gradivu nimamo nikakršnih oblik, ki bi nam prikazovale pot, ki bi vodila od južne smeri. Zato je ta im port lahko prišel samo z vzhoda, kakor misli tudi Niederle. N astaja pa novo vpra­ šanje: kako so ti predm eti im portirani v naše k raje, po kateri poti in kdaj. Im portirani predm eti na naših nekropolah so zelo raznovr­ stni. N ajveč je bilo najdenih uhanov; prstanov, ovratnic in dru­ gih vrst nakita pa je veliko manj. Ker so uhani najbolj tipični in tudi najbolj raznovrstni, jih bom razdelila v skupine ter upo­ števala samo glavne odlike, ne bom se pa spuščala v detajle, t i ­ pološko razdeljeni uhani kažejo več skupin: a) Uhani v obl iki obročka, pri katerih je spodnja polovica obročka okrašena z granuliranim filigranom. Na mestu, k je r obroček p rehaja v gornji del, t. j. v srednji polovici, je m ajhna rozeta, ravno tako kakor pri nekaterih drugih tudi na sredi spodnjega dela. Po Niederlu so ti uhani orientalskega, sir­ skega izvora.9 Pri nds je najden ta 'tip v D alm aciji in je shra­ njen v m uzeju v Kninu,1 0 1 1 našli p a smo ga tudi n a nekropoli na G radu v P tu ju .1 1 8 Pamatkv, 1927, str. 338 lin sl. n i. c. str. 340. 1 0 Rad jugoslavenske akadem ije znanosti i um jetnosti, Zagreb, 1940, str. 23, sl. 23. 1 1 Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Celje, 1947, str. 14, sl. 11. b) U Ii a n i s p r i v e S 'k o m v obliki zvezde. Na obroč­ ku je privesek v obliki zvezde, katere k rak i so izvedeni v obliki g ranuliranih trikotnikov. N iederle misli, da moramo iskati pro­ totip teh uhanov n ek je v O rientu, a v črnom orskih delavnicah grških kolonij imamo take uhane že v VI. in VII. stoletju.1 1 ’ N aj­ deni so tudi v P anoniji,1 1 pri nas pa v G olubiču pri Kninu.1 2 1 3 1 4 Im i­ tacija teh uhanov je pa v liti tehniki posebno pogosta v belo- brdski k u ltu rn i skupini. O riginalni uhani iz G olubiča so posebno karakteristični še. zaradi S-petlje na enem koncu obročka, med­ tem ko se na drugem n ah aja kvačica. Četudi sta v tej najdbi dve v rsti uhanov, k je r im a ena pravi privesek v obliki zvezde, m edtem ko ima drugi bolj obliko ploščate piram ide, vendar p red stav ljajo eno celoto ne samo zaradi skupne najdbe, temveč tudi zaradi tehnične izdelave. Neki uhani z zvezdastim prives­ kom, katere n av aja Niederle-, m orda niso im port, temveč bodo predstav ljali domače delo po tu jih vzorih, ker kaže, da so uliti v kalupih. Tak prim er imamo na Pasterskčm gradišču.1 5 Popol­ nom a identični uhani pa so najdeni p ri nas v Č adjavici,1 6 ti so nekoliko bogate j e ornam entirani, vendar pa so ravno tako uliti v kalupih. S tem ne mislim, d a tudi taki uhani nikakor ne bi prišli v poštev kot im port, četudi je to m anj verjetno. c) Uhani s priveskom v obliki grozda. U hani te vrste im ajo na spodnji strani obročka privešen grozdiček, ki se navadno n a d a lju je tudi še nad obročkom kot nekak-nastavek. H adaczek1 7 misli, da se je ta tip razvil iz uhana, ki je imel na obročku n atak n jen o podolgovato jagodo, ta pa se je pozneje, v klasičnem obdobju, sprem enila v grozd podolgovate ali piram i­ dalne oblike. Na te j razvojni stopnji p o staja ta tip uhana eden n ajb o lj razširjenih in uporabljanih oblik že v rimskem, še bolj pa v bizantinskem času. O prilju b ljen o sti tega tipa nam pričajo m nogoštevilne najdbe na vsem področju, k je r je deloval vpliv Bizanca. P o jav ljajo se številne variante oblik, pa tudi v veli­ kosti so razlike. Ti uhani so izdelani v glavnem v tehniki gra- nu liran ja, včasih pa so okrašeni tudi s filigranom in granula- 1 2 P am ätky, 1927, str. 343. 