mzm
mmm
Št. 35
V Gorici, v torek dne* 29, marca 1910.
Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   15 K
V,     „     .' -^-*w*-*v Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja wSočau v vseh tobakarnah.
ima naslednje izredne -priloge: Ob riovem4etu „KaŽipOf po Goriškem in 6radiščanskemu in dvakrat v letu „ Vozni red že* leznic, paraiko? in poitnih z?ez\
Hi naročila brez doposlane naročnine 80 ne oziramo.
TočaJ ML
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se ntbaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Unvavništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na le?0 v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem * delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tclafon If. 83. —
„Gor, Tiskarna" A. Gabršček (odgov, J. Fabčič) tiska in *al.
Maj o pspiarsti politiki pri ms m (Imel
i.
Po popisovanju dunajskega trgovskega muzeja (»Handelsmuseum«) se mora sicer priznati, da se Avstro-Ogrska s svojimi ne baš preobilnimi gmotnimi sredstvi kolikor mogoče trudi:- povečati izvoz do-močim pridelkom in izdelkom, razširiti istim bolj in bolj do zdaj le še preozki izvozni krog ter opozarjati zunanji svet na njihove dobrote in vredno ceno.
V ta namen se je pomnožila prekmorska plovba tako v Indijo kakor tudi v južno Ameriko; priznale so se tudi poedinim izdelkom razne bonifikacije in olajšave za daljni prevoz, ustanovilo se je različne komisije in ugenture; aii vse to nam ne more zagotoviti tega, kar hočemo, uiti nam ne daje zadovoljive kompenzacije za mnogi trud in trošek.
Kaj pomaga, ako smo lansko leto ludi imeli krasnejše vspehe v daljni Argenti-niji, Kili, Braziliji, Kanadi in morda tudi v Združenih državah ali pa v vzhodni Indiji, ko pa se nam ruši i ti k r u š i v s a, z naju e n i t c j š a kupčij a v naši n e p o-s r e d n i b I i ž i n i. na Balkanu in v sosednjem Orijentiu kjer bi a priori morala dominirati naša država s svojo trgovino!
Kar smo si slučajno v veliki daljavi pridobili, vse to ter Še nekaj odstotkov povrh smo zgubili v teh domačih krajih.
In ta ljuba bližina, koliko cenejše za nas bi teklo tu vse!
Da taka gospodarska politika nikakor ni zdrava, stoji na dlani, tudi pri tej bi se odločujoči krogi morali ravnati po zlatem pravilu: boljši pečen golob na krožniku nego zajec v gozdu, za katerega niti ne vemo, kako do njega priti.
Prvo bi moralo biti zagotoviti si trg in kupčijo v naš« soseščini, ker tukaj bi nam pač ne bilo in ne smelo biti težko uspešno konkurirati z našimi tekmeci.
Potem še le naj bi se širil naš tržni krog od etape do etape v daljne kraje z vsemi domačimi konkurenčnimi izdelki.
Kupčija v daljnih krajih je naravno manj plodonosna nego.v bližnjih, zraven pa še glede" na konkurenčni pritisek nikdar stalna.
Ni dovolj, da se dela, ampak delati se mora previdno in pametno.
7x je jako utrjena prisloviea med ljudstvom, da Avstrijci radi posnemamo v marsičem našega nemškega soseda; no, če že to mora biti, naj bi ga posnemali tudi v njegovih dobrih potezah.
Obče je znano, da črtijo Nemci med vsemi narodi najbolj Slovane, ali pri vsem tem negujejo najskrbnejše vprav z neko gorko Ijubiivjo kupčijske in trgovske zveze z R u s i j o, pri vsem tem silijo v naš B a I k a n od spredaj in zadej s svojo kramo, dasi so tam in tu Slovani.
Enako kakor Nemci, pritiskajo na Balkan na drugi strani naši dobri sosedje Italijani.
A mi!?
Namesto iti tem ljudstvom, Rusom, kakor balkanskim narodom na roko, na mesto odbijati iz naših sier to nadležno usiljevanje naših ljubih »zaveznikov«, pa odbivamo prav »ecJit« po avstrijski maturi najbolj gotove odjemalce našega blaga. Seveda imamo ob takem ravnanju mi velikanske izgube, onadva pa dobička vsako leto več.
Srbija, Cmagora, Prizren, Kosovo s celo Macedonijo doli do Soluna in vshod-na Albanija vse to je bilo pred nedolgo še pretežno naš kupčijski dominij; enako je bilo v Mali Aziji in Siriji. Tukaj so se stekali našim trgovcem tisočaki.
Dandanes bi se io podvojilo in poče-trtilo, ker tudi med te narode so se otvo-riia vrata kulture; toda Avstrija, namesto, da bi spoznala ta najugodnejši svoj položaj na vshodu, zapira ona sama svoja vrata lastni koristi.
Bil bi že zadnji čas, da se vredč zamotane kupčijske razmere med Avstrijo na eni in med Srbijo, Črnogoro, kakor tu-
di z Rumunijo, Bolgarijo in Turčijo na driigi strani.
Vsako tesnosrčnost morala bi Avstrija pri sklepanju teh pogodb pustiti na stran, gledati bi morala ustvariti v enaki meri kolikor sama za-se tudi imenovanim državam kar le mogoče sprejemljive in za njihova ljudstva koristne kupčijske zveze, ker le s takimi pogoji si pridobi zopet žo zapravljeno naklonjenost teh sosedov in zveza ostane trajna.
Vse drugo se razvije potem samo ob sebi, da čim bolj ljudstvo dospeva do blago
kojega se celo pristaši klerikalne stranke sedaj sramujejo.
M! želimo spoštovanemu gosp. vikarju Glesiču zdravlje in dolgo življenje če pa ne okreva tudi Štanjelcem Brezav-ščeka za vikarja, kajti na ta način bi imeli vsaj nekoliko zadoščenja po znanem reku: »kakor ti meni, iako jaz tebi«. — Štanjela' so nam dali Štrancarja, mi pa jim vrnemo Brezavščeka.
