SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Zahtevajo študijo o prometu
Zbori občinske skupščine so na sejah, ki so bile 26. novembra med drugim obravnavali dvoje perečih problematik: promet in trgovino.                                                       »
Na zboru krajevnih skupnosti se je razvila živahna razprava, hkrati pa so delegacije podale vr-sto pisnih pripomb na osnutek ukrepov in aktivnosti za dopolni-tev prometne ureditve v Ljubljani za leti 1988 in 1989. Med drugim so opozorili na pereči položaj in zahtevali, da je treba zadeve raz-reševati kompleksno. Vse dose-danje razprave o prpstorskih po-segih v naši občini se namreč zati-kajo predvsem zato, ker delega-tom niso predložili že tolikokrat obljubljene prometne študije, ki naj bi bila podlaga za posege v prostor.
Delegati so dvomili v upraviče-nost parkirišča na Vodnikovem trgu, menili so, da so nejasno opredeljene spremembe na Ijub-ljanski avtobusni postaji in celot-nega Trga OF, ni jim bila jasna uvedba veččlenskih avtobusov, ki naj bi jih začeli uporabljati na-mesto predvidene cestne železni-ce in drugo.
S področja minyočega prometa so dali nekaj konkretnih pripomb in predlogov in se zavzeli za izva-janje kaznovalne politike, za za-poro ožjega mestnega središča in za prepoved vožrtfe z mopedi po kolesarskih stezah. Peščeve povr-šine naj bi bile v resnici namenje-ne samo pešcem. Prav tako naj bi časovno omejitev parkiranja toč-no definirali. Posebej so predla-gali izvajanje mestnega odloka
o odstranjevanju zapuščenih vo-zil. S tem odlokom je namreč do-ločeno, da komunalna organizaci-ja skupaj z upravljalcem zemljiš-ča odstranjuje zapuščene avtomo-bile, po republiškem zakonu pa je dolžnost organov milice, da to iz-vajanje nadzorujejo.
V zvezi s trgovino pa je zbor krajevnih skupnosti ugotovil, da poročilo, ki ga je pripravila stro-kovna služba izvršnega sveta, ne daje globalnih usmeritev in ne predlaga ukrepov za nadaljnji raz-voj trgovine.
Trgovinske organizacije se bo-do morale bolj povezovati s proiz-vodnimi organizacijami združe-nega dela in pri tem sodelovargu uveljaviti višjo kvalitetno in vse-binsko raven povezovanja. Seda-ryi gospodarski položaj zahteva tudi višje stoprvje povezanosti na področju kooperacij, marketinga in podobno. Trgovina naj se uve-Ijavi kot regulator ponudbe in
povpraševanja na tržišču, postati pa mora tudi pobudnik za novo proizvodnjo. Med drugim so dele-gati sklenili zahtevati od izvršne-ga sveta, da predloži občinski skupščini celovit koncept in usmeritve za delovanje trgovin-skih dejavnosti v občini in iyene povezanosti v vsem mestu.
O trgovini je tekla beseda tudi ko so bila na vrsti vprašarya in predlogi delegatov. V krajevni skupnosti Kolodvor še vedno ni-so mogli zagotoviti boljše preskr-be, zlasti pa jih žuli prodajalna na Miklošičevi 34, ki so jo pred krat-kim preuredili v neke vrste deli-kateso z drazjo izbiro ponudbe. Zaradi pomena te problematike so delegati menili, da bi se morala v obravnavo vkJjučiti tudi občin-ska konferenca SZDL.
Podobno pripombo so imeli de-legati iz krajevne skupnosti Trg osvoboditve, ki sprašujejo, zakaj je na nekdaiyi trgovini na Trgu osvoboditve zdaj kar na lepem napis Duty free shop, medtem ko je v Gradišču nastal iz nekdanje trgovine poslovni prostor Merca-tor KTT.