1 3 E. S. A< 1934, str. 285 do 307, T. 13 in 15 . 1 4 R ad J. A. 1940, str. 22. 1 5 P am atkv, 1927, str. 341, sl. 101, štev. 1. 1 6 V jesnik hrvatskog arheološkog društva, Zagreb, 1942/43, T. Ill, sl. 6—7. 1 7 H adaczek, D er O hrschm uck der G riechen und E trusker, Wien, 1903, str. 18, 27 in 51. cijo. Zelo lepi prim eri uhanov so pri nas iz T rilja,1 8 Biskupije pri Kninu1 9 in iz P tuja.2 0 V Češki so jih našli v Zelenki pri Vrb- ki,2 1 in v 'Zakolanih,2 2 v Moravski pa v Temicah,2 3 Vaeovu,2 4 Sta­ rem Mestu pri Uher. H radištu.2 5 A nalogije piram idalnih prive­ skov na uhanih kažejo najlepše zelo zanimivi uhani, najdeni v Szent E ndreu2 6 in na drugih mestih.2 7 Pri uhanu z grozdnim p ri­ veskom imamo tudi tip, k je r je srednji del grozda izdelan v obliki večje votle jagode, k i je včasih ornam entirana z drobnim filigranom. Lepe prim ere imamo v uhanih, najdenih v depotu v lo k a ju .2 8 * V erjetno pom enijo ti uhani prehod od uhanov z grozdnim priveskom k uhanom s štirim i jagodami. d) Uhani s ji r i v e s k o m v obliki jagod. Tu imamo tri skupine: uhane s štirim i jagodami, uhane z eno in uhane s trem i jagodami. Prva skupina ima štiri jagode razporejene tako, da je na vsaki strani uhana po ena jagoda, medtem k o sta na spodnji strani dve jagodi, ena vrhu navpične osi, ki je p ritrjen a odnosno zlita z obročkom, druga pa spodaj. Prim ere teh uhanov imamo v kninskem in v zagrebškem m uzeju iz raznih najdišč. N adalje imamo ravno tako srebrne in zlate identične uhane iz slovanske nekroipole v P tuju.2 0 Iste uhane imiamo pa tudi na Češkem v Predmosti, na Moravskem v Starem Mestu,3 0 nadalje v Tem pelhofu3 1 itd- Pri tem tipu uhanov je včasih jagoda, ki je p ritr jena na zgornjem koncu navpične osi, že degenerirana ali pa je celo že izginila. Lep prim er take degenerirane jagode im a­ mo pri srebrnih uhanih iz Glavičin v D alm aciji.3 2 Jagode uhanov tega tipa so okrašene s filigranom v obliki m ajhnih krožkov ali pa z granulacijo v obliki m ajhnih rombov in trikotnikov. Po Nie- 1 8 Rad J. A. 1940, str. 21. 1 8 N ahajajo se v m uzeju v Kninu. 2 0 D oslej še niso objavljeni, a izkopani so leta 1947. 2 1 Schranil, Die Vorgeschichte Böhmens und M ährens, Berlin, 1928, T. LXXT, sl. 5, 6 in 7. 2 2 1 . c. T. LXV1IT, sl. 18. 2 2 1. c. T, LXV1II, sl. 25. 2 4 Pam ätky 1927, str. 342, sl. 102, štev. 1 0 . 2 5 Archeologické rozhledy, štev. 1 —2 , P raha, 1949, str. 23, sl. 11. 2 0 Pam ätky 1947, str. 342, sl. 102, štev. 8 in 11. — Hampel III, T. 263, sl. 5, 6 , T. 286, sl. 9. 2 7 H am pel III, T. 286, sl. 7, 8 . 2 9 Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana, 1950, 3 0 Archeologické rozhledy, 1949, str. 23, sl. 12. 