„Siegeskranz", kojega si je pridobil v Rihembergu, naj vzame lepo s«-** ; ter naj ga obesi  nad  postelj!  Heil juiiann!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
\z Rihemberga. — Kamor človek pride, tam se razpravlja - ne glede na politično p-epričanje o brezdomovinskem nastopu našega kaplana Brezavščeka, pri javnem shodu dne 20. t. m., pri katerem se je proslavljalo našega narodnega nasprotnika I uegerja
Predsednik tukajšnega S. k. izobraž. društva je menda razlagal občinstvu pre-sičjorejo. Klerikalci pa sedaj govorijo, da bi bilo bolje, ko bi se bil poprijel Bre-zavšček „kurjerejett mesto, da proslavlja našega narodnega nasprotnika na čisto slovenskih tleh.
Ni zadostovalo to, da se je Luegerja proslavljalo, temveč so mu kričale tercijalke celo „živio Lueger !B No, da ti glasovi niso podrli oblakov, priča dejstvo, da se Lueger vendar ni vrnil vkljub temu, da so ga klicali k zopetnemu življenju.
Ljudstvo se sploh poprašuje, kaj je z Brezavščekom, kajti ne gre mu v glavo njegovo početje. Kaplan Brezavšček menda računa, da bode kmalu izpraznjena služba vikarja v Štanjelu in ravno to zna biti pravi motiv njegovega brezdomovinskega nastopa,
stanja, tint lažje bode podpiralo vice ver- j Saj vendar ne reflektuješ na službo kakega sa obrtnijska,   trgovska   in   industrijska ; grajščinskega oskrbnika podjetja, kar prav gotovo nam   Avstrij- ' ceni ne bo moglo biti nikdar na škodo.     ,
Iz komenskega okraja,
Iz Kostanjevice. — Vesten poročevalec »Nov. Časa« in »Prim. Lista« se zopet oglaša; veseli me, da sva se srečala po tako dolgem času; moj poklon!
Ta gospod namreč piše, da je poslal g. Gabršček pred kratkem društvu »Jenku« kup »Primorcev« in da je tej poši-Ijatvi dodenil opominjevalni list, kar patri res. Te »Prha.« je naročil g. Fr. Stepan-čič; ker se je naročil na list »Prim.« še le pred kratkim, kar seveda boli g; dopisnika, so se mu poslale do takrat izšle Številke lista in dodenil se mu je tudi poštni Ček. To je resnica!
Kar se tiče načina izobraževanja, se drži g. dopisnik stare klerikalne metode — rečem ti, da mi ne porečeš. —
Ne liberalci, ampak klerikalci ga pijejo in sicer tako, da pamet zapijejo, kar dokazuje njifi nesramno početje, ki se zrcali v napadanju nedolžnih ljudi, prekli-nanju in rotenju, v pohotnosti izraženi z besedami: — ga vidiš, že 14 dni se ni močil, — itd. itd.
Gospod dopisnik ima dobro srce, ker ga zelo skrbi, koliko porabim, zato sem mu jako hvaležen; a bojim se, da se mu vsled te skrbi ne raztopijo razbeljeni možgani, zato mu svetujem, da se potrudi do mene, da mu pokažem najprej zakon, ki mi določa dohodke in potem dnevnik   o
Kapitan Ilatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Jales Vem«.       Prevel 0. I.
* Halje).
Ker je bilo treba kotel Fonvarda očediti, se kapitan usidra ob ledeni ravnini ter dovoli doktorju, da gre v spremstvu Johnsona na suho. Sam pa se zapre v svojo kabino ter kar požira z očmi zemljevid tečaja, kajti za vse, kar se ni tikalo njegovega načrta, je bil nedovzeten.
Doktor je lahko prišel na suho s svojim sodrugom; s seboj je nesel kompas za svoje poizkuse. Hotel je pregledati delo James Rossa. Brez težave je našel kup kamenja, ki ga je bil slednji nagromadil. Skozi majhno odprtino opazi znotraj cinast ovoj, v katerega je bil James Ross dejal popis svoje iznajdbe. Nikako živo bitje ni obiskalo že trideset let tega zapuščenega brega.
Na tem mestu se je magnetna igla koj postavila skoro popolnoma navpično vsled magnetičnega vpliva; samo kolikor mogoče natančno in nežno je morala biti obešena. Središče privlačne sile se je torej nahajalo prav blizu, če ne neposredno pod iglo. Doktor je skrbno delal svoje poizkuse, Toda James Ross je bil našel s svojo iglo vsled nepopolnosti svojega orodja naklonski kot, ki je znašal le 89° 59'; zato se je prava magnetna točka nahajala v resnici za eno stopinjo proč od tega mesta. Doktor je bil bolj srečen, in v primerni razdalji od tod je videl v syojo veliko zadovoljnost naklon 90 stopinj.-
»Tu torej je natančno magnetni tečaj zemlje!« vzklikne ter potolče s peto ob tla.«
»Ravno tu?« praša Johnson.
»Da, ravno tu, prijatelj.«
»Toraj je treba zapustiti podmeno o magnetnih gorah in magnetnih tvarinah?«
»Da, moj dragi Jolmson; to so podmene za lahkoverne ljudi! Kakor vidite, je nt niti ene gore ki bi mogla vleči nase ladje aH strgati z njih železo, sidro za sidrom, žrebelj za žreblfem, in vaši črevlji so prav tako prosti kakor kje drugje.«
»Kako pa se to tedaj razlaga?«
»Se sploh ne razlaga, Johnson; tako daleč še nismo v vedi. Toda gotovo, natančno in matematično Je to, da je magnetni tečaj tu, na tem mestu.«
»Oh, gospod C!a\vbonny, kako bi bil kapitan srečen, ko bi mogel enkrat ravno tako reči o severnem tečaju!«
»Saj poreče, Johnson, bo.«
»Dal Bog!« konča slednji.
