digitalni mediji tisk izdelki objekti prostor revija za ustvarjalnost in inovativnost 105 02 2009 4,80 eur tema številke. \ leto ustvarj O j dogodki greenbuild: zelena revolu podoba kniir,~ i'«::™ ^ s adob o l nov avt dob azs «22 od lave d pete ir ~ra in inovativnos programi llustrator strojna ustvarjalost d igitaln e dobe dušaf kastec: od ilustratorja do 3d-animatorja H PRO ANIMA d.O.». 1001 UUBUANA p.p. 2736 | ISSN mDfl-7i3b la oprem lenovo w700 BBéHiiibh ^^^^^^^i^i^L^l^it^l-^BË * Mi*ti^^Li^L^3E ^_________* ta— - Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana "asi ProMarket Ljubljana GR, Sejem in kongres prodaje, marketinga in oglaševanja > Sejem : Novosti in trende bodo predstavljala podjetja z naslednjih podroäj: MARKETING • CRM - TISK • IZOBRAŽEVANJE • PR DOGODKI • OGLAŠEVANJE • MEDIJI - POSPEŠEVANJE • PRODAJE • PR0W0CIJA • PR • TISK • PAPIR... Ob sejemskem delu bodo potekale tudi orezolacne delavnice oz. semina' razstavljavcev, kjer bodo obiskovalcem predstavili svoje izdelke ali storitve skozi praktične primere iz prakse. ivO ngrcs : Poleg sejma, bo vzporedno vse tri dni potekal tudi kongres. Mednarodni predavatelji, uspešni primeri iz domače in tuje prakse ter okrogle mize bodo slušateljem predali nove ideje in znanja s področja prodaje, marketinga in oglaševanja. Program kongresa: 17.-19. februar 2009 www.promarket.si tam* triglav K) Mladinska knjiga /.i nr \l 11vo Vtcpovwd ega podjetja velja posebna ugodrwst Prosimo, kontaktirajteorganizatorja za več irrfonnadj. Vstopnka za sredin družabni večer je SO EUfl za 2 ali Y^ k letu ustvarjalnosti in inovativnosti Prijetno je ta slogan videti zapisan na spletni strani skupnosti, ki združuje 27 držav in skoraj 500 milijonov prebivalcev. Ta isti slogan imamo namreč že več kot leto dni zapisan v glavi naše revije in pogled nanj na tako uglednem ter odmevnem mestu boža oko. Seveda boža tudi dušo in predvsem tisto najobčutljivejšo točko: samovšečnost. Samovšečnost je hudičeva muha: deluje kot nekakšen škrob (štirk so mu rekli včasih in stvari, z njim obdelane, so bile poštirkane): tako »poštir-kan« človek se, napolnjen s predstavo o lastni lepoti in popolnosti, postavi v izjemno lepo in elegantno pozo ter ... ostaja v njej nepremičen. Vsak odmik namreč pomeni, da se bo drobec škroba, fino utrt v gracio-zne gube, zmehčal, odkrhnil in lepa samopodoba se bo začela sesedati, mečkati … zapadati pač tistemu zobu časa, ki mu vsi podlegamo. In ta »poštirkana« samovšečnost je najpogosteje razlog, da se ne premikamo, gledamo naokrog, dojemamo svet okrog sebe, ljudi ... Letos častimo duha ustvarjalnosti in inovativnosti. A prav pogosto se nam dogaja, da tega duha ne znamo krotiti – pobegne nam, se strga z vajeti, podivja … In nenadoma ugotavljamo, da ne vemo več, ali smo si inovativnosti bolj želeli ali se je bali. Poglejmo si le nekaj primerov, ki nas težijo. Med tistimi, ki najbolj drzno letijo na perutih ustvarjalnosti, so zagotovo na prvem mestu ponudniki vi-sokotehnoloških naprav. Med temi so nedvomno največ uporabljani mobilni telefoni. Imajo in uporabljajo jih vsi od petega leta starosti naprej. Nekateri še mlajši. Proizvajalci nas nenehno bombardirajo z novostmi: takimi in drugačnimi hitrostmi povezav, kraticami WLAN, HSDP, WiFi, UMTS, MMS – množico multimedijskih možnosti, digitalnimi fotoaparati in kamerami, različnimi funkcijami, kot so pushup, live, klepetalnice ipd. Mladina v osnovnih in srednjih šolah vse te igračkarije sicer rada uporablja in se nanje tudi dobro spozna, kaj pa vsi drugi? Na strani Evropske unije piše, da Evropejci živijo dlje, kar v nadaljevanju pomeni, da jih je vse več starejših. Prebivalstvo se nezadržno stara, ponekod hitreje, drugje počasneje – stara pa se povsod. Kako je torej mogoče, da vsem tem starajočim se ljudem proizvajalci ne ponudijo tistega, kar potrebujejo? Vse pogosteje namreč poslušam negodovanja nad pre-zapletenostjo mobilnih telefonov, preobloženih s funkcijami, ki jih večina niti ne uporablja, še manj pa potrebuje. Po drugi strani pa so zelo slabo rešene stvari, ki so še kako pomembne! februar 3 ko l of on kazalo pro anima d.o.o. uvodnik: k letu ustvarjalnosti in inovativnosti odgovorna urednica irena hlede urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor blaž erzetič, domen fras, matevž granda, vesna križnar, roman satošek svet revije davorin horvat, dr. vojko pogačar, edo sternad stalni sodelavci kaja antlej. boris beja, blaž erzetič, domen fras, matevž granda, mojca gorjan, katja keserič markovič, nataša kovšca, matic kos, daniel lovas, roman satošek, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha naslovnica ofis arhitekti, d.o.o. lektoriranje breda munda, jan grabnar tiskarna bograf marketing in naročnine pro anima d.o.o. telefon: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 02012-0011497181 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji Klik. Mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji. Izdajanje revije sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost. Naklada 1500 izvodov. issn 1408-7936 novice, dogodki 6 zelena revolucija 13 podoba knjige ... knjige podob 18 večrazsežnostni, interaktivni, mobilni _ 20 pixxelpoint 2008 22 21. exground filmfest 24 nova legenda za novo tisočletje? tema številke: leto ustvarjalnosti in inovativnosti 26 inovacija - kdo bo tebe redil? 28 iznajdbe leta 2008 okolju prijazno 32 zed od glave do pete ____________ pogled v prihodnost 35 čudo digitalne vode _____________ ustvarjalnost digitalne dobe – 21 38 od ilustratorja do 3d-animatorja projekti 42 ofis gradi za študente v franciji 44 najhiša leta 2008 strojna oprema 48 veliki velikan programi 52 prevlada ilustratorja cs4 __________ triki in nasveti 54 autocad tnt: express tools 2009 56 acadbau tnt: opisi objektov 58 archicad tnt: sprehodi po objektu 60 foto tnt: panoramske slike 62 photoshop tnt: osnovna barvna korekcija U. S. Green Building Council je neprofitna članska organizacija v ZDA, katere vizija je vzpostaviti sonaravno življenjsko okolje. Njihov osrednji letni dogodek - konferenca Greenbuild - je v Boston privabila skoraj 30.000 obiskovalcev in tako postala največje tovrstno svetovno srečanje in razstava na temo zelene gradnje. Če smo navajeni, da nova različica programa prinese funkcijo ali dve več, popravi kakšno napako in se tu in tam izboljša, so nove različice Adobejevih programov vsekakor presegle pričakovanja. Adobejev dogodek leta - MAX 2008 - decembra lani v Milanu je predstavil toliko novosti, da je bilo vsemu težko slediti. Ob Evropskem letu ustvarjalnosti in inovativno-sti si je zagotovo zanimivo ogledati seznam izumov, ki jih je za lansko leto za najboljše proglasila revija Times. Izumi so dober pregled trenutnih smernic in morda tudi dobra orientacija za razmišljanje o prihodnosti ter inovacijah, s katerimi bi jo lahko izboljšali – sebi in drugim. ZED so skupina oziroma podjetje arhitektov, ki so iz svoje okoljske ozaveščenosti ustvarili kar cel kult izraza ZED: ZEDfactory, ZEDto-ols, ruralZED, ZEDfabric, ZEDpublication ... A iz množice podobnih arhitekturnih birojev jih ločuje odlika, da ne delujejo kot sledilci, ampak kot vodje in pobudniki. Inovativni paviljon, ki ga je ob glavnem vhodu na razstavo Expo 2008 ustvaril italijanski arhitekturni atelje Carlorattiassociati, je eden izmed redkih arhitekturnih objektov, ki so se uvrstili na seznam iznajdb leta revije Time v letu 2007. Projektivni atelje OFIS je v svoj ustvarjalni port-felj zapisal nov dosežek – prejem prve nagrade na mednarodnem vabljenem natečaju za študentske bivalne studie v Parizu. Za uspeh so poleg kakovostne arhitekturne rešitve morali zagotoviti tudi, da bodo ti upoštevali najnovejše zahteve energetsko učinkovite gradnje. Na svetovnem arhitekturnem festivalu oktobra lani so naziv »najboljša svetovna zgradba leta 2008« v močni konkurenci prejeli ne prav posebno znani irski arhitekti iz biroja Grafton Architects. Prejem tako laskavega priznanja sproži val ugibanj v slogu »Zakaj ga je dobil prav ta in ne kdo drug?« Na trgu programov za obdelavo vektorske grafike sta dolga leta bitko bojevala predvsem CorelDRAW in Adobe Illustrator. Dodelanost, vsenamenskost in predvsem agresija slednjega so razlogi, da je postal industrijski standard. Z različico CS4 Illustrator svoj primat samo še potrjuje. Zlati pokrovitelj revije: ^PEUCflDD > Trimo 4 februar založnik 3 tisk ovice delavnica icsid: pot do pomembnih inovacij Zanimiva delavnica pod pokroviteljstvom ICSID-a bo med 25. majem in 5 junijem v mestu Monterrey v mehiški provinci Noevo Leon. Noevo Leon se že nakaj časa izredno hitro razvija - pomembne spremembe so se odvile na večih področjih od industrije do socialnega življenja, kulture, izobraževanja ... Kot odziv ali spremljavo temu vsestranskemu razcvetu se je Oddelek za industrijsko oblikovanje v Monterrevu odločil, da sproži iniciativo za organizacijo delavnice Monterrey Interdesign Workshop 2009 na temo »Avenija oblikovanja: pot do pomembnih inovacij«. Na delavnici, ki bo trajala dva tedna, bodo študentje iskali odgovore na vprašanja: »Kako lahko oblikovanje v mestu z močno naklonjenostjo znanju in kulturi prispeva k pomembnim inovacijam? Kakšne strategije uporabiti, da bi se dvignila oblikovalska kultura v pretežno industrijskem okolju? Kakšne oblike ustvarjalnih in sonaravnih poslovnih modelov uveljaviti, da bi se izpostavil pomen z oblikovanjem podprte inovacije?