3 1 Schranil, Vorgeschichte, str. 299 3 2 Rad J. A. 1940, «tr. 1 1 , sl. 8 . derlu im a tudi ta tip svoj izvor v O rientu. D rugi tip uhanov, k je r so na obroček nanizane tri jagode, in tre tji tip, k je r je na obročku samo ena jagoda, sta posebno pogosta v D alm aciji. Mnogo jih je v kninskem m uzeju in v Splitu. Velik del p red­ stav lja delo domače zlatarske obrti, vendar so vmes tudi lepi prim eri originalnega im porta. Po tehnični izdelavi so ti uhani, odnosno jagode izdelani n a dva načina. Jagode so lahko okrogle, podolgovate, bikonične, vselej pa so votle in obdane s pločevino, okrašeno s filigranom ali z granulacijo. Pri drugem načinu iz­ delave pa so jagode votle, toda n jih stene so prebite, da je vi­ deti, kakor bi bile sestavljene iz reber, ki so včasih ravno tako izdelane iz filigranskih niti. A nalogne prim ere prebitih jagod imamo tudi na Češkem v uhanu s trem i jagodam i, najdenim v Čistevesu.3 3 Po m nenju K ondakova in Scliranila izvirajo te iz grških ali orientalskih delavnic.3 4 Zelo zanim iv je tudi uhan, n a j­ den v E rdutu v Slavoniji, ki je sedaj v arheološkem m uzeju v Zagrebu.3 5 Im a tri prebite jagodte, nanizane na obroček. Uhan je zelo velik in okrašen z zelo velikim i zrnci granulacije te r z granuliranim filigranom in filigranom . V endar pa vzbuja vtis precejšn je grobosti. Zelo je zanim iv tudi sam obroček iz dveh uvitih žic, zaradi česar spom inja precej na uhan iz Perjam oša, čeprav im a ta eno samo jagodo in je časovno iz druge periode.3 6 E rdutski uhan ima obroček med jagodam i omotan s filigransko žico. Podoben uhan om enja K aram an v arheološkem m uzeju v Beogradu.3 7 Po m asivni in skoraj grobi ornam entiki in po večji srednji jagodi je precej podoben srebrnim uhanom iz tokajskega srebrnega depota.3 8 U hani z eno jagodo im ajo lahko jagodo j a j ­ časte oblike, obešeno na enem koncu obročka, lahko pa je ja ­ goda tudi bikoniona in po dolžini natak n jen a na obroček. Prve in druge so zastopane v lepih primlerkih v G ajinah in tudi na drugih najdiščih.3 9 Neznani so doslej pri nas prim erki uhanov bizantinskega im porta z jagodo v obliki kocke z odrobljenim i vrhovi, kakor je , 3 3 Schränil, Vorgeschichte, str. 299, T. LXVITI, sl. 24. 3 4 L c. str. 299. 3 5 R ad J. A. 1940, str. 21, sl. 22. 3 6 P am àtky 1927, str. 345, sl. 105. 3 7 Rad J. A. 1940, str. 32 do 35 in 43, opomba 100. ' 3 8 „, H am pel II, str. 493, sl. F. 3 9 Rad J. A. 1940, str. 31, sl. 30. to slučaj z uhanom v Perjam ošu, ki ga Niederle uvršča v slo­ vansko periodo, čeprav ji m orda ne pripada .40 Sicer pa je ta oblika zelo znana. Razen v Perjam ošu jo najdem o na Ogrskem tudi v Puszti Bakod,41 Szentesu,4 2 Dom bovaru,43 Szegszardu,44 4 5 Bö- kény-M indszentu,4 6 pa tudi na Krim u.46 Večina teh najdb ne p ri­ pada slovanski periodi, nekatere so pa dvomljive. e) Uhani s priveskom v obliki lunule. Podobni uhani so mi kot im port v večjem številu na teritoriju Jugosla­ vije neznani. Samo v Nišu sta najdena dva zlata uhana, ki sta danes v arheološkem m uzeju v Beogradu. Uhana im ata na dnu lunule podolgovato jagodo in jagode so tudi na rogovih lunule. O krašena sta s filigranom