Doktor in njegov sodrug postavita spominsko piramido ravno na tistem prostoru, kjer sta bila napravila poizkus; nato začujeta klic, da je treba nazaj, in se vrneta k ladji ob šestih zvečer.
XVII.
Nezgoda gospoda John Franklina.
Forwardu se je posrečilo prodreti skozi ožino James Rossa, seveda ne brez napora; treba je bilo uporabiti žago in razstrelivo, tako da so bili ljudje, skrajno izmučeni. TppMa je bila še k sreči ugodna, kajti bila je za
trideset stopinj višja nego jo je bil naletel James Ross prav ob tem času. Toplomer je kazal 2° pod ničlo.
V soboto so pluli okrog rta Feliks, ob skrajnem koncu zemlje kralja VVilhelma, ki se prišteva srednje vrste otokom Severnega morja. Moštvo je občutilo tu močan in bolesten vtis; radovedno, toda žalostno je pogledovalo na ta otok, ob čigar obrežju je plulo. In to popravici, kajti, nahajali so .se pri zemlji kralja VVilhelma, kier se. je = odigral najstrašnejši prizor novejšega časa; nekpliko milit proti zahodu sta se bila ponesrečijo- »E r e b u s»:in »Ter-
ror.«                                        ,           ;,,  .r .
Mornarjem Forwarda je bilo dobro znano, koliko napora je že dalo iskanje Franklina in znan jim je bil tudi uspeh, toda o natančnih podrobnostih te nezgode niso vedeli ničesar. Ko je torej doktor na svojem zemljevidu zasledoval tek ladje, se mu jih več je približalo in se začelo ž njim razgovarjati, zlasti Bell, Bolton in Simpson. Kmalu pride za njimi še več tovarišev, ker jih je pasla radovednost. Ladja pa je s silno hitrostjo dirjala naprej, tako,da so zalivi, predgorja in rti obrežja se prikazovali in izginjali izpred oči kakor v kaki velikanski panorami.
hatteras je z velikimi koraki hodil po poveljstveni kajuti sem in tie; doktorje sedel na krovu in večina moštva je bila zbrana okrog njega.. Dobro je vedel, kako se zanimajo za ta položaj in kako upliva v takih okoliščinah kako pripovedovanje. Zatorej nadaljuje svoj pogovor, ki ga je bil začel z Johnsonom:
(Dalje pride.)
'izdatkih; sicer tudi na c.kr. pošti dobi v ta namen precej dobrih in zanesljivih podatkov!
Tudi vem, da so gg. tukajšnji krčma-
. rji kakor meni, tako tudi g. kolegu iz Voj-
• ščice zelo hvaležni, ker jim dajeva toliko
dobička; kaj ne gg.' krčmarji?             F.
Iz goriške okolice.
Iz Št. Andraža. — »Gorica« je v svoji št, 22. t. 1. v dopisu iz tuk. občine izvolila izliti iiekoliko žolča na mojo malenkost.
Da se pravica spozna, treba je čuti dva zvona. Dopisniku ni prav, da sem kot šol. voditelj zabranil šol. mladini se* vde-leževati telovadnih vaj društva »Orel« — namenoma pa zamolči, da sem zajedno tudi zabranil šol. mladini se vdeleževati vaj društva »Sokol«. Zakaj sem to storil, sem zato odgovoren svojim pristojnim šol. oblastvom, ne pa kakemu domišljavemu zdražbarju. — Dopisniku ni prav, da šol, vodstvo zabranjuje nositi društvena znamenja društva »Orel«. Ker je pa silno radoveden ali bolje neveden, povem njemu in njegovi okolici, da vsled višjih šol. odredeb je učencem ljud. šole zabranjeno nositi društvena znamenja, nositi društveno obleko, prirejati obhode in veselice!
Jaz sem na postavo prisegel in kot tak sem točno dolžan se držati vseh odredeb šol. oblasti. G. katehet je dolžan se pokoriti odredbam voditelja in ni opravičen na svojo pest tega preklicati, kakor je to žalibog storil! Menda mu je knezo-škofijski ordinariat to že naznanil. — Licenci so dolžni se pokoriti voditeljevim odredbam, v nasprotnem slučaju pa je treba porabljati disciplinarna sredstva. V vsaki hiši je le en gospodar, tako ima tudi ljud. šola le enega voditelja, kateremu je podrejeno učiteljstvo, vsak razred ima pa svojega razrednika, kateremu se morajo pokoriti učenci. Kdor otroke drugače uči, je puntar, in šol. mladino že v nežni mladosti navuja k vpornosti do postav, predstojnikov in do T is t e g a, kateri jih je izdal. Ako ni komu prav, zakaj se ne obrne do višje šol. oblasti, katera razsodi v prilog jedni ali drugi stranici, pa mirna Bosna.
/. Moj sin, kot učitelj ima skrbeti v šoli in zunaj šole za dostojno vedenje šolske mladine, kajti on je učitelj v šoli in zunaj •šble, v telovadnem društvu »Sokol« jih pa do zdaj ni še komandiral.
Nadalje se dopisniku sanja v njegovi nevedni glavi in vidi mene, kako re zahrbtno posmehujem g. županu. Hudobnež, .le povej eden sam konkreten slučaj! — Vedi, da mi ni navada in ne prirojeno zahrbtno ravnanje! Jaz g. župana čislam kot moža, ki je napredek občine mnogo truda in časa žrtvoval. Dvomim pa, če je tudi dopisnik enakega mnenja.
Sicer se pobožne želje mojega najhujšega sovražnika v-tuk. občini, že davno oznanujejo, katere pa celo njegovi pristaši obsojajo. Glede imenika naj občinar-le mirno spi. kajti, sestavljen bode na podlagi davčnih podatkov od tistega, kateri ga je sestavil za zadnje obe. volitve. L. F u r 1 a n i, nadučitel* - voditelj.-
Iz kobariškega okraja.