« in podobno. Za podporo iniciativi bodo k določenim dogodkom na delavnici povabljeni tudi predstavniki zasebnega industrijskega sektorja in vlade. Delavnica bo v celoti brezplačna, organizatorji bodo udeležencem krili stroške nastanitve, mestne prevoze ter hrano, izzvzeti so le stroški poti do Monterreya. Registracija je omejena na 36 udeležencev, med katerimi bodo imeli prednost posamezniki z več oblikovalskimi sposobnostmi, študentje na višjih stopnjah in drugi ustrezni izvedenci. Rok za prijave s prijavnico na spletni strani je do 16. februarja 2009. Več informacij na www.interdesignmty09 poziv k prijavam za svetovno prestolnico oblikovanja 2012 Vizija projekta Svetovna prestolnica oblikovanja je, da promovira in opogumlja pri rabi oblikovanja v pospeševanju socialnega, gospodarskega in kulturnega razvoja svetovnih mest. V tem smislu bienalno poimenovanje odlikuje tista mesta, ki uporabljajo oblikovanje, da oživljajo in na novo odkrivajo svoje mestno okolje in predstavljajo svoje oblikovalske dosežke tako doma kot v tujini. Mesta, ki jih prijava zanima, ICSID vabi, da z uradne spletne strani oblikovalskih prestolnic www.worlddesigncapital.com sna-mejo prijavni obrazec in smernice za prijavitelje. Prispele prijave bodo ovrednotene glede na postavljene pogoje, končni izbor pa bo objavljen na Svetovnem oblikovalskem kongresu novembra 2009 v Singapurs Rok za oddajo prijavne dokumentacije je 31. marec. pomembni datumi v februarju Natečaji, razpisi: red dot award - oblikovanje izdelkov; 6. novembra je bil objavljen nov nagradni krog pod naslovom Soočite se z globalno primerjavo. V letu 2009 so izdelki razdeljeni v 17 skupin. Uradna podelitev nagrad bo 29. junija 2009 v gledališču Aalto v Essenu. Sodelujejo lahko proizvajalci in oblikovalci, katerih izdelki se delajo v industrijski proizvodnji in so bili na trg vpeljani tekom zadnjih dveh let. Rok za prijave: zakasnele prijave do 4. februarja 2009, www.red-dot.de IDEA® (International Design Excellence Awards); mednarodni natečaj za oblikovanje izdelkov, eko-oblikovanje, interaktivno oblikovanje, ovojnine. Strategije, raziskave in zasnove. K sodelovanju so vabljeni oblikovalci, študentje ali podjetja. Rok za prijave: zgodnje prijave do 6. februarja, pozne prijave do 20. februarja 2009, www.idsa.org/IDEA2009/index.html oblikovalski natečaj ED 2009; oblikovalski natečaj, ki mu bosta sledila festival in konferenca meseca maja v Zürichu. Rok za prijave: 14. februar 2009, www.ed-awards.com Nagrada MEDIA.ART.RESEARCH 2009; v sodelovanju s Prix Ars Electronica bo inštitut Ludwig Boltzmann nagradil izjemno teoretično delo na temo »Odnosi zvok-slika v avdiovizualni umetnosti« Nagrada 5000 evrov in šest kipov Zlate Nike nagrajencem posameznih kategorij. Rok za prijave: 6. marec 2009, http://media.lbg.ac.at/en/index.php oblikovalski natečaj AIGA About 365; kategorije s področij grafičnega oblikovanja ter novih medijev (animacije, spletne strani, 3D-upodobitve, igre ...). Rok za prijave: 6. marec 2009, www.aiga.org/content.cfm/about-365 oblikovalski natečaj AIGA About 50 - 50; oblikovalski natečaj na področju oblikovanja knjig in njihovih naslovnic. Rok za prijave: 6. marec 2009, www.aiga.org/content.cfm/about-50-50 Seminarji, kongresi, sejmi: Anima 2009 Bruselj; Mednarodni festival animacije in nagradni festival. Štiri nagradne kategorije. 20. - 28. februar 2009, Bruselj, Belgija, www.anima2009.eu predstavitev pasivne gradnje - dan odprtih vrat; Na ogled bo mansardno stanovanje, ki je še v gradnji, vendar že povsem izolirano in prezračevano ter kurilnica s toplotno črpalko zemlja-voda, rekuperatorjem toplote, zalogovnikom, bojlerjem in regulacijo. Program: ob 10.00 vpihovanje celulozne izolacije, ob 11.00 izvedba testa blower door, ob 12.00 vpihovanje celulozne izolacije. Naslov objekta: Štula 27, Ljubljana Šentvid. 28. februar 2009, Ljubljana, www.zimic.si, zimict@yahoo.com Ecobuild & Futurebuild 2009; Največji svetovni dogodek na področjih sona-ravnega oblikovanja, konstrukcij in grajenega okolja. Vzporedno poteka seminar, konferenca in razstava. Udeleženih preko 800 razstavljavcev in 28.000 obiskovalcev. Udeležba brezplačna. 3. do 5. marec 2009, Earls Court; London, Velika Britanija www.ecobuild.co.uk Mednarodni shod arhitekture v Budimpešti; “Arhitektura na kraju in v času" je naslov shoda arhitekture in arhitektov, ki ga organizira vsako pomlad v Budimpešti arhitekturna revija Alaprajz. Dogodek bo 7. marca 2009 v hali 2 centra Sportmax v Budimpešti, pričakujejo pa okrog 700 udeležencev. Uradni jezik bo angleščina, kotizacija pa 85 evrov. 7. marec 2009, Budimpešta, Madžarska, www.archiweb.hu/kongresszus/convention/index.htm seminar Playful Experiences 2. - 3. april 2009, Tampere, Finska, www.mediakasvatus.fi/node/2743 Thinking after Dark; mednarodna konferenca video iger - srhljivk 23. - 25. april 2009, Montreal, Kanada, http://conference2009.ludicine.ca liiiiin ii I iV'J I I LHTO februar 5 com. dogodki matevž granda zelena revolucija Združene države Amerike veljajo za enega večjih onesnaževalcev planeta. K takemu slovesu je precej pripomogla administracija zadnjega ameriškega predsednika Georga W. Busha. Politika, ki so jo vodili zadnjih osem let, je bila skrajno arogantna do okoljskih problemov, kar se kaže tudi v tem, da ZDA še vedno niso ratificirale Kyotskega protokola, po katerem naj bi med drugim znižali izpust toplogrednih plinov za 7 odstotkov glede na vrednost leta 1990. Kljub vsemu pa v ZDA ni vse tako črno, kot se zdi. Dogaja se namreč »zelena revolucija«. Pod tem naslovom je USGBC (United States Green Building Council) organiziral konferenco, ki je potekala od 18. do 21. novembra 2008 v Bostonu. USGBC U. S. Green Building Council je neprofitna članska organizacija, katere vizija je vzpostaviti sonaravno življenjsko okolje. V organizacijo so vključene različne korporacije, univerze, vladne agencije in druge nepro-fitne organizacije – od ustanovitve leta 1993 pa do danes združuje že približno 18.000 članov. Ponuja obsežen sistem certificiranja LEED, širok spekter izobraževalnih dejavnosti, razstave, sejme itn. Osrednji letni dogodek je konferenca Gre-enbuild, ki je v preteklem letu v Boston privabila skoraj 30.000 obiskovalcev, kar je bilo največ v sedmih letih, odkar dogodek organizirajo. Greenbuild je svetovno največje srečanje in največja razstava na temo zelene gradnje. Javnost s področja gradbene industrije se tri dni druži ob raznovrstnih predavanjih, izobraževalnih delavnicah, ekskurzijah, seminarjih in srečanjih, kjer se tvorijo novi poslovni stiki. V uvodnem nagovoru je Nobelov nagrajenec Desmont Tutu poudaril ponovno vračanje k naravi in skrbi za naravne vire ter okolje kot socialnem, političnem in duhovnem temelju prihodnosti sodobne družbe. Zagovornik miru in borec proti revščini ter zlorabam človekovih pravic je označil ekološko gradnjo kot enega od temeljev za prihodnjo blaginjo človeštva. V nadaljevanju konference je približno sto predavateljev osvetlilo različna področja ekološke gradnje, od tehničnih rešitev, razvoja certifikata LEED, praktičnih primerov gradenj do socioloških vidikov, ekonomskih parametrov ipd. Konferenca v Bostonu je bila jubilejna. Petnajsto obletnico je zaznamoval prvi izid letnega poročila USGBC. Drugi prelomni dogodek, ki je pomemben za razvoj standarda LEED v prihodnosti, je predlog za nadgradnjo, katerega vsebino so izglasovali člani sveta USGBC. Bistvena novost bo mednarodno priznanje certifikata. Njegova vsebina bo podrobno predstavljena letošnjo pomlad. LEED »The Leadership in Energy and Environmental Design« je sistem vrednote- nja in certificiranja trajnostno grajenih objektov, ki ga uporabljajo v ZDA. Tako se vzpostavlja sistem vrednotenja učinkov in delovanja ekoloških objektov in s tem spodbuja »zeleno« gradnjo. Lastnik in uporabnik LEED-certificirane stavbe ima »orodje«, s katerim nadzoruje in izmeri energetski ter okoljski učinek objekta. Učinkovitost je glede na zbrane točke razvrščena v štiri ravni, od najmanj učinkovitega »Leed Certified« prek »Leed Silver« in »Leed Gold« do najučin- kovitejšega »Leed Platinum«. Točke za vrednotenje se zbirajo v petih kategorijah, in sicer: 1. umestitev na lokacijo, 2. učinkovito ravnanje z vodo, 3. energija in atmosfera, 4. materiali in viri, 5. kakovost bivalnega okolja. Dodatne točke doprinesejo inovativnost oblikovanja in zasluge za lokalno okolje. Zanimivost takega točkovanja je v tem, da se beleži širok spekter energetskih učinkov na okolje. Na prvem mestu sta umestitev na lokacijo in izraba naravnih Kongresno središče v Bostonu, kjer je potekal Greenbuild 2008 6 februar dogodki Desmond Tutu: There is enough for anyones need, there is not enought for ones greed USGBC COMMUNITY ENGINEERS NON pi INTERIOR DE PRODUCT MANUFACTURERS ARCHITECTS CODE UFI PROPERTY MANAGERS federal local m sta GROUNDSKEEPERS GR LANDSCAPE ARCHITECTS UTILITY MANAEEHS PLANNERS WILDING TENANTS FINANC t AL PLANNERS »UILUI CODE OFFICALS product manufactures eNGI INTERIOR DESIGNERS OFFICALS FEDERAL. LOCAL, AND STATE GOVERNMENT danosti, predvsem osončenja. Objekt lahko uporablja energijo sonca in se hkrati ne pregreva v poletnih mesecih. Učinkovito ravnanje z vodo vključuje tako shranjevanje in uporabo deževnice kot tudi odvajanje meteorne in odpadne sanitarne vode. Pomembno je tudi varovanje podtalnice. Ravnanje z energijo je že v dosedanjem standardu visoko ocenjeno, v nadgradnji LEED 2009 pa naj bi dobilo še večjo pomembnost. Obravnava energetsko bilanco gradnje in uporabe objekta. Pomembna sta izolacija fasadnega pasu in način ogrevanja oziroma hlajenja objekta. Pri tej točki je vpliv toplogrednih plinov na okolje najbolj neposreden. Pomemben vidik je tudi izbor materialov in virov. Če se uporablja lokalne naravne materiale, je porabljeno manj energije za obdelavo ter transport in je s tem obremenitev okolja manjša. Kot zadnja točka se ocenjuje kakovost bivalnega okolja. Vsak kos opreme ima lahko certifikat LEED, ki za- gotavlja ekološki izvor in obdelavo materialov. Dodatne točke merijo presežke, ki niso zajeti v petih osnovnih kategorijah. Kako zanimiv je lahko pristop, ki prinese objektu boljšo uvrstitev, opisuje primer umetnika, ki se ukvarja s skulpturami iz gradbenih odpadkov na gradbišču. Namesto da bi nekatere odpadke deponirali in s tem obremenili okolje, jih umetniško obdela in ustvari dodano estetsko ter kulturno vrednost. Primerjava z Evropo Evropa podobnega sistema certificiranja ali vrednotenja ne pozna. V reviji Klik smo o evropskih standardih že veliko pisali. Podrobno smo govorili o konceptu pasivne hiše, ki je v našem prostoru najbolj znan in bi ga lahko primerjali s certifikatom LEED. Standard temelji na energetskih vrednostih objekta za ogrevanje in hlajenje, za pripravo sanitarne vode itn. Vsak objekt, ki ustreza merilom (predvsem temu, da letna poraba energije za ogrevanje in