in granulacijo. D a je pa ta oblika uhanov bila zelo priljubljena, pričajo uhani kottlaške kulturne skupine, za katere vemo, da so slovanski izdelek in so nastali v domačih delavnicah. V erjetno je, da nastopa bizantinski import tudi v tej obliki v večjem številu že zaradi priljubljenosti tega tipa v domači obrtni umetnosti. Ta po rab lja celo neko vrsto perforirane lunule pri uhanih tipa z grozdastim priveskom. Tu je klju b lunuli grozdasti privesek še ohranjen. V erjetno so ti uhani nastali iz luničastih uhanov s trem i rogovi in priveska, ki je lahko različen, kakor pri uhanih iz depota v T okaju in iz depota v Starem M estu,47 čeprav so te polno delane in ornamenti- rane s filigranom, ne pa perforirane. Razvoja tega uhana danes še ni mogoče točno ugotoviti, ker so najdbe še preskrom ne. Za­ nim iv in zelo lep uhan je bil najden na nekropoli v P tu ju ,48 iz­ delan je v srebru, dobro ohranjen in pomeni čist bizantinski import. Izveden je v filigranu, granuliranem filigranu in granu­ laciji. Poleg uhanov moramo omeniti kot bizantinski im port v slo­ vanskih kulturah tudi ovratnice, kakršne so najdene v Dalma- 4 0 Pam ätky 1927, str. 345, sl. 105. 4 1 Ham pel 1, str. 359, sl. 954. — Ham pel II, str. 3. — Ham pel III, T. Ill, sl. 2. 4 2 Arch. Ert. 1904, str. 158. — Arch. Ert. 1906, str. 50. 4 3 Ham pel II, str. 6 8 8 , sl. 3. 4 4 Ham pel II, str. 690, sl. 1 , 2 . — Hampel I, str. 359, sl. 958. 4 5 Hampel I, str. 359, sl. 954. — Ham pel II, str. 6 8 . — Hampel III, T. 56, sl. 3. 4 6 Uzb. apx. ko. XIX. 50, tab. 1 . 4 7 Hampel II, str. 492, sl. E, štev. 1 , 2 . — Niederle, Rukovet slovanskć archeologie, P raha, 1931, str. 195, sl. 89. 4 8 Korošec, 1 . c. str. 71, sl. 13. 9 Arheološki vestnik 129 ciji v Irilju 4 0 in v G olubiću pri Kninu.5 0 Te ovratnice so sestav­ ljene iz zlatili bikoničnih jagod. T riljska ovratnica ima 24 jagod, od k aterih je 20 om am entiranih s filigranom , ovratnica, najdena v G olubiću ima 23 jagod, od katerih so pa samo nekatere orna- m entirane. T akih jagod na slovanskih lokalitetili res ni mnogo, toda kolikor nastopajo, jih je večinoma lahko datirati. Na Češ­ kem j ili srečam o v K olinu, Čistevesu in U lie rc ih 1 na O grskem v C avi a te so ornam entirane s pregradicam i, v katerih je bilo vstavljeno stek la ali neka druga m aterija.5 2 N a ovratnici iz G olubića v D alm aciji so zelo zanimivi luni- časti priveski n a samih jagodah ter so tako nanizani na ovrat­ nico vsega pet po številu. C ela lunula je ornamemtirana s fili­ granom, m edtem ko so navzdol obrnjeni rogovi in srednji del lunule ornam entirani z granulacijo. L unula se pri Slovanih po­ ja v lja od X. do XII. stoletja, k ar p o trju je jo novci, ki jo sprem­ ljajo . Bogate n ajdbe takih priveskov so znane iz južne Rusije, tako iz G nezdova te r volinskega, jurkoveokega, belogostickega in iz nevelskega depota.53 Po N iederlu so ti vzhodni kosi datirani okoli leta 1 0 0 0. Schranil om enja dva srebrna priveska, najdena v Namestili, od k aterih je eden polmesečne oblike in to kot lunula s trem i rogovi. Ta oblika je karakteristična posebno za D n jep rsk i bazen v času knezov v