KobariŠki Kot. — (Učiteljski sestanek.) — Dobro uspeli. prvi sestanek v Borjani in tudi drugi v beneškem Prosnidu je dal kotarskemu učiteljstvu pogum, da oznanja za 3. april svoj treiji sestanek pri R o biču, ki se ga prav lahko vdeleži tudi kobariško in drugo bližnje učiteljstvo. Sestanek se vrši ob treh popoldne v prostorih gostilne Volarič. Prijatelji učiteljstva so tudi to pot dobrodošli.
raj izgubljeni, v rojstni zemlji pa mora o-stati Slovenec gospodar!  ;.
Nismo gospodje, delavci smo, po tovarnah in rudokopih si služimo svoj kruh — ni ga pa med nami rojaka, da.bi; rekel: »Družba sv. Cirila in Metoda je brez pomena!«
Naj sovražnik še tako pritiska na nas, junaška srca vrlih Slovencev se bodo u-nemala v ljubezni do matere zemlje slovenske. Mar položi dar domu na altar! V slogi je moč!
Voščim vsej družbi veselih velikonočnih praznikov in vedno večjega sočutja vrlim rodoljubom in darovalcem Giril-Metodove družbe.
Za obrambeni sklad družbi sv. Cirila in Metoda pošiljajo družbini prijatelji iz Pulja kot odgovor na gotovi nekvalificirani napad en kamen v znesku 200 K pod geslom: »Rudeča marela v Pulju prispeva en kamen s pristavkom: »Bog živi Slovence vesele — pod okriljem rudeče ma-rele!«
Družba sv. Cirila in Metoda.
Slovenski delavec družbi sv. Cirila in Metoda piše tako-le: »Prosim blagovolite sprejeti dva zavitka znamk iz različnih držav, katere sem pretekle mesece nabral v korist naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Strašno vest so mi prinesli listi »G 1 a s N a r o d a« in »S o 5 a«, kako brutalno streže »Slovenec« (škofovo glasilo) po naši družbi, da bi jo zatrl in uničil. Po tolikih Jetih naj se to zgodi?
Ne sme- propasti, dokler naš narod živi! Tukaj smo v tujini, za svoj narod sko-
Domače vesti.
Slovensko gledališče v Gorici. — V
soboto 2. a p r i 1 a otvorijo člani slov. deželnega gledališča svoje gostovanje z odličnim s t o v a" n s k i m umotvorom Poljakinje Gabrijele Zapolske: Morala 30-s p e D u 1 s k e«, komedija v treh dejanjih. To presenetljivo delo se je 2 velikanskim uspehom uprizorilo že na mnogih odrih kakor: v Lvovu, Krakovu, Zagrebu, Budimpešti, Ljubljani, Debrecinu, Osjeku itd. Gospa Dulska je predstaviteljica in zagovornica tiste pripravne morale, ki smatra vse za dovoljeno, da se le ne izva da ni škandalov in javne govorice. Skratka: vse umazano periio ostani doma! Kaj ji mar, če stanuje v njeni hiši lahkoživka, ki sprejema galantne obiske? Da le točno plačuje najemščino. Kaj ji do tega, da njen sinko Zbyszko Ijubimkuje z domačo deklo Hanko? Da le po noči ne popiva po mestnih beznicah in ne zapravlja denarja ;in zdravja. Doma sme početi kar hoče. In baš ta njena oportunska morala povzroči v hiši veliko zdražbo; Hanka mora iz hiše, še preden bi se razneslo, da se je spfc-čala z neugnancem Zbvszkom. Kamen se odvali razgnevljeni gospe_Dulski od srca, ko se da Hanka s tisoč kronami za vedno odpraviti. A da je le njena hiša na videz čista. To je ne skrbi več dalje, kaj se zgodi z zapuščeno Hano in njenim otrokom. — To je v kratkih potezah orisan sujet »Morale ge. Dulske«, ki je bogato prepletena z raznimi veselimi in tudi pretresljivo napetimi prizori.                -   •
Glavne uloge so v rokah ge. B u k s e-k o ve, (Dulska); g. N u č i č a (Zbvszko), gdč. Kandlerjeve (Hanka) in gdč. W i n t er o v e (Juljaševičeva). Velike uloge imajo tudi ga. 11 i č i č e v a (Mjelja), gdč. Danilova (Hesja), gdč. T Ti a 1 er-je v a in g. M o 1 e k.
Zrakoplovec Rusjan nima prave sreče. Napovedal je po listih in lepakih, da bo Vzletal na Velikonočni ponedeljek na Velikih Rojah s svojim aeroplanom v času od 3. do 6. popoldne.   -
Lepo vreme je bilo včeraj. Umevjo torej, da je vse dvlo na Velike Roje. Nabralo se je tam občinstva na tisoče in 'tisoče. Mesto je bilo skoro prazno, vše je bilo zunaj, prišli pa so tudi z. dežele'.od blizu in daleč, prišli so oficirji, vojaštvoje napravilo kordon, elegantne kočije, aiv$6-mobili, motocicli, fijakarji so vozili Ijidi od vseh strani na Velike Roje, druga pestra množica pa je prišla peš, gledat, kajko se spusti v zrak Rusjan. Tudi iz Trsta je bilo mnogo izletnikov. Med navzočimi je bilo obilo plemenitašev. Sploh nekaj izrednega so nudile Velike Roje včeraj popoldne gledalcu.
Občinstvo je pričakovalo, da začne Rusjan takoj z vzletalnimi poskusi ali videlo je, kako so peljali njegov aeropltm po celih Rojcah pa spet nazaj, kako so Rusjana in njegov aeroplan fotografirali, zaman pa je pričakovalo tako zaželjene.ga vzletanja. Šlo je mrmranje skozi množico, navzoči .so delali razne opazke, čas je tekel, na zadnje pa se je videlo tam koncem Roj, kako so obkolili nekateri Rusjana ter menda vpraševali, kaj bo ter zahtevali, da napravi vzletalne poskuse. Nastala je zmešnjava, kordon nI več držal in ljudstvo se je razlilo, kamor je kdo mogel.