hlaje- Kongresni center Boston: vhod označuje mogočna konzola Rekuperatorji in oprema za prezračevanje varčnih in pasivnih hiš od osnutka do izvedbe, vse na enem mestu. Nudimo zračne in tekočinske zemeljske kolektorje za predgreva-nje zraka pozimi, gibljive prezračevalne cevi FRS in izolirane cevi ISO PIPE. Izvajalcem nudimo svetovanje in strokovno pomoč pri izvedbi prisilnega prezračevanja. AGREGAT d.o.o., Stanežiče 7m, 1210 Ljubljana - Šentvid telefon 01 516 10 56, telefaks 01 516 10 55, mobi 0 386 31 217 459 info@agregat.si, www.agregat.si februar 7 dogodki www.usgbc.org www.greenbuildexpo.org www.greenbuild365.org www.twovital.com nje hiše ne presega 15 kWh/m2) lahko pridobi certifikat, ki ga izdaja Passivhaus Institut v Darmstadtu v Nemčiji. Res je, da se v Evropi pasivne hiše gradijo že od leta 1990 in da jih je do danes certificiranih že več kot 18.000. Res je tudi, da je bila prva pasivna hiša v ZDA zgrajena šele leta 2003 in prva, ki je bila certificitrana po kriterijih inštituta Passiv- Diller Scofidio + Renfro Architects: inštitut ICA za sodobno umetnost, Boston haus šele leta 2006. Evropa (predvsem Nemčija, Avstrija, Švica in Skandinavija) nedvomno vodijo v razvoju energetsko učinkovite gradnje. Po drugi strani pa imajo Američani boljši sistem vrednotenja okoljsko učinkovite gradnje. LEED zajema širok razpon meril, ki zagotavljajo celostne rešitve in predvsem jasen pregled nad izvorom ter kakovostjo vseh vgrajenih materialov, tehnoloških rešitev itn. Za primerjavo: pasivna hiša bi hipotetično lahko bila grajena iz betona, krita z azbestno kritino, imela ekološko oporečno fasado, notranje tlake iz umetnih mas ipd. in imela certifikat »passiv haus«, če bi le zadostovala energetskim merilom. POP ekologija V nadaljevanju primerjave evropskega prostora z ameriškim izpostavimo vidik popularizacije. USGBC je razvil vrednotenje po stopnjah podobno kot pri športu, le da so nad zlato odličje postavili še platinasto. Standard je enoten na celotnem ozemlju ZDA. Uporablja ga 300 milijonov prebivalcev. Enostavnost in razumljivost točkovanja omogoča popularizacijo. To dokazuje konferenca Gre-enbuild, ki vsako leto pritegne več ljudi. Tak dogodek ima ustrezno medijsko težo. V zraku vlada evforija in vsako dejanje, vsaka poteza je povezana z ekolo- Cambridge Seven Associates: otroški muzej, ki je umeščen v prenovljeno industrijsko zgradbo in ima certifikat LEED gold 8 februar 7 dogodki gijo, reciklažo, okoljem, skratka – zelena barva postane »IN«. Tak pristop doseže širše množice. V Evropi se o tem pogovarjajo predvsem strokovnjaki v strokovnem izrazju, ki je širšim množicam manj razumljivo in predvsem manj zanimivo. Prednost znanstvenega pristopa je v tem, da ne pride do poenostavljanja ali površinskega razumevanja. Zelena evolucija Končno postavimo vprašanje, zakaj LEED. Pri zagotavljanju zahtev pasivne hiše in pri pridobivanju točk LEED se običajno pojavijo nekoliko večji investicijski stroški. Zato veliko investitorjev želi izračun, v kolikšnem časovnem obdobju se to povrne. Denarni vložek se »izplača« pozneje, pri nižjih obratovalnih stroških. Odločitev in tveganje za okoljsko učinkovito gradnjo pa se povrneta v čistejšem okolju. Povrneta se v varnosti, ko nismo več odvisni od fosilnih goriv in vojn, ki potekajo za zagotavljaje le-teh. Povrneta se, ko se zgodi evolucijski prestop na višjo raven. Ko človeštvo dokaže, da je zmožno pogledati prek materialnih individualnih koristi, ko skrb za ohranjanje naravnega okolja in naravnih virov vodi v socialno pravičnost, blaginjo ter napredek. Steven Holl: objekt kampusa Bostonskega MIT – objekt je energetsko potraten Jt> Prve »zelene« olimpijske igre na svetu K'Ä so predstavljale velik izziv za arhitekte, k^J ki so snovali številne športne objekte ^^•92008 v Pekingu. V pokriti športni dvorani za OCX) tekmovanja v judu in taekwondoju je arhitekt Weimin Zhuang v prvi vrsti želel učinkovito osvetliti prostorno dvorano z dnevno svetlobo in čim bolj omejiti umetno osvetljevanje. Izkoristil je edinstveno rešitev, ki jo ponuja Solatube® sistem in ob tem poudaril: »Solatube sistemi imajo v primerjavi s klasičnim načinom osvetljevanja prostorov številne prednosti. Njihova namembnost je zelo široka, razpršitev svetlobe pa izjemno učinkovita. Z uporabo Solatube sistema smo občutno zmanjšali porabo energije v športnem objektu in celo presegli okoljevarstvene cilje, ki smo si jih pri tem projektu zadali.« Ugasnite luči. Prižgite sonce! SOLATUBE® je inovativni sistem, ki omogoča učinkovito razsvetljevanje prostorov z bleščečo naravno svetlobo, ki jo oddaja sonce. Primeren je za raznolike prostore v poslovnih objektih in individualnih hišah. S pomočjo kupole na strehi in visoko odbojnih cevi se svetloba preko stropnega razpršilnika intenzivno razprši v prostor in tako vanj prenese kar največjo mogočo količino zunanje svetlobe. Na voljo sta seriji Brighten Up® in Sola Master®. Serija SolaMaster® je s premerom cevi 530 mm še posebej primerna za poslovne objekte z montažo na spuščene ali odprte stropne konstrukcije. Z visoko učinkovitimi cevmi Spectralight® Infnity lahko ti sistemi ponesejo naravno svetlobo globoko v notranjost stavb, kjer je bilo razkošje naravne svetlobe le redko dosegljivo. Sistem 21-C je primeren za trgovine, šole, pisarne, zdravstvene in druge javne ustanove, stopnišča, veže, prostore za druženje, 21-O pa za skladišča, proizvodne obrate, telovadnice, podstrešne prostore in povsod tam, kjer želite doseči posebne arhitekturne učinke. Sistem je energijsko učinkovit, saj ga odlikujejo odlične toplotne lastnosti (u-faktor 0,40 W/m2K). Pozimi bo izguba toplote minimalna, poleti pa se prostori zaradi vročine ne bodo dodatno segrevali. Sistem ne zahteva vzdrževanja. Garancije : 10 let za izdelke, 5 let za električne komponente. Pri izbiri prave dimenzije in števila svetlobnikov vam nudimo brezplačno strokovno svetovanje. Pooblaščeni uvoznik in distributer Solatube za Slovenijo: KERBER inženiring, d.o.o. KERBER inženiring, d.o.o. Sedež: Goričane 83, 1215 Medvode Pisarne in razstavni prostor: Gorenjska cesta 50, 1215 Medvode T: 01-36 18 365, E-pošta: info@kerber.si; kerber@siol.net www.solatube.si dogodki izbrani nagrajenci effie Effie je svetovna nagrada (in registrirana blagovna znamka v lasti American Marketing Association New York Chapter, Inc) s 40-letno tradicijo, ki jo v Sloveniji po licenčni pogodbi z AMA organizira Slovenska oglaševalska zbornica. Nagrada se podeljuje celostnim tržnim akcijam za doseganje z dosežki na trgu izmerjene komunikacijske učinkovitosti. To pomeni, da se medijskemu nastopu, najpogosteje televizijski reklami, ki jo spremljajo različni drugi promocijski materiali, z vnaprej postavljenimi smernicami in raziskavo trga opredeli cilje, ki jih mora doseči, nato pa se mora dosežene učinke tudi ustrezno izmeriti. Široko zastavljen obseg in poglobljen pristop sta tista, ki Effie ločujeta od drugih nagrad, zato nagrajene akcije niso koristne le kot lovorike, ampak tudi kot vzorčni primeri in zgled drugim podjetjem. Iz istih razlogov se organizatorji ne zadovoljijo le s slovesno podelitvijo nagrad, ampak primere dobre trženjske prakse nagrajenih akcij natisnejo v zborniku. Nagrada se glede na število primernih akcij na slovenskem trgu razpiše le vsako drugo leto. Na letošnji razpis, ki je bil že četrti po vrsti, so se lahko prijavile oglaševalske akcije, ki so potekale med 1. septembrom 2006 in 31. avgustom 2008. Do prijavnega roka je prispelo 27 prijav enajstih prijaviteljev, kar je največ do zdaj. Nagrajence so izbirali v dveh krogih. Najprej je prvostopenjska žirija med vsemi prijavljenimi izbrala trinajst finalistov, drugostopenjska žirija pa je med njimi določila prejemnike zlatih, srebrnih in Globoko v prazgodovini, 12 )0 let nazaj, takrat, ko je bilo nebo še čisto kot oko in narava nedolžna, je n stala PRAVODA. 12 000 let j e ostala nedotaknjena, skrita našim očem, čakajoč trenutek, ko jo bomo zaradi nespametnega početja potrebovali bolj kot kadar i. In zdaj, ko je ta trenutek napočil, nam je dovolila, da jo najdemo in občutimo eponovljiv okus neokrnjene narave pred 2 ooo leti. rnjene na Jasno. Radenska. bronastih nagrad. Najvišja nagrada, platinasti Effie, tokrat ni bila podeljena. Posebnost nagrade Effie je tudi, da se posamezno priznanje lahko dodeli tudi več nagrajencem glede na kakovost prispelih projektov. Nagrade so slovesno podelili na zaključni prireditvi 22. januarja, kjer so med osem izbrancev razdelili zlate, srebrne in bronaste nagrade. Kategorij, v katerih se nagrada podeljuje, je sicer pet - porabniški izdelki, hrana in pijača; porabniški izdelki - drugo; trajne dobrine; storitve in korporativno komuniciranje, vendar v zadnji kategoriji tokrat ni bila podeljena. Največ priznanj so prejeli prijavitelji iz kategorije hrane in pijače: po eno zlato in bronasto ter dve srebrni. Najbolje je bila ocenjena akcija Radenska Naturelle - Pravoda v izvedbi agencije Futura DBB za naročnika Radenska, d. d. V kategoriji drugih porabniških izdelkov je bila podeljena le ena zlata medalja, in to za Le-kovo trženjsko akcijo »Lekadol plus C, prijazen do želodca, prijazen do srca, vitamina C veliko ima« v izvedbi agencije Original. Med trajnimi dobrinami ni komisija nobenega dela najvišje ocenila, ampak se je odločila le za po eno srebrno in bronasto odli-čje, zlata medalja je šla le še na področje storitev, in sicer v roke naročnika Simobil, d. d., za oglaševalsko akcijo »Vsi smo malo Orto!