Češki.5 4 Poleg originalov so zelo pogosti, toda zelo grobo izdelani luničasti priveski iz doma­ čih delavnic, med katerim i N iederle razlikuje celo dva tipa. Sta­ rejši. tipi so bolj zaprti, t. j. n jih rogovi so nekoliko zoženi, ne- ornam entirani, m lajši pa so bolj odprti ter ornam entirani z gro­ bo granulacijo. Na O grskem je najden tudi originalen im porti- ran privesek v grobišču v A rad Földväru, om ejen je s filigran­ sko nitjo. Sprem lja ga čisto belobrdsko sprem ljajoče gradivo. Z istega grobišča sta poleg tega znana tudi dva novca, prvi Bele L, drugi pa V ladislava II.55 Zelo lep luničasti privesek, ki bi p ri­ padal tem u času, je n ajden v Ig aru .56 Izdelan je v zlatu, o r a a - m entiran pa s celicama, v k aterih je bila nek d aj steklena pasta. 4 9 R ad J. A. 1940, str. 2 1 , sl. 2 1 . 5 0 1 . c. str. 19, sl. 18, 5 1 Schranil, V orgeschichte, str. 305. 5 2 Arch. Hung. Budapest, 1932, str. 267, T. CI, CII. 5 3 Niiederle, Rukovét, str. 200. 3 4 Schranil, Vorgeschichte, str. 305, T. LXIX, sl. 15 in 1 .. 5 5 H am pel II, str. 56, sl. 6 . 5 6 H am pel II, str. 355. j Med domačimi izdelki slovanskih kultur, posebno v belo- brdski kulturi, so zelo številni razni prstani. Posebno pozornost vzbujajo prstani z im itiranim filigranom in granulacijo. Na­ vadno so odiprti, a na mestu, k je r se konci stikajo, je okov z b i­ serom. Vsi ti prstani v resnici pom enijo kopijo bizantinskih iz­ delkov, kakršni so kot import, toda v zelo m ajhnem številu, naj­ deni tudi na tleh naše države. Zelo lep prim er je prstan iz Tri- l ja “7 z biserom v okovu in ornamenti ran z granulaci jo. Krasen je tudi zlat prstan, najden na G radu v P tu ju z belobrdskim spremstvenim gradivom .5 7 5 8 Sam obroček je ornamenti ran s plete­ nim filigranom, na sprednji strani pa je pet kupolastih vzboklin ornam entiranih z granulacijo. Na Češkem so našli nekoliko im- portiranih prstanov. Eden je najden ob skeletu v Predmosti; na vrhu vzbočenega dela ima v okovu steklen m oder biser, omejen s 4 nizi (granulacije. Obroček je ornam entiran s prepletenim filigranom. Sem spada tudi fragm entiran srebrn prstan iz Zä- kolany5 9 in prstan iz Starega Mesta.6 0 Zelo bogate prstane so našli tudi na raznih k rajih na Ogrskem. N ajbolj zanimivi so tisti, ki im ajo obroček ornam entiran s prepletenim filigranom .6 1 Zelo zanimiv nakitni, obenem pa tudi praktični predm et, ki ga Slovani uporabljajo, so gumbi. Imamo jih večje število, ki so lahko tudi d omače delo in so lepo te r pravilno ornamenti rani, taki gumbi so bili najdeni na G radu v P tu ju 6 2 in na Češkem v Budeču, Zäkolanyh, Žalovu, Rousovicali in Starem Mestu.6 3 Po­ dobne so našli tudi na Ogrskem v Puszta-Szilasu.6 4 Na drugi strani pa imamo zopet im portirane bizantinske gumbe, kakršni so najdeni tudi v naši državi v T rilju,6 5 na Češkem v Želenkyh,6 6 poleg tega so pa znani tudi v Pilinu in v Tokaju.6 7 O krašeni so samo z granulacijo kakor oni iz T okaja in Trii ja, ali pa s fili- 5 7 H am pel 111, T. L, sl. 1 ab; T. Ll, s l.2, 4ab. 5 8 Korošec, 1 . c. str. 95, sl. 19. 5 9 Schranil, Vorgeschichte, str. 301, T. LXVIII, sl. 27. 