Bilo je nekaj vetra, ali nekaj ga je menda vedno na Rojah, zato se je .občinstvu zdelo nsumUivo,.zakaj ni vzletalnih poskusov zlasti še, ker je znano, da se je dvignil že večkrat več metrov visoko.
Slednjič je vendar prišlo do malega vzletanja. Napravil je par poskusov ter se nekoliko dvignil, ali takrat se je množica že razhajala ter komentirala Rusjanov nastop v ne preveč laskavih besedah.
Vprašali smo o včerajšnjem dnevu g. Rusjana samega, ki pravi, da je bil spočetka premočan veter, da se torej ni mogel začeti dvigati. Določen je bil čas od 3—6. prav vsled tega, da če že ne bo mogoče takoj spočetka, pa vsaj morda proti koncu bo mogel vzletati ali občinstvo je bilo nestrpno pa ni moglo čakati toliko časa. Pravi, da v Brescii v Italiji je čakalo nekoč še več občinstva pa zrakoplovci se niti pokazali niso, ker je bil veter. Pravi, da bo nadaljeval poskuse. Doslej se je dvignil kakih 12 m visoko.
Dr. Anton Gregorčič in Mizarska zadruga. - Vedeli smo, da »Gorica« in »Pri-smojenec« ne pustita na miru Mizarske /idruge niti zdaj, ko je sklenila likvidaci-¦¦.;. Ni bilo miru v življenju, ni miru v uri smrti: kletev, sovraštvo, škodoželjnost, intriganstvo, — to so cvetke klerikalne zlobe. »Gorica« se kar boji, da bi škoda ne bila dovolj velika, zato udri kar na levo in desno!
Vidi se pa v »Gorici« od sobote, v kateri pobožni hinavci pljuvajo na Alelujo, da se je spravilo več klerikalnih pisačev na Mizarsko zadrugo. V tej prvi bitki si niso nič kaj jedini med seboj, ker še niso na čistem, kako naj bi hkratu nabičali konja in jezdeca, pa še sedlo po vrhu. Jedne-mu se smili Mizarska, češ, glejte Trgovska je tisti zlobec, ki je prisilil Mizarsko v neradovoljno likvidacijo; drugi pa bev-ska proti Trgovski, češ, kako je mogla dati Mizarski do pol milijona kron na razpolago. — Solkanski mizarji so dobivali pošteno zasluženo plačilo, pravi klerikalni modrijan, ipak pa zasluži brco Trgovska, ki je dajala denar, da so prišli mizarji redno do p o š t e n e g a plačila.
Katoliški poštenjaki v »Gorici« udrihajo po T. o. z. in še posebe po Andreju Gabrščeku (dasi je posojilo starejšega datuma!), ker je šla Mizarski zadrugi na roko z velikansko svoto do pol milijona K. Vsakdo vč, da so ta denar prejeli le Sol-kanci. »Gorica« bi celo rada med vrstami povedala, da vsi člani Mizarske niso bili vredni tolikega kredita, da je bilo torej to posojilo slabo dano \w božji mlini bi utegnili vsled tega zmleti škodo še T. o. z. itd. — Po drugi strani pa kar divja proti T. .0. z., ker je ta »zadrgnila vrat slovenskemu podjetju« s tem, da zahteva vračilo vsaj polovice posojila, češ, saj je bila T. o. z. ustanovljena v svrho podpiranja trgovcev in obrtnikov.
Večje falotstvo pač ni mogoče! Ne bomo se spuščali v širšo polemiko. T. o. z. ni dolžna javosti nikakega pojasnila, zakaj daje kako posojilo ali zakaj ga zahteva nazaj. Kogar to v tem slučaju res more zanimati, dobi v T. o. z. potno pojasnilo, in sicer o tem, da je za T. o. z. vsaka zguba izključena, — po drugi strani pa, da je nastala potreba, izterjati vsaj polovico posojene glavnice.
»Gorica«, govori tudi o šušmarjih in nevednežih, ki so baje vodili Mizarsko zadrugo. — Nismo pooblaščeni ne napro-šeni, da bi koga branili. Tudi to ni naša naloga. Mi pri »Soči in ne pri stranki nismo imeli besede v vodstvu Mizarske zadruge. Ako bi jo bili imeli, — bi Mizarska morda ne prišla do likvidacije. Ali nas ni nikdar nikdo vprašal sveta aji sodelovanja, -- od nas se je zahteval le denar in zopet denar, dokler se nismo odločno u-prli.... N a p r e d n a $ t r a n k a ni imela od te strani najmanjšega dobička..Za v 0-1 i t v e smo si vzgojili le... nasprotujoče glasove!
Ako so torej šušmarji in nevedneži zakrivili likvidacijo Mžarske, prav, naj jim »Gorica« le našteje njihove grehe, da
jih bomo poznali tudi mi in mi ne bomo zadnji, ki bodo zahtevali, naj nosi odgovornost vsakdo za svoje delo.
Toda take rekriminacije ne smejo biti edina naša skrb! Kako si okoristiti z naukom dosedanje šole, ohraniti vse ono, kar je dobrega, — to bodi naš cilj. Naj si ga prikroji po svoje tudi »Gorica«, pa stori za slovensko stvar več nego z zlobnim škodoželjnim kokodakanjem o tem, kar je bilo in — ni bilo.
Velikonočni prazniki so minuli v lepem vremenu. Spomlad je tu, solnce srje toplo. Vse je vrslo ven iz mesta v lepo našo okolico, včeraj je šel glavni del na Rojce gledat zrakopiovca Rusjana. Bilo je opaziti te praznike v Gorici tudi nekaj tujcev. Ker je pa v Gorici vedno nekaj izrednega, obhajamo danes popoldne »tretji velikonočni praznik'4.