« v izvedbi agencije Luna TBWA. Vse prvonagrajene akcije predstavljamo tudi v slikovni obliki, prav tako kot fotografske posnetke z zaključne prireditve v Festivalni dvorani. I. H. Zlata medalja v kategoriji porabniških izdelkov - hrane in Zlata medalja v kategoriji porabniških izdelkov - drugo pijače Zlata medalja v kategoriji storitve 10 februar dogodki nagrajenci animateke 2008 Mednarodni festival animiranega festivala Animateka je svoja vrata zaprl sredi decembra. Tokrat se je na njem odvrtelo 274 filmov, od tega trije celovečerni, veliko pa je bilo tudi vzporednih dogodkov - delavnic, dva koncerta, prav toliko razstav in še kaj. Skupno so tokrat našteli preko 4000 obiskovalcev. Zadnji dan je bil, kot je to že v navadi, posvečen nagrajencem. Poglejmo si na kratko, katerim. Veliko nagrado mednarodne žirije, ki jo podeljuje producent festivala Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, sta prejela kar dva filma, to sta Štiri Ivane Šebestove iz Slovaške in Nočna tišina Elke Groen iz Avstrije. Obrazložitev žirije o izbiri zmagovalnih filmov: »Pri filmu Štiri režiserke Ivane Šebestove gre za sijajen vizualni stil, subtilen humor, zapeljivo pripovedno strukturo in duhovito čutno atmosfero. Pri Nočni tišini pa nam je bilo všeč izvirno vzdušje filma, ki ga režiserka Elke Gro-en ustvarja s pomočjo prefinjene preprostosti. Film prežema vsemogočna moč narave.« Občinstva se je odločilo, da kot najboljšega izbere film Zgodaj ali pozno (Tot ou tard) Ja-dwige Kowalske iz Švice. Letos je bil tekmovalni tudi otroški program Slon. Nagrado NLB Vita za otroški program Slon je prejel film Mala Vasilisa (Malenkaya Vasilisa) Darine Shmidt iz Rusije. Pet članov žirije je bilo starih od 7 - 10 let: Angela Milharčič Hladnik, Medina Baskar Weber, Graal Lucignano, Petra Hlebš in Jan Verdellis. Njihova obrazložitev o izbiri je bila: »Ob zasedanju smo se pogovarjali predvsem o tehniki in pa vsebini filma - če nam je bila zgodba všeč, če smo jo sploh razumeli, če je bila tehnika zanimiva. Na koncu smo se odločili - čeprav 3 proti 2 - za Malo Vasiliso avtorice Darine Shmidt. Nominirani sta bili še Servisna služba in Medved gre, a nas je Mala Vasilisa najbolj prepričala.«. Novost letošnjega festivala je bila Posebna nagrada festivala za neprecenljiv doprinos dokumentarizmu in širjenju kulture svetovne animacijske zgodovine, ki je šla v roke Gabriele Zucchelliju za film Quirino Cristiani: Skrivnost prvih animiranih filmov. Člani žirije za veliko nagrado festivala (letos so to bili Georges Schwizgebel iz Švice, Regina Pessoa iz Portugalske, Gi-annalberto Bendazzi iz Italije, Jerzy Kucia iz Poljske in Jelena Girlin iz Estonije) so kot osebne izbire podelili priznanja Posebne omembe. Schwizgebel in Pessoa sta se odločila za skupni film Muto avtorja pod psevdonimom Blu iz Italije. Bendazzi se je odločil za animirani film Fantasmagorie 2008 avtorja Rasta Ćirića iz Srbije, Kucia pa za Gondolo (Die Seilbahn) Claudisa Gentinette in Franka Brauna iz Švice. Jelena Girlin pa je dala posebno omembo animaciji Note Marka Meštrovića iz Hrvaške. Letošnja novost Animateke je bila predstavitev na spletu. Tudi tam je potekalo glasovanje in sicer AnimaWeb, njegov prvi zmagovalec pa je bil Peter Vadocz s filmom Mobile Postcards. Že drugo leto zapored Animateka sodeluje tudi s slovenskim Stripburgerjem in italijanskim Vivaco-mix in z njima pripravlja natečaj Živel strip / Viva i fumetti. Njegov zmagovalec je bil letos italijanski avtor Alberto Lot. Toliko o letošnjih nagrajencih, s koncem leta pa ponovno nestrpno pričakujemo nove. P. S. povezovanje mest gradec in maribor Muzej umetnosti Kunsthaus Graz načrtuje v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in Haus der Architektur Graz serijo panelnih razprav, s katerimi želi izpostaviti dinamiko čezmejnega prostora. Razprave se bodo izmenično odvijale v Gradcu in Mariboru vsak drugi torek v mesecu. Organizatorji so si zamislili pet tematskih sklopov. Druga panelna diskusija z naslovom Twin Cities – mestna omrežja v mednarodni primerjavi bo v torek, 10. februarja 2009, ob 19 h v Gradcu. Za vsa srečanje bo organiziran brezplačen prevoz z avtobusom, razprave pa bodo simultano prevajane v nemški oziroma slovenski jezik. Na vse dogodke bo vstop prost. Dodatne informacije na www.ugm.si/gradec-marburg. j/ j 1 1 / -f^N^rr^! X I /mn *2t \% mmm i mirna Blu, Muto, Brazilija Claudis Gentinetta in Frank Braun, Gondola, Švica Elke Groen, Nočna tišina, Avstrija Jadwiga Kowalska, Zgodaj ali pozno, Švica Rasto Ćirić, Fantasmagorie, Srbija Ivana Šebestova, Štiri, Slovaška Marko Meštrovoč, Note, Hrvaška Slon Darina Schmidt, Mala Vasilisa, Rusija februar 11 dogodki o spletnih nagrajencih netko 2008 Netko je priznanje, ki si je med podobnimi na slovenskem tržišču pridobilo največji ugled. Ima dolgo tradicijo, ugledne podpornike, predvsem pa vse večje agencije in podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani v ozadju. Letos je bila podelitev priznanj nekoliko kasneje, kot smo bili vajeni doslej - šele v začetku decembra, prostori, kjer se je odvijala slovesna podelitev, pa so ostali isti - Gospodarska zbornica Slovenije. Osrednja tema zaključne prireditve z naslovom Splet je moj dvojnik je bila dvojnost in prepletanje navideznega in fizičnega sveta, povezovala pa sta jo Tin Vodopivec in Anja Tomažin, ki je gledalce presenetila celo z glasbeno točko. Slavnostni govornik je bil generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, glavna pokrovitelja pa GZS - Združenje za informatiko in telekomunikacije in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Nagrada Netko se podeljuje v sedmih kategorijah: predstavitve podjetij s področja industrije, storitev, trgovine in financ; predstavitve institucij s področij državne in javne uprave; predstavitve medijev in informativnih porta-lov, predstavitve na področju spletnih storitev, predstavitve izdelkov in blagovnih znamk ter od leta 2008 dalje v novi kategoriji s področja celovitega spletnega nastopa organizacije, inovativno komuniciranje in poslovanje s ciljnimi publikami. Letošnja novost je bila tudi Nagrada Netko za agencijo leta oziroma tisto, ki je največ prispevala k večji kakovosti slovenskega spleta v celoti. V kategoriji predstavitev podjetij s področja industrije, storitev, trgovine in financ je prejela najvišje priznanje spletna stran ribogojnice Fonda iz Portoroža izvajalca Luks Studio, ki je žirijo prepričala z zaokroženostjo svoje predstavitve in prijetno spletno trgovino. Dober vtis o izdelku sta pojačala še kakovostna besedilo in oblikovna zasnova. Najboljša spletna stran institucije s področja državne in javne uprave ter skupnosti je postala stran Urada informacijskega pooblaščenca izvajalca Nova vizija. Ta predstavlja zgled predvsem zaradi svoje odprtosti in prijaznosti do uporabnika. Pri medijih in informativnih portalih je nagrada šla v roke lastnika strani Žurnal24 za projekt Vreme.net izvajalca Domenca. V obrazložitvi je žirija pohvalila portal, ki plastično predstavlja pomanjkljivosti in splošno zaspanost v medijskem delu slovenskega spletnega prostora in pri katerem so oblikovalci vmesnika z dobro zastavljenim problemskim izhodiščem znali odlično urediti informacije o vremenu in s tem rešiti čast slovenskih medijev. Podjetje Domenca se je izkazalo kot najboljši izvajalec tudi na področju spletnih storitev z lastno spletno trgovino Mimovrste, ki je v izjemno konkurenčnem okolju v relativno kratkem času uspela doseči skoraj kultni status. Z nizom na videz preprostih malih izboljšav je uporabnikom postregla z bistveno mehkejšo in naravnejšo nakupno izkušnjo od pregledovanja katalogov. Izmed predstavitev izdelkov in blagovnih znamk se je najbolje odrezala Desetka izva- jalca Innovatif. Žirija je v projektu Desetka prepoznala zlasti odličnost vsebine, pospre-mljeno z nevsiljivostjo vmesnika. Komisija je v povzetku zapisala takole ”Skrivnost projekta je v odličnosti vsebine in kombinaciji z nevsiljivostjo vmesnika. Slastno in pravočasno.”. V kategoriji celovitega spletnega nastopa organizacije je Nagrado Netko dobilo podjetje Mercator izvajalca Renderspace. Mercator zna v svojem celostnem spletnem komuniciranju in delovanju postreči s pravo mero vsebinske in funkcijske moči od člankov do zabave in trgovanja. Posebno, letos prvič uvedeno nagrado Net-ko 2008 za inovativno komuniciranje in poslovanje s ciljnimi javnostmi je dobila spletna stran Cockta.si izvajalca Innovatif, kjer video različica interaktivnega generatorja oglasov uporabnikom ponuja zabavo in priložnost za ustvarjalno nadgradnjo odnosa do blagovne znamke Ista agencija Innovatif je v ostri konkurenci dobrih agencij in odličnih spletnih mest dobila tudi nagrado za agencijo leta, saj si je priborila kar dve nagradi Netko, dva pro- Nagrajene spletne strani v zaporedju njihove navedbe v članku jekta pa sta bila v ožjem izboru. Ob tem je žirija posebej poudarila sposobnosti Innovatifovih načrtovalcev, oblikovalcev in programerjev na področju spletnega komuniciranja, s katerimi Innovatif prispeva k večji kakovosti slovenskega spleta v celoti. Slovenski spletniki s svojimi izdelki nedvomno dokazujejo, da v tehničnem in izvedbenem smislu hodijo v korak z razvojem v svetu. Edino, kar bi jim lahko očitali, je mačehovski odnos do materinega jezika. Žal se splet razvija v smeri slenga in njegovi ustvarjalci zanemarjajo pomen lepe, pravilne slovenščine. To se čuti tako ob obiskovanju spletnih strani kot tudi ob prebiranju obvestila o nagrajencih. Ta ladja tone še globje ob porastu bloganja, kjer spletne dnevnike zapisuje kar vsak sam in je merilo postala količina (in seveda zanimivost oziroma zabavnost besedila) pred njegovo kakovostjo, posebno jezikovno. Morda bomo kmalu ponovno potrebovali Marijo Terezijo in Franza Jožefa, da se bosta borila za uveljavitev knjižnega slovenskega jezika na našem ozemlju. I.H. m i?4fi v i~i > * Nebotičnik brez sence Ura, ki požira čas Bionična roka Šprinterice Zoom Victory podjetja Nike »Einsteinov« zeleni hladilnik Socialni robot Znanstveniki z oxfordske univerze pa so ekološko prijazno zasnovo hladilnika, ki sta jo Einstein in njegov partner patentirala leta 1930, obudili v življenje. Izdelek namesto škodljivega freona, ki je nevarno ogrozil zemeljsko ozračje, uporablja amonijak, butan in vodo ter porabi izjemno malo energije. Ne posebno učinkovito Einsteinovo različico so oxfordski znanstveniki izpopolnili in resno računajo, da z njo najdejo svoj tržni segment. • Cement, ki požira smog Postopek je preprost: običajnemu cementu primešamo fotokatalizator (titanov dioksid), ki pospešuje naravni proces razgradnje smoga v sestavne dele. Potem z njim le še oblagamo tla. Tak cement pod imenom TX Active že proizvajajo v mestu Segrate blizu Milana, proizvajalec pa ga je razvijal celih deset let. Zdaj je z