6 0 Arch. rozh. 1949, str. 25, sl 1 1 (leta 1948 najdena prstan a inulta obroček prav tako ornam entiran s filigramom), 6 1 H am pel III, T. L, sl. 1 , aib; T. LI, sl. 2, 4ab. 62 Korošec, 1 . c. str. 93, sl. 2 0 , 2 1 . 6 3 Schranil, Vorgeschichte, str. 502, sl. 30, str. 303, sl. 31 in Arch. rozh. 1949, str. 30—36. 6 4 Ham pel II, str. 401, sl. 1115 in 1116, katere on sodi med priveske. 6 5 Rad J. A. 1940, str. 2 1 , sl. 2 1 . 6 6 Schranil, Vorgeschichte, T. LXXI, sl. 5, 5a, 4, 4a. 0 7 Ham pel II, str. 491, sl. 1 1 . — Hampel I, str. 400, sl. 109. granom kakor gumbi iz Pilina. N ajbogateje je ornam entiran p ar gumbov iz Želenky, ki je okrašen s filigranom , z granuli- ranim filigranom in z granulacijo, na nekaterih mestili pa so bili n ekdaj vstavljeni biseri v obliki koščkov stekla ali podob­ nega m ateriala. Po množini gradiva, ki v naših k ra jih in v Panonski ravnini kaže jasne znake bizantinskega im porta, je opravičeno vpraša­ nje, kako so ti predm eti dospeli v naše pokrajine. D ve možnosti sta. P rva 'bi bila politična povezava in k u lturni stiki, ki so vla­ dali v X. in XI. stoletju med Bizancem in njegovim i slovanskimi sosedi na severu in severo-zahodu. V erjetnejša je pa po mojem m nenju trgovska zveza. D a so vso to okrasje prinašali v slovan­ ske p o k rajin e lju d je, k i so zastopali politično oblast, skoraj ni mogoče. V tem prim eru bi ga vsekakor ne našli v takih množi­ nah tudi izven političnega obm očja njihove države, in to celo na severu, na Češkem. V X. in kasnejših stoletjih je ku ltu rn i stik med Bizancem in njegovim i sosedi zelo tesen, prav tedaj ko sta C iril in Metod začela med slovanskim i narodi širiti krščanstvo. V endar pa tudi ta stik ni mogel mnogo prispevati k širje n ju te um etne obrti, k er je bilo tedaj, kakor trd i tudi sam N iederle, prinešeno zelo malo predm etov cerkvenega značaja, k ar tudi ustreza vlogi te akcije. Zato pa tudi ti predm eti bizantinskega značaja niso bili im portirani s politično prevlado Bizanca, niti s kulturnim i stiki m ed Bizantinci in drugim i narodi, tem več moram o kot n jih n a j­ boljšega posrednika in širitelja v resnici dom nevati le trgovino. T ako so ti predm eti p rih ajali v bazen Panonske ravnine in šele od tu so jih raznašali d alje, k ar nam p o trju je jo tudi same najdbe. Če bi bile v trgovskem stiku z vzhodom na jugu Ev­ rope razen Panonskega bazena tudi druge dežele, bi gotovo tudi v teh predelih našli večje število im portiranih predm etov, ne pa dom ačega dela. Število im portiranih predm etov, ki so najdeni n. pr. v P tu ju , je v razm erju do predm etov kottlaške in belo- brdske k u ltu re na istem grobišču večje kakor pa n. pr. v Mra- vincih in n a drugih najdiščih v D alm aciji. To nam dokazuje, da je bil v P tu ju im port m očnejši kakor n a jugu. N erazum ljivo bi bilo nasprotno, ker so v D alm aciji, k je r je bizantinska uprava bila veliko m očnejša, grobne najdbe z im portiranim i predm eti relativno skrom ne. Res je pa, da bi ravno tu, glede na direkten stik lahko pričakovali večje število im portiranih predmetov. Na drugi strani nam pa to zopet dokazuje, da je v Slavonijo in dalje proti