Za knjižničarja na tukajšnji c. kr. li-cealni knjižnici je imenovan prof. Scluibert pl. Soldern z goriške gimnazije. Nemec! — ..Gorica* se pritožuje radi tega, ali nič ne pove, če sta kaj gibala proti temu imenovanju odlična slovenska poslanca Fon in Gregorčič! — Kauer dela kar hoče, ker ve. u< mu. slov. klerikalne kavre niso nič re?':>;•> nasprotne.
Narodnoobrambno delo je napovedal Velikonočni »Slovenec«. V gostili besedah naznanja, da š o I a ob mejah ne pomaga nič, ampak le krščanska organizacija. — Nemci in Lahi iščejo raznarodovanja Slovencev potom šole. »Slovenec« pa išče obrambe proti potujčevanju v krščanski organizaciji —¦ pa naj hodi otrok v nemško ali pa laško šolo!,— Modern hoče biti >>Siovenee« pa je v resnici izdajski! Njegovega Velikonočnega razodetja se morejo veseliti le Nemci in Lahi, mi pa obsojamo njegovo nameravano narodnoobrambno delo, ker bi vedlo le v razprtije, v strankarske boje ter bi kar naravnost podilo naše ljudi v tuje žrelo! — — Pa o tem bomo še govorili! Glavni odgovor pa mora biti ta: vedno večje podpiranje družbe sv. C. in M.
Trotoarji v nekaterih ulicah našega mesta so taki, da je naravnost nevarno hoditi po njih ob dnevih, kadar dež le prši ali ob južnem vremenu, ko se nabere po kamenju tisto mastno blato, tako da človek, hodeč v takem Času po njem, je v nevarnosti, da zdaj zdaj se bo pobiral po tleh samo zato, ker trotoar leži po strani. Odlikuje se tem načinom trotoar v Raštelju na strani proti gradu in tihod v ulico Ra-batišče.
Sploh je ta slednja ulica jako zanemarjena, tako da pasant idoč od sadnega trga doli bi si moral ob deževnih dnevih nabaviti par ne usnjatih škorenj, ampak močnih lesenih cokelj, da bi prebredel z njimi različne mlake, nahajajoče se v tej ulici.
Kateri mestnih očetov ima skrbeti za ta zapuščeni okraj? Dotični in oni za Raš-elj naj si bo gotov velike zahvale, ako spravita zanemarjene trotoarje ob hišah v potrebni red.
Meščan.
Terseglavovi nauki rodijo sad. Uzor-ni dornberški »Orli« na »katoliškem« delu! — Škandal vseh škandalov so vprizo-rilt dornberški »Orli« velikonočno nedeljo popolodne okoli 5 ure v Zaloščah.
Ves pop. so krožili po vseh oddelkih Dornbergav novih krojih, slednjič so se prišli producirat v Zalošče, Neki Dorn-beržan je prišel za četo v Zalošče, ko se je ta vstavila, zahteval od svojega 19-let-nega sina, naj se odstrani iz vrste >Or-lov«. V tem hipu je planilo kakih 10 »Orlov« iz vrste med pozorom ter so začeli mlatiti s pestmi ubogega očeta po glavi s tako silo, da je bil kmalu ves krvav. Po glavi in po obrazu so mu prizadejali rane, odrli mu celo nekaj kože z lasmi vred. — Seveda je revež radi težkih udarcev padel na tla — a potem so imeli napadalci pravi Čukovski pogum. Na tleh ležečega so suvali s čevlji, ter ga z vso silo teptali in skakali po njeni z obuvalom, tako, da se je vsem navzočim studilo početje teli
Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo
cenik slovenskih knjig in muzikalij.
Knjigarna A, Gabršček      Gorica,
- i?ii!.?ij,i|j|i4p?pp!ipp!
stirovežev. Ko so dovršili ta barbarski čin so si ©dpasali pasove, jih zvili v gube, ter držeč jih v desnici se vračali na mostu zopet proti ZaloŠčam, ter mahali ž. njimi proti Zaloščanom in kričali: »Proti sovražniku!« Odstranili sq se še le, ko so zaloški možje in žene začeli klicati proti njim:»proč ž njimi!«
- ."Kiš&insJ^duša, . tu>«sf n Šp.e^aj^^kam vede mladino" »k*ŠčŠffcl&l tirgankacija*<* * Navzoči. Društvo fantov v VrtoVinu priredi javni ples dne 3. aprila t. 1. na dvorišču krčmarja Henrika .Cennelj. Svirala bode prvaška gddba. Za zabavo nT dobro postrežbo bode preskrbljeno. Točila se bode dobra vipavska kapljica.
iveza narodnih društev.
Bralno društvo v Črničah priredi, kakor vže omenjeno, v nedeljo dne .* aprila svojo veselico z. bogatim vsporedom, na katerem so razne pevske točke, igre, de-kiamacija itd. Društveni pevski zbor, kakor tudi društveni diletanti so se za ta nastop temeljito pripravili. Točen vspored se objavi v prihodnji številki.
do 20 K 10 vin., črez 20 K do 100 K 20 vin., črez 100 K do 300 K 40 vin*, Črez 300 K do 600 K 60 vin., črez 600 K do 1000 K 100 vin.
Vulkan Etna bljuva naprej. Bljuvanje je privedlo v varno bližino nebroj tujcev.
Srbski kralj je bil 28. t. m. v Moskvi, odkar je odpotovaj v Kijev. .^^ongres zdravnikov proti vojni. — V Parizu se je"uštanovilb mednarodno zdravniško društvo proti vojni. Prvi konr 'greš se bo vršil v Parizu leta 1911. V društvu so že najznamenitejši zdravniki cele Evrope.   .