njim tlakovana mestna poslovna ulica in meritve so pokazale, da se je količina dušikovih oksidov zmanjšala za 60 odstotkov. • Visokotehnološki čevlji za tek Nike in Adidas sta v svojem boju za tehnološko prevlado na področju športne opreme naredila pomembne premike. Nike je predstavil svoje atletske šprinteri-ce Zoom Victory s papirno tanko površino, ki se oprime uporabnikove noge kot druga koža. Vlakna iz Vectrana, materiala, ki so ga razvili za raziskave vesolja, podpirajo nogo na ključnih mestih, kot je peta ipd., izdelek pa tehta manj kot 100 gramov. Istočasno je Adidas v sodelovanju s proizvajalcem avtomobilov Porsche razvil tekaški čevelj Porsche Design Sport Bounce, ki ga odlikujejo kovinske vzmeti, s katerimi je tek »lahkoten kot vožnja z viso-kotehnološkim športnim avtomobilom«. Prvi izdelek je na sliki na levi strani, drugi pa na desni. • Nebotičnik brez sence Nebotičniki se v Parizu slabo prodajajo, saj Parižani ne želijo, da bi njihovo šarmantno mesto nizkih zgradb bilo videti kot kakšen Houston. Tega sta se dobro zavedala švicarska arhitekta Jacques Herzog in Pierre de Meuron, ko sta snovala svoj načrt, kako ukaniti sumničave sosede, da dovolijo izgradnjo 50-nadstropne stolpnice. Projekt Triangle, nebotičnik mešane hotel-sko-pisarniške rabe, bo prva visoka zgradba, ki jo bodo zgradili v središču Pariza po pred 31 leti sprejeti prepovedi visokogra-denj v mestnem središču. Z računalniškim modeliranjem sta projektanta, sicer znana tudi kot avtorja pekinškega olimpijskega stadiona »ptičje gnezdo«, naredila zgradbo iz stekla in jekla v obliki plavuti morskega psa. Zanjo trdita, da s svojo senco ne bo pokrila nobene od okoliških zgradb. Ali po piramidah vitki trikotniki naznanjajo naslednji véliki dosežek graditeljstva? Zgoraj naštete iznajde so le nekatere od izbranih – vseh jih je petdeset, ki so se uvrstile na seznam izbranih. Spregovorili bi lahko še o uri, ki požira čas, bionični roki, kroglah, ki streljajo krogle, gibljivem robo- tu, vozilu za raziskave na Marsu, sintetičnih organizmih, embaliranju v tranzitu, zvočno izboljšani hrani, najhitrejšem računalniku na svetu, izboljšanem načinu odvzemu prstnih odtisov, mehurčkasti fotografiji ali pa morda iz alg pridobljenem gorivu, globalni zakladnici zarodkov ali biomehanskem žanjcu energije. Seveda je veliko inovacij vezanih tudi na zvezdo stalnico našega časa – internet. Tukaj lahko najdemo portal hulu.com, vesoljski internet, računalniške igre, facebook za vohune ali pa goo-glovo gibljivo podatkovno središče. Čisto na koncu ne smemo zaobiti dejstva, da sta bila med inovacije uvrščena tudi predsedniška kampanja za novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obamo ter posodobitev sedmih smrtnih grehov, ki so jo pred kratkim objavili v Vatikanu. Vse, ki jih vsi ti izumi podrobneje zanimajo, jih najdejo na http://www.time.com/time/specials/ packages/0,28757,1852747,00.html. 30 februar okolju prijazno toplotna črpalka prihrani energijo tudi sušilnemu stroju Tolotna črpalka je izdelek, uporaben tudi drugje, kot le v pasivnih in energijsko varčnih hišah. Podjetje Electrolux ga je, na primer, vgradilo v sušilni stroj. Doslej je bila velika hiba tega sicer zelo uporabnega stroja, da je porabil veliko električne energije. Modelu z oznako EDH 97950 pa so proizvajalci vgradili toplotno črpalko, tako da prihrani do 50 odstotkov električne energije v primerjavi z običajnimi sušilnimi stroji. In kako to doseže? Pri običajnih sušilnih strojih lahko zrak, ki hladi perilo, ob stiku s toplim zrakom v kondenzatorju absorbira le omejeno količino energije iz zraka, ki suši perilo. V kondenzatorju se zrak, ki suši perilo, ohladi in odda toploto, ki posledično segreje zrak za hlajenje. Kondenzator v sušilnem stroju s toplotno črpalko pa se ne ohlaja z zrakom, ki priteka iz prostora; namesto tega se vroč, vlažen zrak, ki suši perilo, aktivno hladi v hladilnem tokokrogu toplotne črpalke. Hladilni tokokrog toplotne črpalke potrebuje veliko energije za uparjanje hladilne tekočine. Potrebno energijo odvzema iz toplega zraka, s katerim se je sušilo perilo. Ta zrak prehaja skozi toplotno črpalko, in to veliko bolj učin- kovito, kot to poteka v običajnih sušilnih strojih. Zaradi tega zaprtega sistema stroj prihrani tudi do 50 odstotkov energije v primerjavi z običajnimi sušilnimi stroji, poleg tega pa je dejanska temperatura sušenja samo 50-50°C. Z drugimi besedami je za 20-25° C nižja kot pri običajnih kon-denzacijskih sušilnih strojih in zagotavlja izredno nežen proces sušenja tudi zelo občutljivih tkanin. Tako stroj poleg velikega prihranka energije prihrani tudi čas in delo uporabnikov, saj njegova funkcija za preprečevanja mečkanja perila občutno zmanjša potrebo po likanju le-tega. Sušilni stroj EDH 97950 se tako za razliko od večine sušilnih strojev, ki so uvrščeni v energijski razred C, uvršča v razred A. Posuši do 7 kg perila in je presenetljivo tih, veliki zaslon LCD pa omogoča preprosto upravljanje naprave. Princip delovanja sušilnega stroja s toplotno črpalko zagotavlja maksimalno učinkovitost in minimalno izgubo energije in Electroluxov model EDH 97950 je tako eden izmed prvih aparatov bele tehnike na tržišču nasploh, ki v svoje delovanje vključuje tehnologije in izkušnje energetsko učinkovite gradnje. prihodnost je v uporabi naravi prijaznih virov energije Naraščanje cen energije spodbuja vse več proizvajalcev, da začno razmišljati o energetski neodvisnosti uporabnikov svojih naprav v prihodnosti. Tako je družba LG Electronics najavila podpis ekskluzivne pogodbe v vrednosti približno 340 milijonov dolarjev za dobavo večkristalnih silicijskih rezin, nujnih za vpijanje sončne energije. Na osnovi te pogodbe bo LG-ju omogočeno, da bo v naslednjih letih predstavil več svojih izdelkov, prijaznejših do okolja in z zmožnostjo izrabe sončne energije. LG Electronics in njena sestrska podjetja so si s podpisom pogodbe zagotovila zanesljiv vir za dobavo ključnih elementov, predvsem sončnih celic in modulov, uporabljenih pri izdelavi rešitev, ki bodo znala zajeti, skladiščiti in dpet uporabiti sončno energijo. LG tako prevzema pobudo na področju razvoja alternativnih energijskih virov, med katerimi prav sončna energija kotira najvišje, saj je trenutna vrednost trga ocenjena na več kot 10 milijard ameriških dolarjev, v naslednjih letih pa naj bi ta segment še rasel. Koncern bo skladno s pogodbo začel sodobne rezine v omeje- nih količin prejemati z letom 2010, njihovo število pa naj bi se poviševalo vse do leta 2014. Za LG Electronics sončna energija predstavlja logično stopnjo v razvoju, saj se zaveda, da je porabo elektronskih izdelkov moč zmanjšati le do neke mere, bistveno večje prihranke pa lahko omogoči le dodatno obnavljanje energije. LG je že oktobra 2008 v mestu Gumi v Južni Koreji začel s prenovo svojega proizvodnega obrata, ki bo skrbel za masovno proizvodnjo solarnih rešitev. Prenova, v katero je podjetje vložilo 220 milijard KRW, bo končana v začetku prihodnjega leta. Napovedi v industrijskih panogah napovedujejo kristalnim silicijskim rezinam lepo prihodnost, saj naj bi bilo do leta 2010 z njimi opremljenih 80 odstotkov vseh novih industrijskih izdelkov, s čimer bi močno prehitele uporabo sončnih celic, temelječih na tankih folijah. Kristalne silicijske celice so sicer dražje od sončnih celic, sestavljenih iz substrata več absorpcijskih slojev ter elektrod, vendar so tudi veliko bolj učinkovite pri zajemu energije sonca. Več informacij na www.lge.com. februar 31 okolju prijazno irena hlede zed od glave do pete ZED so skupina oziroma podjetje arhitektov, ki so iz svoje okoljske ozaveščenosti ustvarili kar cel kult izraza ZED: ZEDfactory, ZEDtools, ruralZED, ZEDfabric, ZEDpublication ... ZED ali zero emisions development bi pri nas najlažje razumeli kot brezemisijsko načrtovanje, čeprav »development« v resnici pomeni nekoliko več. Beseda sama pomeni razvoj, rast oziroma izboljšanje ... in to ZED tudi delajo – razvijajo se, rastejo in nenehno izboljšujejo ter so ob tem uspešni, prodorni, predvsem pa popolnoma »ZED«. ga za zmanjševanje gradbenih stroškov konstrukcij ZED ter za razvoj nove generacije gradbenih materialov. ZEDfactory so se z izdelki, potrebnimi za energetsko učinkovito gradnjo, srečevali vsak dan, zato so podrobno poznali njihovo delovanje. Hkrati so se srečevali tudi s ponudniki opreme, ki so se pritoževali, da gre večina njihovega dobička v roke posrednikov. Ključ ZEDfabric so tako kon-zorcijski člani, zasebniki ali družbe, ki so bolj kot v transportne stroške ali vlaganja na Kitajskem pripravljeni vlagati v Lahko bi jih opisali kot arhitekturni atelje kot vsi drugi, pa to ni res. ZEDfacto-ry iz množice ločuje poleg skoraj fanatične predanosti izboljšanju okolja odlika, da ne delujejo kot sledilci, ampak kot vodje in pobudniki. Ko so se predali področju energetsko varčne gradnje, se namreč niso zadovoljili le s tem, da so svetovali in načrtovali pravilne rešitve. ZEDtools Zastoj je nastal že pri načrtovanju. Ker v ZEDfactory niso imeli primernega orodja, da bi svoja dognanja in nasvete strokovno podprli, so razvili ZEDtools, orodje za podatkovno in računsko podporo svojemu delu. Energetsko ustrezne rešitve se namreč zelo razlikujejo glede na to, ali objekt stoji v Londonu, Glasgovu, Rimu ali Moskvi. Vse te okoliščine v ZEDfacto-ry podrobno preučijo in v nadaljnje delo stopijo z natančno preučenimi izhodišči. Glede na različne vhodne pogoje se tudi predlogi rešitev razlikujejo, ob njih pa pogosto nastopi problem pravilno izbranega izvajalca. Področje energetsko varčne gradnje je namreč še precej novo in pogosto se pravilne rešitve šele iščejo. Težko je najti pravega izvajalca, zato so ZED tudi tukaj odločno stopili v akcijo in ustanovili ... ZEDfabric. Nastanek ZEDfabric je spodbudila prav frustracija arhitektov, ki za svoje nasvete niso našli pravih izvajalcev, ki bi jih bili sposobni izvesti. Ustanovljena je bila že leta 2003 v partnerstvu z Billom Dun-sterjem in ZEDfactory kot oskrbna veri- Shema naprav za zajem energije ZED. Vsak član konzorcija se zaveže, da 60 odstotkov svojega dobička po šestih mesecih vrne v blagajno združenja. Namena