zahodu v alpske predele im port prihajal iz Panonske ravnine, kakor je prihajal tudi v Češko, kakor meni tudi sam Niederle. Četudi Niederle misli, da je vzhodno alpsko področje bilo v trgovskem stiku z Bizancem, vendar mislim, da je to malo verjetno, čeprav je naše področje doslej še malo raziskano. Mi­ slim celo, da globlje v kottlaško kulturo import ni daleč segal. Vemo, da v Köttlachu in ostalih najdiščih tega področja, ki so raziskani, ni bil najden niti en predm et, ki bi bil im portiran z vzhoda. Lahko bi domnevali, da je ravno ozemlje, k je r se stikata belob rdska in kottlaška kultura, končna m eja, kamor sega bi­ zantinski import. T ukaj moram omeniti tudi Karamana, ki misli ravno tako, da je bizantinski im port prišel v naše k raje is trgo­ vino, čeprav ne om enja poti, po kateri je v te k raje tud1 ! prišel."8 Na drugi strani meni Niederle ob poročilu Ibrahim a Ibn Jakuba, da so se s trgovino teh drobnih predm etov bavili arabski trgovci, ki so trgovali s sekanim srebrom .“9 K asneje pa pravilno sodi, da so se s to trgovino bavili tudi razni drugi trgovci in tudi slovanski.6 8 6 9 7 0 S katere strani je p rihajal im port v Panonsko ravnino? Če bi vodila trgovina po Jadranskem m orju čez Dalm acijo ali čez Apeninski polotok ali če bi bilo blago izdelano v tam kajšnjih bizantinskih delavnicah in delavnicah, k i so bile pod bizantin­ skim vplivom, bi imel nakit neke značilnosti, ki bi kazale tudi na njegov izvor. V Panonski ravnini vse do vzhodnoalpskega področja sploh nimamo tipov, kakršne najdem o v Palazzolu, A kreidi ali Ruovu, Taorm ini ali Raccineei. Prav tako ni tipa uhana, ki ga N iederle navaja iz Severne Italije iz Castel Tro- sina.7 1 Ravno tako nimamo raznih vrst uhanov luničastega tipa in uhanov z zvezdastim priveskom, kot ga poznamo iz Kalaj a Dalm aces.7 2 Naši tipi, ki so analogni onim iz Želenky, žižica, Praha I, Predmosti, Žalova. Čistevesi, Levyga Hradca, Bukola, Tčmice, Starega Mesta, Rybešovic, Kromčriža, Kvjovai, Jaro- 6 8 K aram an, Iz kolijevske H rvatske prošlosti, Zagreb, 1930, str. 135. 6 9 Pam ätky 1927, str. 352. 7 9 Ndederle, Rukovet, str. 137 in sledeče, str. 125 in sledeče. 7 1 Pam ätky 1927, str. 345, sl. 106, štev. 4. 7 9 W. M. B.H . XII, str 195. Imovic in K olina,7 ' 1 in ki so analogni onim iz Panonske ravni­ ne, m orajo biti vsekakor istega izvora. Ako' poleg tega upošte­ vamo, da se vsi ti predm eti med seboj skladajo in da nim ajo nikakršne južne odlike, m oram o njili izvor iskati direktno na vzhodu v Bizancu ali pa na obalah Črnega m orja. N ajn arav n ej­ ša pot iz teli k ra je v proti severozahodu je Donava, ki sega s svojo plovnostjo globoko v evropski kòntinent. Veliki del najd b v Panonski ravnini sprem ljajo bizantinski novci, na Češkem pa novci B fetislava I. in drugih domačih češ­ kih vladarjev. P ri nas te n ajdbe nim ajo vedno sprem ljajočega jih novčiča, m edtem ko im ajo nekatere celo rim ske novčiče, toda samo 'kot priveske ali kot slučajne najdbe v grobu. V endar se tudi pri nas p o ja v ljajo bizantinski novci. V resnici služijo vsi ti novci p ri dataciji samo kot term inus ante quem non, če pa upo­ rabim o