Zrakcplovna služba med Doverom in Calaiscm, to je čez Rokavni kanal med Anglijo in Francijo, katerega je preletel E31eriot, se ustanovi morda še tekom jed-nega leta. Ustanovili sta se v ta namen dve društvi, na vsaki strani iedno. Vsaki zrakoplov bi imel prostora za 15 ljudi. Vzleti bi se vršili dvakrat na dan. Zrakoplov bi imel hitrost 30 milj na uro; čez kanal bi priletel v približno 20 minutah. Poročila trdijo, da je vsa stvar v resnici prav tesna.
Razne vesti.
Gosposka zbornica in finančne pred'oge. — Davčni odsek gosposke zbornice je jel razpravljati o 'finančnih predlogah, dasi le teh že ni v/.el v pretres finančni odsek poslanske zbornice. Odsek gosposke zbornice se je izrekel proti povišanju davka na dedščine in osebno dohodninskega davka, izjavil pa se je za uvedbo novega davka na mineralne vode, Nadalje so v odseku ostro kritizirali vedno naraščajoči deficit pri državnih železnicah. Ta deficit znaša letos 130 milijonov.
Čnagora. — »Fremdetiblatf priob* dije brzojavko s Cetinja, da namerava mi-nisterski predsednik dr. Tomanovič radi konflikta s prestolonaslednikom Danilom odstopiti. — D*«misija Tomanovičevega mi« nisterstva je že gotova. K padcu dr To-manoviča je največ pripomogel kneževič Danilo, kateremu se je končno posrečilo prepričati svojega očeta kneza Nikola, da je v interesu domovine, da se napravi konec dr. Tomanovičevi strahovladi. Nova vlada predloži knezu v pomiloščenje vse radi raznih zarot obsojene politične kaznjence.
Takoj po končani jubilejski svečanosti v proslavo 50-Jetnrce vladanja kneza Nikoie bo prestolonaslednik Danilo poseiii razne evropske dvore.
Izselilo se je preko Trsta letos meseca februarja v Severno Ameriko 1368 in v Južno Ameriko 499 oseb.
Lani v istem času je pa šlo v Severno Ameriko 1668 oseb, v južno pa nihče.
Shod katoliškega ženstva se vrši Od 29. marca do 2...aprila na Dunaju. To je prvi shod enake vrste v Avstriji. Ali se ga udeleže slovenske tercijalke ali ne, klerikalno časopisje o tem nič ne poroča. Na shodu je *20 referatov, 6 je poverjenih moškim (gotovo duhovnim .»voditeljem"), 7 dunajskim, 4 rajhovskim, 4 avstrijskim in I poljskim tercijalkam. Brnski „Hlas" pripominja: „Katotiško žensko gibanje, vko-likor o njem razpravljajo - teologi <!>, se zelo odločno stavi proti ravnopravnosti žen z moškimi. Žena mora biti poslušna in podvržena možu, ki je glavar hiše. Tako pravi sveto pismo."
Poslužen sluga klerikalcev na Hrvatskem \e, novi oddelni predstojnik za nauk in prosveto v Zagrebu dr. Amruš. Ni še dolgo tega, ko je ugodil klerikalcem glede na neko jezuitsko slavnost na šolah. Sedaj je pa napravil klerikalcem že drug poklon. Furtimaško „Hrvatstvo" je zahtevalo, da se v zagrebškem gledališču tudi na veliko sredo ne sme igrati. In Amruš ni imel nič nujnejšega, nego izdati v smislu te zahteve ukaz gledališkemu ravnateljstvu. „Pokrettt pravi, da se bode njegov oddelek kmalu imenoval* »oddelek za katoliško bo-gočastje in furtimaški nauk".
Znižanje poštnine od poStnih nakaznic v prometu z Bosno-Hercegovino.
Sporazumno s c. kn. kr. vojnim minister-stvom se določijo pristojbine od poštnih nakaznic v prometu med Avstrijo in Bosno-Hercegovino s 1. aprilom 1910 kakor sledi:
j        Književnost.
i          Guy de Maupassant. Novelle. Prevel
Pastuškin. Tiskala in založila „Goriška Tiskarna A. Gabršček. Cena K 3. Po pošti K 3-20. Francoski pisatelj Quy de Maupassant je že nekoliko znan slovenskemu občinstvu in ta knjiga vsebuje že drugo zbirko njegovih novel in črtic. (Prvo je prestavil dr. Ivo Šorli.) Maupassant se odlikuje po svojih kratkih, po večini satirično barvaiiih črticah in humorja polnih novelah. Pastuškin-ova zbirka šteje 23 prav srečno izbranih novel Maupassanta, tega najizrazitejšega zastopnika francoske pripovedne literature mlajše materialistične smeri. Zato pa priporočamo prav toplo vsem to novo knjigo v prikladni žepni obliki.
Rojaki, izpolnujfe suofo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su* C. in, m.!
Mali oglasi.
Hajmanji* pristojbina stane 60 »In. Ako Je oglas obselnejit se raCana za vsako besedo 3 vin. HaJpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjSili trgovcev In obrtnikov v Gorici, '....." ""'* " ——•••» -».** —   po«nn, ker
V   12.181   M   DlMfl   9 soA" H l,r',s,'!.n vhodom
v ulici  Srmcnt&ki  nt.
Priporočamo naiim rodbinam
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica Št. 2.
uelika zaloga =
= oljkinega olja
prve vrste
mjfailjiik tvrik fi litrt, DiImcjji, lilfotle.fcfi ii Niče
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 1*04, 112, i'20, 121   t'36, 1-44, 1*60. 1'80, 2'-, 240,
sa luči po 72 vin. ------    Na debelo cene ugodne.    ------
PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in  navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.----------------
INJovost! ^^ _..,_
Ravnokar sta izšli v založbi »Goriške Tiskarne" A. Gabršček:
»Kraljica Dagmar"
Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TRŽBIZSK*. — »Slovanska knjižnlcas^sjiopie 173-180. — Cena za nenaročnike K 8'20. Poštnina 30 vin.