te poteze sta, da se vzpostavi sklad, iz katerega se financira administracija konzorcija, ter da se v prihodnosti zmanjšujejo njegovi stroški. Delnice podjetja prodaja (kdo drug kot ...) ZED-shop. ZEDfabric zagotavlja in razvija širok izbor inovativnih, cenovno ugodnih ter kakovostnih izdelkov in materialov, ki se ponašajo z nazivom ZEDproducts; torej ne- kakšni brezemisijsko razviti izdelki (BER) po naše. ZEDstandards Izdelki in materiali ZEDfactory so bili izbrani in razviti na podlagi izkušenj in praktičnega dela, podlaga vsemu pa so bile tudi teoretična izhodišča, ki so jih v ZED-factory oblikovali v standarde sonaravne ter energetsko učinkovite gradnje. V njih so v desetih točkah naredili povzetek najpomembnejšega, kar mora pravilno zasnovana zgradba zagotoviti, kaj trošiti in kako naj vpliva na okolico. Imenujejo se ZEDstandardi. Ti podrobno določajo pravila, ki jih je treba upoštevati, da zgradba doseže standard energetsko varčne ali celo brezemisijske zgradbe. Bistvo prizadevanj za ozaveščen odnos do okolja namreč ni v tem, da se neekološki viri energije zamenjajo z ekološkimi – soncem in vetrom. Najpomembnejše je, da se poraba energije drastično zniža, kar pomeni vsaj 70 odstotkov manj. ZEDfactory Ves zgoraj predstavljen sistem ima seveda le en najpomembnejši cilj – gradnjo oziroma predelavo čim več zgradb v skladu s standardi energetsko varčne gradnje. Celostno vzpostavljena veriga storitev, ki zajema ponudbo od raziskav prek svetovanja in projektiranja do izvedbe, je bila vzpostavljena zato, da se v najkrajšem času izvede čim več objektov, in ZEDfactory je bil z vloženim naporom ustrezno uspešen. Od ustanovitve leta 1999 naprej je njihovo delo usmerjeno izključno v področje 32 februar okolju prijazno BedZED: prerez skozi naselje, iz katerega se vidi S-J orientacija objektov z vrtovi na jugu in pisarnami na severu, strešnimi terasami, itd ... BedZED: z uporabo tradicionalnih mineralnih materialov iz okolja vzpostavlja novo mestno tipologijo. BedZED: shema gradbene fizike, narejena v podjetju ARUP BedZED: štiri leta po izgradnji energetsko varčne gradnje, zato je danes njihov seznam referenc temu ustrezno obsežen. Kot podjetje pokrivajo vsa področja izgradnje, od urbanizma do arhitekture in oblikovanja okolja. Tudi sedež podjetja je v eni od njihovih referenčnih izvedb, to je v BedZED, edinstveni CO2 nevtralni skupnosti mešane rabe življe-nje–delo v londonskem Borough of Sut-ton, zgrajeni leta 2002. BedZED, največji britanski projekt CO2 nevtralnih zgradb mešane rabe, je bil zgrajen leta 2002 in je takrat vzpostavil nove standarde sonaravne gradnje. Zajema 82 cenovno dostopnih stanovanjskih enot v obsegu od stanovanj do mestnih vil ter 2500 m2 pisarniških prostorov. Kljub visoki gostoti naselitve nudi visoko kakovost in udobje bivanja, saj ima prav vsaka enota vrt ali vsaj teraso. Preizkušene, cenovno učinkovite tehnologije se dopolnjujejo z uporabo pasivnih načel gradnje. Kot gradbeni material je bila uporabljena paleta naravnih mineralnih materialov, ki se očarljivo starajo in potrebujejo malo vzdrževanja. Energijo zagotavlja kombinirana enota za ogrevanje in proizvodnjo energije na biomaso, naselje pa ima tudi lastno napravo za predelavo kanalizacijskih odplak, napeljavo za recikliranje dežne vode in prezračevanje na naravni vetrni pogon. Razvoj na področju energetsko varčne gradnje je od leta 2002 naredil že več pomembnih korakov in premikov, zato CO2 nevtralne zgradbe več niso zadostne, sodobnost zahteva CO2 ničelne (t. i. carbon zero) objekte ali vsaj take, ki so na to dobo pripravljeni. BedZEd je zato že nekoliko za časom in sodobnost pri ZED-factory prinaša ... RuralZED. RuralZED je inovativen sistem stanovanjske gradnje, ki združuje hitrost in kakovost sodobnih sistemov montažne gradnje s prednostmi težke toplotno masivne gradnje, vse to po dostopni ceni. Izjemno učinkovit gradbeni sistem dopušča veliko fleksibilnost tako notranjih kot zunanjih prostorov eno- ali večnadstropnih zgradb in je idealen za gradbenike ali samograditelje, ki želijo ustaviti podnebne spremembe ter graditi zdravo, sonaravno prihodnost. To je vlada Velike Britanije že zapisala v zakon, imenovan Code for Sustainable Ho- ZED-ov zemljevid poti v nizkoemisijsko prihodnost Pravilna postavitev stanovanjskih bokov glede na veter in sonce februar 33 okolju prijazno Dve izmed izvedenih privatnih ekohiš podjetja ZEDfactory mes (predpis o sonaravnih domovih), in predpisuje obvezo za vse novogradnje, da od leta 2010 naprej uporabljajo superizo-lacijo in brezemisijsko ogrevanje, od leta 2016 naprej pa na licu mesta proizvedeno obnovljivo energijo. RuralZED že danes ponuja rešitve, ki jih bo zakon zahteval šele čez nekaj let. Bivališča so zasnovana in bodo izgrajena v skladu s predpisi, ki postopoma stopajo v veljavo in se bodo kot taka bolje prodajala, saj bo njihovo vzdrževanje veliko cenejše, manjši pa bodo tudi stroški ogrevanja in komunalnih prispevkov. ZEDfactory tudi to rešitev, podobno kot vse druge do zdaj, ponuja pospremljeno z vsestranskim opisom zgradb in predpisov ter razlogov, ki so pogojevali njihovo izgradnjo v obliki, kot je predlagana. Vsi predlogi so tudi cenovno ovrednoteni, da vlagatelji in samograditelji natančno vedo, za kaj se odločajo. ZEDpublications Podrobno in strokovno podprta besedila spremljajo delo ZEDfactory od vsega začetka, zato se zadnja domina v vrsti ZED-ov imenuje ZEDpublications. Prodorna in sposobna skupina arhitektov se dobro zaveda pomena promocije, zato se ne zadovolji s celostno zastavljenim obsegom ponudbe storitev za energetsko varčno gradnjo in ozaveščen odnos do okolja, ampak vsa svoja spoznanja združuje tudi v tiskovine. … in zakaj prav ZED? K ZEDfactory in vsemu, s čimer se ukvarjajo, nas je napeljalo obvestilo, da so na severu Francije v kraju Ville de Grande-Synthe v bližini Dunkerqua svečano predali namenu prvo vzorčno eko-hišo z nično rabo energije na francoskih tleh. V projekt je kot najboljši izbrani ponudnik okolju prijaznih in energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov na trgu vključeno slovensko podjetje Gorenje, ki je izbrani ponudnik podjetja ZED-factory tudi v Veliki Britaniji. Vključenost v projekt s tako izkušenim partnerjem je za naše podjetje pomembna referenca. Da se naše podjetje na področju varo- vanja okolja uvršča v sam vrh evropske industrije, dokazuje tudi raziskava Advanced Project skupine neodvisnih raziskovalnih inštitutov iz različnih evropskih držav, ki ga je glede na učinkovito okoljsko delovanje uvrstila na tretje mesto v Evropi. Rezultati so pokazali, da je pristop Gorenja k sonaravnemu razvoju med najučinkovitejšimi v segmentu varstva okolja, socialnega vidika in ekonomike ravnanja. Bill Dunster, ustanovitelj ZEDfactory in pobudnik večine zgoraj opisanih pobud ter dosežkov, takole opisuje, za kaj se zavzemajo: »V boju proti globalnim podnebnim spremembam in zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida ni dovolj zgolj gradnja energijsko učinkovitih hiš. Naš cilj je doseči CO2 in odpadkov očiščeno družbo, to je družbo z nič izpustov CO2 (carbon zero) in z nič (zero waste) smetmi.« In glede na vse zgoraj opisano lahko povzamemo le to, da so pri tem izjemno odločni, učinkoviti in profesionalni. 34 februar pogled v prihodnost čudo digitalne vode Predstavljajte si, da ste ponovno odkrili mesto. Predstavljajte si, da ste ustvarili inovativno mestno platformo. Predstavljajte si, da ste uporabili digitalne tehnologije za mesto, njegove zgradbe, zabaviščna središča, parke in infrastrukturo. In sedaj si zamislite, da prihajate v Zaragozo, se sprehodite vzdolž Paseo del Ague, prispete do razstavišča in se znajdete pred plosko zgradbo s streho do tal in nad njo tanko plastjo vode. Radovedni ste in se previdno približate. In tedaj se nenadoma začnejo oblike pred vami spreminjati … streha se dviga, stranske vodne zavese začnejo padati proti tlom, stene se preoblikujejo ... Znotraj paviljona se znajdete v trirazsežnostnem, interaktivnem in gibljivem prostoru. Prevedla: Irena Hlede Foto: carlorattiassociati (www.carlorat-ti.com) Inovativni paviljon, ki ga je ob glavnem vhodu na razstavo Expo 2008 ustvaril italijanski arhitekturni atelje Carlorattiassocia-ti, je eden izmed redkih arhitekturnih objektov, ki so se uvrstili na seznam iznajdb leta revije Time v letu 2007. Postavljen je bil v sklopu razstave, posvečene temi Voda in sonaravni razvoj, ki so jo v španski Zara-gozi otvorili junija letos. Paviljon je interaktivna zgradba, gibljiva in čutna, namesto običajnih sten pa jo obdajajo zavese iz digitalne vode. Takole njeno zasnovo opiše Carlo Ratti, soustanovitelj studia Carloratti-associati in sočasno profesor na Inštitutu za tehnologijo (MIT) iz Bostona: »Predstavljajte si zgradbo, v celoti narejeno iz vode. Njene stene ustvarjajo tekoče zavese, ki ne samo, da so lahko programirane, da na njih prikazujemo slike in sporočila, ampak lahko tudi zaznajo bližajoči se objekt in se mu samodejno razmaknejo ter ga pustijo skozi. Tehnologija je podobna tehnologiji velikoformatnih tiskalnikov, ki nadzirajo kapljice padajoče vode. Željen učinek je natančno tak kot zavesa padajoče vode z režami na posebnih točkah – vzorec točk, ustvarjenih iz zraka in vode, namesto osvetljenih točk na zaslonu, ki smo jih navajeni. Celotna površina postane digitalni zaslon, ki se nenehno pomika navzdol.