Ka| bo z mirom? \so je žp upalo, da hddri v Brest-LitOArsku res sklenil mir, če ne splošen mir, pa vsaj mir med Rus^jo in našimi zavrezniki (AVstrijo, Nemčijo. Bolgarijo in Turčijo). A popoluoma neprifiakovano so dne l. januarja prispele vesti o resnih težkočah ri mirovnili pogajanjih v Brest-Litovsku. Prišlo je do spora, oziroma nesporazumljenja, med sednnjo rusko \ lado in Neniči.jo ter zavezniki Nemcije Ruska vlada zahteva, naj se mirovna pogajai; a ne vršijo vee v Brest-Litovsku. ampa.k v glavnem mestu Svedske, v Stokliolmu. Ruska vlada se izgovarja, da bi t»II štokliolm kol nepristrausko mesto mnogo bolj pripraven za uspešua pogajanja nego iirest-Litovsk, katori fi seaHj i-vki aemško oblastio. Nemški listi so takoj zagnali velik krik proti tej zahtevi ruske vlade iu naiglaSajo, dai so oftividno Angieži nahujskali Ruse, iiaj zahtevajo Stokholm kot mesto za rnirovna pogajanja. Nemški državni kancelar grof Hertliug je due 4. t. m. v glavnem odsoku poslanske zbornice v Berolinu izjavil, da Nemčija odklanja mesto Stokholm kot kraj za mirovna pogajanja. Nadalje' je naznanil grof Hertling, da očita ruska vlada NemCiji, da poslcdnja krivo razlaga ruski predlog glede pravice samoodlofeevaaija narodov. Nemčija je Še, predno se je začel sklepati mir, pod varstvom svoje vojaške s'le upeljala v pokrajini Kuronsko, kjer je samo 7% nemškega prebivalstva, glasovanje, kam boče v bodofie pripadati ta pokrajina. Kuronski deželni zbor, izvoljen potom ljudskega glasovanja pod varstvom ni nadzorstvom pruskega vojaštva, je sklenil z 17 proti 12 glasovom, da ho6e odslej pripadati k Nemt-iji in ne ve6 k Rusiji. Rusko in ostalo četverosporazumovo 6aso;)is,ie očita Nemčiji, da je poštopanje Nemcev glede Kuronsko jasen dokaz, kako si NemMia predstavlja pravico samoodločevauja narodov, češ: NemSiji je le za priklopitev novih pokrajiit, a rcsnifina pravica samoodločitve narodbv pa ji jo devflta briga. V kolikor so ti očitki naših sovražnikov j>roti Nemčiji opraviceni, bodo pokazali bodoCi dogodki Mirovoi odposlanci Rusije in našib držav so sicerdne 4. jan., kateri dan bi se naj zopet prifiela pogajanja. dospeli v Brest-Litovsk, a do clanes, dne 7. jan., ko to pišemo, še nimamo poročila, ali so noga.janja res prekinjena ali razbita ali ne. Naši sovražaiki, t. j. 6etvero'a;)ora-zum, v katerem iina glavno besedo Anglija, niti niso odgovorili na DOziv ruske vlade. naj se do dne 4. jan. izjavijo. ali se bodo udeležili mirovnih pogajanj v BrestLitovsku Angleški ministrski jiredseduik lojd Žorž je cine 4. jan. podal značilno izjavo, v, kateri je oznaf.il angleSke mirovne r-ilje. Lojd Zorž pravi med drugim: ,,Prva zahtova angleške vlade h\ njenih zaveznikov je popolna upostavitev Belgije s povrnitvijo š^ode in priznanjem liudskega prava. Potem prido upostavitev Srbije in Cpnegore, zasedenih pokrajin Frauciio. itaiije iu Kuinuniji1 ter popolno odpoklicanje lujili armad iz t«b ozemelj. Po[ir;iviti so morajn hrivice, storjoiie posaniezniin iuu-odoin in državam. fTukaj misli lojd Zorž na krivico, ki jili jc baje storila Neriifija raznim rlržavam tokoiu vojnc.) Tu '\v lomeljni pogoj stalnega niiru. Franciji st niora popraviiti škoda, napravljena v vojni leta 1870-1871. Ce sedanji vladajoČi krogi Rtisije nastopajo po svoj<> brez ozira na zaveznike, tudi nimajo sredstva, da hi zabninili np,srt>(-(>. ki b<> Rusijo golovo /,;uk'.la. Potrebna je za vse poljske pokrajine neodvisna, Polj»ka, R a z k o s a n j e Avstro-Ogrsko n p  s p a di a k a n g 1 e, š k i m v o j u i m o i 1 j e m. Avstro-ogrske narodnostl pa morajo iloMti resnifno avtoaoniijo. Tudi italijauskc zahtevp po zdnizt1nju njib rojakov s*1 inorajo izpolniti. Jsto velju, i za. Knmuriijo. 0 e s e b o d o i z p o 1 n i 1 c t c oprav i R' p. n e zahteve. b o A v s t r <> - K~> grsk a tn o '&. k i b o p o s p e 6 i I ;t m i r i n s v o.b o d n Evrupe, dočim je sedaj samo orodje o b s o j e v i- e d n «> p r ti sk« v o j a & k) e s i 1 e! Angjija tudi nima ničesar proti obstoju Turčijo s Oarjgradom kot glavnini mestoin, a zahteva se za vse ladje prost prehod iz Crnega v Sredozemsko iftorje. Nadaljfi zahteva Anglija, da dobijo narodi turškib pokrajin: Arabije. Armenije. MezOpotamije, Sirije in P\destine posebne narodne sloboščine. D bivših nein&kib kolonijah naj odloči poscbna komiBija, ki se inora ozirati na želje prebivalstva. teh pokrajiri. Anglija IioČp. stalen mir, a se morajo v le-to svrno poprej izpolniti trije pogoji: Varovati se mora veljavnost sklenjenili pogodb, uveljaviti se mora prav;ca sanioodloftpvariju, narodov in omejiti se mora obovoževanje ter možnost zopetnega izbrnha vojne. Franeoski ministrski pro.dsftdriik pa je isti dan !•/.'¦!vil, da se hoče Francija v družbi z Anglijo. Ifc&lijo in Ameriko boriti naprej do popolne zmagp iu *ic> poraza Nemfeije. Iz fpga je razviduo. da je malo upanja. da bi iW geriaj sklenil miV, kakoršnega si želi Nem&iju. Vprafcarijc o samoodločbi nai-odov bo igralo pri miTOvnih poga.ian.HJi, ali se že ista vršijo sedaj ali kedaj pozrmje. najvažnejšo ulogo. Ruska vlada vstra}H pri te.i zalitevi. istotako tudi Anglija. Stališče Nemfeije in Avstrijo glede samoodlofibp narodov Še ni jiOpolnoma jasno ozrmfieno. Upamo pa, da bodo naši iLržavniki v tem vprašanju celo prekosili naše sovražnik« in bodo dovolili Slovanom in drugim tlačpnim narodom istp pravice kot Npmcem i Madžarom. Slovani smo v vsakem oziru tpkom cele vojne izvrSevali v polni mori svoje domovinske in državljanske (lolžnosti in torej smerno s popolno pravico zahfftvati svojo narodno sa-mostojnost in svobodo. Mi Jngoslovani smo bili in hočBmo vedno ostati zvesti habsburški vladarski hiši. a. dati sp nam mora znželjena. svobodnn Tngoslavijn pod ^pzloni opsarJM Karla I.