nekatere druge faktorje, vidimo, da je vsaj približna da­ tacija vendarle možna. Tako trdi Schränil, da so ornam entirani gumbi zelo p rilju b lje n i v drugi polovici X. stoletja, in domneva, da so tipične oznake bogatejših družbenih razredov .74 D a bi to datacijo lahko porabili tudi p ri najdiščih vzhodnoalpskega pod­ ročja, nam n ajb o lje kažejo p tujske najdbe. Bogati ornam enti­ rani gum bi čisto bizantinskega im porta so gumbi iz T riljske najdbe. To najdbo, ki je v. resnici cela bizantinski im port sprem ­ lja bizantinski novec iz sredine VIII. stoletja. T okajski depot, ki im a ravno tako podoben fragm entiran gumb bizantinskega iz­ vora im a novce X. stoletja v la d arja Romana Christofora, Nike- fora II. in Basilia II. Zanimiv pojav je pri uhanih iz G olubića v D alm aciji da se en konec uhana končuje v S-petljo. Tako kon­ čnico pozna arheologija samo v slovanski periodi. K aram an sicer d atira to n ajdbo v VII. stoletje in vzporeja uhane z uhanom z zvezdastim priveskom iz Taorm ine, ki je iz VIL stoletja. Toda ta nim a S-petlje in čeprav bi bil taorm inski uhan iz VIL stoletja, ni potrebno, da bi bil naš uhan z njim istočasen, posebno ker je imel Bizanc na Siciliji svoje postojanke pa tudi svoje delavnice. V depotu v G olubiću je n ajd en a tudi ovratnica, sestavljena iz zlatih jagod, kakršne so našli tudi n a Češkem v K olinu.7 “ Ob tem gradivu so pa v Kolinu našli tudi bogato okrašene gumbe 7 7 Schranni, V orgeschichte, str. 298 in sledeče. 7 4 1 . c. str. 301. 7 5 1 . c. T. LXVI, sl. 5 in 7. in relikvarije, ki so datirani v X. do XI. stoletje. N adaljnje da­ tiran je ovratnice iz Golubića omogoča tudi najdba srebrnih gra- nuliranih jagod v Čistevesi, najdenih v depotu d en arja in seka­ nega srebra, kakor tudi jagoda iz groba v Uhercih, poleg katere je najden novec Yratislava IL, ki potem takem pada v drugo polovico XI. stoletja.7 “ Ravno tako luničaste priveske na ovrat­ nici iz Golubiča lahko datiram o po luničastem privesku iz Arad h old vara. čigar najdba je datirana z novcem iz srede XI. sto­ letja. Tako lahko izvedemo datiranje Golubiča po Niederlovem in Schranilovem datiranju gornjih najdb na Češkem. Podobno je 'tudi z triljsko najdbo, ki bo padla verjetno v isti čas; o tem pričajo uhani, ki so jim bili enaki najdeni tudi v Bolgariji v Sofiji in datirani z novcem Komnena .iz XI. stoletja, pa tudi gumbi. D atacija ptujskih najdb je izvršena že z značajem ce­ lotnega grobišča, ki spada v X. in XI. stoletje. BYZANTINE IMPORT IN EARLIER SLAV CULTURES OF YUGOSLAVIA Com paring Byzantine im ported objects from early Slav graves on the te rrito ry of Yugoslavia w ith the same or sim ilar objects found in Slav graves in Pannonia and Czechoslovakia, we come to the conclusion that im port took place during 1 0 th and 1 1 th centuries. It was by commercial communications betw een Byzantium and w estern countries that im port was carried out. To all appearance goo-ds w ere transported by the D anube either from Byzantium itself or from, its workshops on the shore of the Black Sea. By the sam e way goods w ere im ported to C entral Europe. 7 0 1. c. str. 505. t