« Paviljon digitalne vode lahko prej kot zgradbo razumemo kot nekakšen stroj. Vsebuje več kot 3000 digitalno upravljanih posamičnih valov, dvanajst hidravličnih batov, več ducatov oljnih in vodnih črpalk, s kamerami voden nadzorni sistem, zajeten obseg nadzornih programov in množico drugih sestavnih delov. Zato tudi ni bilo presenečenje, ko je mesto Zaragoza njegovo izvedbo prepustilo Siemensu, ki je specializiran za nadzorno inženirstvo, ne pa kakšnemu gradbenemu podjetju. Valove, ki ustvarjajo zavesno strukturo, lahko z računalniško vodenimi upravljavci kadar koli odpremo ali zapremo, tudi takrat, ko so pod visokim pritiskom. S tem se ustvarjajo zavese padajoče vode z režami na posebnih točkah. Čutna zgradba torej, a ne le to. Odzivna zavesa lahko spremeni svojo pojavnost, prikaže besedilo, slike in vzorce in tako postaja dinamična in multi-medijska arhitektura za vse potrebe, ne le za zidove. Paviljon spominja na gledališki stroj. Streha je prav tako zamišljena kot gibljiva struktura, pokrita s tanko plastjo vode in podprta s hidravličnimi bati, tako da se lahko giblje navzgor ali navzdol v skladu z vremenskimi razmerami ali potrebami neke prireditve. Je edini polni element digitalnega vodnega paviljona. Običajno je dvignjena 4 m visoko, lahko jo spustijo na višino 2,5 m ali po potrebi (recimo v primeru močnih vetrov) čisto do tal. V tistem trenutku celotna zgradba izgine. Gibljivo konstrukcijo so si zamislili inženirji iz Arupa, izvedli pa pri Siemensu. Paviljon digitalne vode, ki je nastal za razstavo Expo, pa ni edina tovrstna stvaritev, načrtovana v Zaragozi, ampak le najava veliko obsežnejšega projekta, to je naslednje pomembne urbanistične preureditve mesta pod nazivom Milla Digital – digitalna milja. Njegovo poslanstvo takole razlaga Antoine Picon, profesor na harvardski univerzi Graduate School of Design: »To ni projekt, ki zapeljuje obiskovalce z golo močjo svoje arhitekturne oblike. Njegova geometrija bi težko bila preprostejša – pra-vokotnik, znotraj katerega sta dve ločeni kocki, namenjeni informacijski točki in turi- Foto: Guy Hoffman februar 35 pogled v prihodnost Foto: carlorattiassociati (www.carloratti.com) 36 februar ^ r ~ ^^^^MmÉjE^M ' *^5WH mmi Foto: Max Tomasinelli (www.maxtomasinelli.com) stičnemu središču. Vodene stene igrajo na strune čustev. Prisotnost vode istočasno navezuje še druge razsežnosti digitalne kulture, to je poleg običajnega vizualnega vtisa tudi močan vpliv na zaznave.« Vse te odlike vzpostavljajo Digitalni vodni paviljon kot digitalno in dinamično zgradbo, prav takšno kot senzor, ki začuti prisotnost človeka in se nanjo odzove z valovi in drugimi ustvarjenimi deformacijami. Pomembne razstave so od nekdaj bile dogodki, na katerih so se predstavljale arhitekturne inovacije. Kar nekaj takšnih legendarnih zgradb je bilo ustvarjenih posebej zanje, od Kristalne palače v Londonu (1851), barcelonskega paviljona Miesa van den Roheja (1929) ali nedavno za Expo 2000 v Hannovru zamišljenega paviljona skupine MVRDV. Digitalni vodni paviljon je manifest digitalni, odzivni arhitekturi. Avtorja Walter Nicolino in Carlo Ratti jo razlagata takole: »Kako ustvariti gibljivo, spreminjajočo se arhitekturo? Najina zgradba je bila postavljena kot možen odgovor na ta izziv. Gibljiva v literarnem pomenu besede. A istočasno tudi spreminjajoča se, odzivna zgradba.« Notranjost paviljona se, na primer, lahko glede na potrebe poveča ali zamakne. Izhodiščna zamisel paviljona je, da preseneti milijone turistov z vsega sveta, ki bodo obiskali Expo 2008, predvsem pa, da spremeni arhitekturni svet z odpiranjem novih in uresničljivih možnosti. Prihodnost arhitekture so prav lahko tudi digitalno nadgrajena okolja, v katerih se navidezno spajajo atomi in digitalni biti. Paviljon je postavljen ob glavnem vhodu na Expo 2008 nasproti novega mostu, ki ga je projektirala Zaha Hadid. Iz njegovega najvišjega nadstropja se odpirajo prelepi pogledi na celotno razstavišče. Na istem mestu ostaja tudi sedaj, ko je razstava že zaključena. Infotočka znotraj objekta se ohranja, dodajajo pa se ji nove vsebine, povezane z nastajajočim projektom Milla Digital. Njegovo arhitekturno zasnovo sta naredila Walter Nicolino in Carlo Ratti iz Carlorattiassociatija skupaj z Matte-om Laiom in Claudiom Boniccom iz Torina. Raziskovalci iz bostonskega MIT-a so pod vodstvom Williama J. Mitchella razvili interaktivno zasnovo vodne stene. V oblikovalskem timu so sodelovali tudi inženirji iz Arupa (London), krajinski arhitekti iz Agence ter iz Pariza in studio za grafično oblikovanje FM Studio iz Milana. Izgradnja objekta je bila v celoti v rokah madridske podružnice Siemensa. O digitalnem vodnem paviljonu je pri založbi Electa/Mondadori že izšla monografija, projekt je tudi bil uvrščen v ožji izbor za nagrajence mednarodnega festivala sodobnih umetnosti v Sevilli in na bienale mladih arhitektov 2008. februar 37 ustvarjalnost digitalne dobe – 21 blaž erzetič od ilustratorja do 3d-animatorja Če bi dela Dušana Kastelica zložili v veliko retrospektivno razstavo in bi naključni obiskovalec iskal po prostoru obraz človeka, ki je izsanjal vse te like, bi zagotovo pričakoval »modreca« dolgih valovitih belih las in z izzivalno kitko na zatilju ... ali vsaj zamaščenega računalniškega zanesenjaka, ki se mu rumene štrene na laseh prepletajo s črnimi in belimi, ki ima prste rjavkasto ožgane od neštetih cigaretnih ogorkov ter mu od nekoliko povečanega trebuščka nemarno visijo razvlečene kavbojke. Nekoliko plašnega plavolasega mladeniča, ki nekje od strani izza resnih in urejenih naočnikov plaho opazuje bučno dogajanje, skoraj nihče ne bi opazil. Pa je prav on tisti, ki je v svoje like vtkal toliko domišljije, praznim črtam vdihnil noto življenja in s toliko čustev ter domislic zapolnil dogajanja svojih digitalnih stvaritev. Zrel, izkušen karikaturist, oblikovalec, 3D-animator in sočasno tudi eden od pionirjev računalniške grafike na naših tleh, ki se je z njo grizel že v čisto pionirskih časih in skozi katerega roke je zdrselo nešteto tipk računalniških tipkovnic, od legendarnih gumijastih Spectrumovih naprej. Pred kratkim je premier-no predstavil svoj 3D-animirani film Čikorja an kafe in to se nam je zdel primeren trenutek, da ga nekoliko podrobneje predstavimo v intervjuju z Blažem Erzetičem. I Tvoje ozadje je pravzaprav I ilustracija, ki jo dobro poznamo iz različnih reklam in revij. Kdaj si tej spretnosti dodal še animacijo in kateri so bili tvoji prvi poskusi na tem področju? Z računalniki in animacijo se ukvarjam že zelo dolgo. Že v obdobju ZX Spec-truma sem sprogramiral nekaj računalniških igric. Na fakulteti sem celo diplomiral iz teme Zabavno učenje z računalnikom. Napisal sem izobraževalno igro, ki je bila skoraj v celoti programirana v strojnem jeziku in je imela za tiste čase kar razkošno grafiko ter animacijo. Da sem jo izdelal, sem potreboval več kot 2000 ur. Zanjo sem celo podpisal pogodbo z založnikom, vendar je ta z izdajo tako dolgo odlašal, da je vmes Spectrum pristal na smetišču zgodovine. Tudi pri ilustracijah sem že zgodaj vključil računalnik. Leta 1991 sem za Mladino risal strip Afera JBTZ, ki je bil skoraj v celoti narisan z računalnikom, Atarijem ST, in to z zelo primitivnimi orodji - miško in majhnim ročnim skenerjem. Mislim, da je bil to nasploh eden prvih stripov, risanih z računalnikom. Seveda ni treba posebej poudarjati, da si v tistih časih z računalnikom nisem dela prav nič olajšal, prej nasprotno: krepko sem si ga zakompliciral! Risanje, računalniki in animacija se pri meni dopolnjujejo že več kot 20 let. ¦ Kaj pa 3D-ilustracija in po-I sledično animacija? Kdaj si začel delati s tem medijem in kakšni so bili začetki, programska ter strojna oprema …? Uvod napisala: Irena Hlede Že leta 1995 sem s programom True-Space v1 naredil manjšo serijo komercialnih ilustracij. Ker pa so bili takrat taki programi še zelo v povojih in sta izdelava ter upodabljanje ilustracij na takratnih računalnikih trajala absurdno dolgo, sem se kmalu naveličal eksperimentirati in se na to področje spet vrnil šele leta 2002, ko so me prijatelji iz benda Orlek prosili, ali bi za njih naredil animirani videospot. V mislih so sicer imeli 2D-animacijo, meni pa se je to zdela dobra priložnost, da se na- Portret Dušana Kastelica, foto: Borut Peterlin učim 3D-animacije. In tako je nastal Perk-mandeljc. Ko sem ga začel delati, nisem vedel skoraj nič o 3D-animaciji, ko pa sem ga končal, sem bil že kar mojster. I Tvoje zadnje in težko pričako-I vano delo Čikorja an' kafe se Igrica Papi je bila prva reklamna igrica pri nas in med prvimi nasploh. Izvedba in programiranje: D. Kastelic, agencija Creatim, naročnik SKB 38 februar dobe Prizori iz 3D- animiranega filma Čikorja `an kafe 1 P.' H P V r k ! Ai. L 4 r i je pred kratkim končno premierno smi Iztoka Mlakarja, nastajal dve producentom – sprejet v realizacijo na 2005 sem se odločil, da ga bom produ-predstavilo gledalcem na platnu v leti in pol. Kako je potekalo delo in Filmskem skladu. Nato pa so se začele ciral sam prek našega podjetja Bugbra-Ljubljanskem Kino Dvoru. Omenil kako ste ga časovno usklajevali? komplikacije, ki so projekt spremljale od in. Uradno se je delo začelo maja 2006, si, da je ta kratki osemminutni film, Pravzaprav je vse skupaj trajalo še dlje. začetka do konca in zaradi katerih je ne- vendar je bilo do takrat že veliko nareje-ki je bil narejen po istoimenski pe- Že leta 2003 je bil scenarij – z drugim kaj naslednjih let obležal v predalu. Leta nega: scenarij, snemalna knjiga ... celo februar 39 ustvarjalnost digitalne dobe – 21 podrobni animatik (animirana snemalna knjiga, ki je javno dostopna na spletni strani www.bugbrain.com/ck, op. p.), da ne omenjam ogromnega kupa dokumentacije, ki je bila potrebna za odobritev projekta na Skladu. Vse to je bilo narejeno pred uradnim začetkom. Od maja 2006 je vsak dan vsaj en človek - navadno sem to bil jaz - na animaciji delal vsaj deset ur dnevno. Na začetku je bilo mišljeno, da bo to skupinski projekt. Sam naj bi bil samo nekakšen režiser in »umetniški vodja«, zelo kmalu pa so se začele težave, ki so bile v glavnem povezane z zelo majhnim proračunom. Na začetku sem mislil, da bom šef in da bom v glavnem samo ukazoval drugim, na koncu pa sem moral večino filma narediti sam. ¦ Za izdelavo animacije ste I uporabljali programsko opremo Animation:Master, ki ni najbolj znana. Zakaj ste se odločili za ta in ne za kateri bolj razširjen programski 3D-paket? No, razen cene kakšnih posebnih prednosti ni. Ko me je pred leti začela zanimati 3D-grafika, sem malo pobrskal po internetu, kateri program bi bil najprimernejši. Takrat so 3D-programi imeli še astronomske cene. Najcenejša različica Maye je stala 8000 dolarjev. In tako sem po naključju naletel na program Hash Animation:Master, ki je, vsaj na papirju, za samo 300 ameriških dolarjev ponujal vse tisto, kar ponuja Maya. To se mi je zdela dobra investicija: malo bom poskusil 3D-animacijo, če mi ne bo všeč, pač ne bo velike škode, saj bom stran vrgel samo 300 dolarjev. Ampak takrat še nisem vedel, da denar ni največja investicija v 3D-program. Največja investicija je čas, ki ga porabiš za učenje. 