Quy de maupassant:
novele.
Prevel: Pastriškiii.    - »Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K 8* Poštnina 20 vin.
Naroča 56 v ..Goriški Tiskarni" ^. Gabršček v Gorici,
Najcenejši in najboljši nakup
•t** v modni trgovini ~»S|
ENOELBERT SKUPEK
_             Gorica - Via Scaole 6
Za  gospode Srajce Ovratniki Zavratnice Manšeti
Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramt
Dokofenke
Cepiče
Dežniki
Pasovi
Podveze
Gumbi
laramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice
Turistovske oprave
Že.   *
Žepni robci
Gamaše
Klobuki
Za  dame: Srake Hlače
Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti
Slavniki epni robci Našitki za perilo
Toiletno
aper milo,
Parfum
Cene zmerne*
.   Cene strogo solidne!
Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbere.
5€XiMM4S6M9QMBQMRMjjr^
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
regietrovana zadruga z neomejenim Jamstvom.
NačcUtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« jo z ozirom na premen jena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni sej t dno 30. decembra 1905. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja;
Dajo svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po s! kloni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih nn obroke se po želji izpoBOJevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V, % prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,*, večje, stalno naloženo pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vbb svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
GORICA.                            GORICA.
Narodno podjetje
Hotel .Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Pravkar  je   izšlo  v  najinem   ialoLn|stviis
@MH* (Šola*:
= PISANO POLJE =
8°, 114 strani. Broširano K 180, vezano K 280. Golar nam nudi s to knjigo zbirko pesmi, polnih ubranosti in toplega prirodneg*-e^kijili bodo gotovo povsod  radi  čitaii. Ovitek  in  velike začetne  črke je '     J                              narisal M. Gaspari.
V Ljubljani, meseca marca 1910.                         ,   .
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, zaloina knjigarna.
Na plesu je bilo Mladine Slovenske, Elviri sem stopil na kurja oko, a ona mi reče (res, čudne so ženske): «Le stopite še, saj jaz nosim
J. Medved, Gorica
TekališCe, Josipa Verdi it. 32.
Josip Patek
naslednik Karola Čufer
prra in edina slovenska kleparska  delavnica in trgovina v Gorici,
ulica  Križna  štev. 8
4zvršuje vsa stavbena in galanterijska dola po načrtih.
Posebno so priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijol, polivalnike za vrte. — Novost-ventilatorji za dimnike. Poprave se jz-$ vršujejo točno in po zmerni ceni.         J
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiti, Gosposka ulica it. 7, I. nadslr.) — Talafon it. 78.
Rafiaa poStne hranilnico Štev. 837.315.
Ne občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 47«%. Stalne večje vloge z enoletno odpovodjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom ra vknjižbe po 5'/,^, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%.
Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693 201-—. — Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiš: 11175523.
Ako se hočeš poučiti o
[Mrali ptojlati ali
šolnini
kupi si v tiskarni Iv. Pr. L a m p r e t a ali v nekaterih knjigarnah brošurico z zgornjim naslovom, ki stane 30 vin , s poštnino 40 v.
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
Domača Knjižnica
Seznam izbranih, najboljših del slovenske  literature in   svetovne   literature v dobrih prevodih,
ig. pl. Ileinmagr & lei
knjigarna u Ljubljani.
Dr. Ruggero Kurner,
kirurgični  zdraunik, biuši asistent na
c. kr.  kliniki geneologije  in ostetrike
u Gradcu.
Specialist za ženste bolezni.
Ordinira od tO.—11.  predpoldne in od 3.-4. popoldne.
Tekališče Frana Josipa štev. 6.
(blizu lekarne Kttrner).
Založili snao posebne wrste
blazinice za štampilke
znamka  „IDfiAL"
na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica „ldeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže iu da se ga ne more izbrisati.
Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z HllačllO ŽajfniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne znpraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le barvilo »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi.
Blazinice pošljemo* na željo tudi na poskušnjo. Gena z barvilom vred K 2*30. Sjirejemajo se tudi naročila na štampilke.
Knjigarna A. Oabršček - Gorica.
Zaloga vina
tvrdke Ivan   Fontanotti iz Kopra
odlikovan z zlato svetinjo  in  z zaslužnim križcem na razstavi v Parizu
Gorica — Via Teatro 9 — Gorica.
teran proe urste, refošk, belo uino in
muškat use lastnega pridelka.
Cone zmerne, postrežba na dom.
Ustanovljena tvrdka 1806.
j. Drufovka - Gorica
Gosposka ulica 3.
Tovarniška    zaloga   usnja    ivv   potrebščin  za   čevljarje.        Tanje   za .sedlarje in liiijiuoveze i. t. d.
j,a$frna sfrrojarna v Černiear).
Odlikovana tovarna nadplatov.
Anton Pntatzky v Gorici.
Nii sredi BaStftlJa 7.
TRGOVINA  NA DROBNO IN OEBfLO.
Najceneje kupovafioe nlmberikeg« In drebneaa bligt ter tkanin, preje le nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, fcadilce io popotnike.
Najboljše Sivanke zs 5iva'np stroj'
POTRKBftClSR
ta krojače in tievlfaiio.
gvetfnjlcc — Eožiu venci. — Mašiif knjižice.
lišna obuAala za ysb letne čase,
Posebnost:
Semena za zeiaijave, trave io detelje.
Najbolj'e  oskrbljena zaloga za kramarje, na da?eU
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarji, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na daseU.    •     «*=•-«
........¦Ili---------.      ......¦¦¦¦¦II1.......''
SUKNO
in modno blago m obleke
priporoča firma
Karel Kocian ^r^
V Humpolcu »a fieikem
Tvorniške cene.           Vzorci franko
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
SloTensfce gospobel PiMajte ilo iz te domače Mi! Izdelek je izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite In sodite i
Svoji k svojim i