3D-pro-grami so namreč zapleteni »kot pes«! Če se hočeš naučiti neki 3D-program do nivoja, ki ti omogoča izvedbo bolj kompleksnih zamisli, boš za to porabil mesece ali celo leta učenja. In ko enkrat vložiš toliko časa v program, seveda težko vložiš še naslednjih nekaj mesecev, da bi preklopil na drugega. Pri A:M je še dodatna težava, da je skoraj povsem nezdružljiv z drugimi 3D-programi. Že zasnova je precej drugačna, saj za modeliranje ne uporablja poligonov, ampak posebne Hashe-ve Patche, ki so nekaj vmes med nurbsi in subdivisioni. Če hočeš torej preklopiti na drug program, se moraš ne samo naučiti skoraj vse od začetka, ampak tudi pozabiti navade, ki so se z leti globoko ukoreninile. Že nekajkrat sem želel preiti na kak bolj zmogljiv program, ampak ne najdem časa ... Ko je pred leti moj animirani videospot za Orleke 'Perk' postal precej popularen, so bili programerji Animation:Masterja nav- dušeni in mi obljubili tehnično podporo pri nadaljnjih projektih. Ta je pri bolj kompleksnih projektih zelo pomembna in brez nje si ne bi upal lotiti tako zahtevnega projekta, kot je Čikorja an' kafe. Zato imajo veliki studii zaposlenih prav toliko programerjev in tehničnega osebja kot animatorjev. Žal pa je kmalu po začetku dela na Čikorji lastnik Animation:Master-ja zaradi finančnih težav vse programerje odpustil in ustavil razvoj programa. Tako sem ostal brez tehnične podpore in sem se moral znajti sam. Prav to mi je pov- zročalo največ težav. Ko namreč začneš Animation:Masterja uporabljati za bolj zahtevne projekte, hitro naletiš na kup hroščev, in ker ni bilo nikogar, ki bi jih odpravljal, sem se moral znajti in venomer iskati ovinke ter stranpoti. Takrat sem resno razmišljal, da bi preklopil na kak drug program, ampak žal to ni bilo mogoče, saj je bilo veliko modelov že izdelanih, pa tudi sicer bi mi privajanje vzelo preveč časa in bi zamudil rok za izdelavo filma, ki mi ga je postavil Filmski sklad. No, na koncu sem ta rok kljub temu krepko Ilustracija na temo letalskih simulacij, narisana za pokojno revijo PC&mediji Perk: Videospot za Orleke Iz stripa Kulturčniki, ki so pred leti izhajali v Delu 40 februar ustvarjalnost digitalne dobe – 21 prekoračil, ampak to je že druga zgodba. A:M ni slab program. Daleč od tega! Njegova orodja za animacijo karakterjev so celo med najboljšimi! Prav tako je njegova dobra lastnost, da je razmeroma enostaven za učenje. En sam človek bi v Mayi težko sam naredil tako kompleksen projekt, kot je Čikorja. Program Animati-on:Master še vedno prodajajo, in to po smešno nizki ceni - 50 evrov. Ampak glede na to, da se že dve leti skoraj ne razvija, se tehnološki prepad med njim in konkurenco poglablja. Slej ko prej bo res treba najti čas in narediti prestop ... I Imel si še nekaj sodelavcev. I Kdo so bili in kakšna je bila njihova vloga? Na projektu se je res izmenjalo kar nekaj sodelavcev, ampak vidni pečat smo pu- stili samo trije: jaz, Uroš Hohkravt, ki mi je zelo pomagal pri modeliranju scenografije – naredil je zelo lepo sceno pred trgovino in večino predmetov v dnevni sobi –, ter Mateja Starič, ki je res mojstrsko oblikovala zvočno podobo. Precej mi je pomagal tudi odličen animator iz Amerike Cory Collins, a žal njegov prispevek v končni animaciji ni tako zelo viden, kot bi si zaslužil. V času, ko sem zbolel, je namreč nekaj mesecev sam nadaljeval delo in tudi končal svojo različico animacije, ki pa ni bila kompatibilna z mojo vizijo, zato sem pozneje skoraj vse naredil znova. A če ne bi bilo njegove različice, bi verjetno Filmski sklad odstopil od projekta in zahteval denar nazaj, saj smo zelo zamujali. Tako pa sem jih uspel prepričati, da so mi podaljšali rok še za nekaj me- Osnutki za animiran film Čikorja `an kafe secev, da film končam v obliki, kot sem si jo zamislil. Kljub temu je v filmu ostalo precej Coryjevih animacij - na primer ko vnučka skoči očetu v naročje, petelin, ki poje pred oknom, in tako naprej -, ki dokazujejo, da je velik mojster. Seveda pa ne smem pozabiti na Branka Gradišnika, ki je mojstrsko prevedel besedilo v angleščino, pa seveda moje žene, ki mi je pomagala pri zbiranju etnološkega gradiva in me tudi sicer kar dobro prenašala. ¦ Na blogu si zapisal, da je bilo I to delo tako dolgotrajno in da je nekako celo zamrl entuzia-zem. So se pojavile še kakšne druge resne težave in kako ste jih premostili? Težave so se pojavljale skoraj vsak dan. Imel sem občutek, da kak dan naredim korak naprej, naslednji dan pa spet dva koraka nazaj. Največje težave sem imel s preklapljanjem. Ker sem bil nekakšna deklica za vse, sem moral en dan modelirati like, naslednji dan pisati poročila in se ukvarjati z birokracijo in računi, nato spet malo animirati, pa spet reševati čisto tehnične težave z renderfarmo ... To nenehno preklapljanje med levo in desno možgansko polovico je zelo naporno, posebno če imaš tisto polovico, ki je zadolžena za papirje in račune, precej zakrnelo, in to mi je jemalo vedno več časa ter energije. Na koncu sem imel zaradi zamude težave s Filmskim skladom, kar me je stalo še dodatnih živcev. Zadnje pol leta je bilo delo zelo stresno. Upam, da mi bo za naslednji projekt uspelo zbrati dovolj denarja, da bom lahko najel kakovostno ekipo. Potem bo tudi delo teklo hitreje in manj stresno. I Kako je pa je bila videti teh-I nična izpeljava projekta? Menda naj bi bila v ta namen izdelana celo manjša »renderfarma«. No, nič posebno velikega. Na koncu je bilo v to »renderfarmo« povezanih sedem računalnikov, ki so delali noč in dan. Upo-dobljevalni pogon Animation:Masterja je namreč precej zastarel in je bistveno počasnejši od konkurence. Če bi animacijo delal na primer z Mayo, bi mi verjetno za upodabljanje zadostovala dva solidno močna osebna računalnika. ¦ Kakšen je bil odziv na konč-I ni izdelek, tako s strani tvojih sodelavcev kot Iztoka Mlakarja ter Filmskega sklada? Prve reakcije so bile presenetljivo dobre! Iztok Mlakar je bil sprva malo skeptičen, kar pa ni nič čudnega, saj je trajalo dolgo, da smo projekt sploh pripeljali do stopnje, ko smo lahko začeli delati. Zato je vmes že malo obupal in me ni več jemal resno, a na koncu je bil navdušen. Za premiero na FSF v Portorožu je celo pripravil poseben uvodni nastop, s katerim je gledalce pred projekcijo uvedel v film. Govoril je o tem, kako poznamo različne vrste ljubezni in kako je tista prava v resnici malo dolgočasna. Bilo je super! Kar kocine so mi šle pokonci. Mislim, da so tudi moji sodelavci s končnim dosežkom zadovoljni in da so ponosni, ker so sodelovali. Iskreno upam, da jim bo ta izkušnja dobra referenca za prihodnje projekte, in upam, da bomo še kdaj delali skupaj pod boljšimi pogoji. ¦ Kakšni so zdaj načrti s filmom? Na katerih festivalih ga bo mogoče videti? Bo tudi na televiziji oziroma v prihodnosti na spletni strani? Če bi bilo po moje, bi ga že jutri dal na YouTube, da ga ljudje zastonj sname-jo. Ampak v tem poslu se je treba držati nekaterih pravil. Najprej se mora film kakšno leto ali dve predvajati na festivalih. V tem času se ne sme distribuirati kako drugače: TV, internet, DVD ... Ko bomo obredli glavne festivale, bom poskušal najti distributerja v Sloveniji, ki bi animacijo predvajal kot predfilm v kinu. Nato pa ga bom ponudil še TV, če jih bo zanimalo ... Mislim, da bo čez čas moje risanke vsepovsod dovolj. Še siti je boste! Predvsem me zanima, kakšni bodo odzivi na film v tujini. V Sloveniji so bili sicer dobri, vendar je to verjetno zato, ker ima Iztok Mlakar pri nas kultni status. V tujini bodo film gledali z drugačnimi očmi. Najbolj me skrbi, kako bodo reagirali na podnapise. Veliki narodi - kjer se odvija večina večjih festivalov - namreč nanje niso navajeni in jih celo motijo. Vsekakor je najtežje priti na prvi večji mednarodni festival. Naprej bo šlo lažje. Bomo videli ... ¦ Imaš po tej dolgotrajni avanturi s tem filmom v mislih kaj novega? Je na vidiku kakšen nov večji projekt? Zamisli imam preveč - za nekaj naslednjih življenj, a moja težava je v tem, da so vse zelo kompleksne. Pod takimi pogoji, kot sem delal Čikorjo, si ne bi upal začeti še enega projekta. Pravila na Filmskem skladu namreč niso pisana na kožo animatorjem. Upam, da nam bo s kolegi na podlagi argumentov uspelo prepričati njihove vodilne, da jih za animatorje vsaj malo prilagodijo. Predvsem bi potrebovali več časa za izdelavo, pa seveda več denarja ... Naslednje leto ne načrtujem nič posebnega. Pomagal bom pri drugih projektih, ki jih delamo v našem studiu; poleg igric v Flashu delamo pilotne epizode za kar tri različne animirane serije. Seveda pa tudi upam, da bom končno našel dovolj časa za učenje novega 3D-programa. februar 41 projekti ofis gradi za študente v franciji Naloga razpisa je bila zasnova 180 bivalnih studiev v okviru Stade de Ladoumegue, urbane ureditve, ki so si jo v 19. pariškem okraju zamislili arhitekti Reichen & Robert. Do tega predela je z letom 2012 načrtovana tramvajska proga, zato je cilj projekta, da se načrtovani objekti zaključijo do leta 2011. Drug njegov pomembni cilj je, da sledi usmeritvam občine Pariz na področju njenega »klimatskega načrta« ter zasnuje zgradbo, ki bo študentom nudila »zdravo bivalno okolje za učenje, zabavo ali druženje«. Da bi zadostili zahtevam, je bilo torej treba oblikovati preprosto, dobro izolirano in prezračevano zgradbo, ki bo dobro delovala vse leto. Zasnova objekta Zemljišče, na katerem bodo objekti zgrajeni, je neobičajne oblike, le 11 metrov široko in kar 200 metrov dolgo ter se razteza vzdolž ulice, na kateri bo v prihodnosti vozil tramvaj ter kjer bodo speljane poti za kolesarje in pešce. Zamisel avtorjev je, da ni le zgrajeni objekt tisti, ki se ga vključuje v njegovo okolico, ampak je treba tudi nasprotno – vključiti v objekt tudi delček ulice ter fasado, sestavljeno iz zgradbe in naravnega okolja. Grajena struktura objektov sledi urbanemu prostoru v obliki dveh blokov, med katera je umeščen ozelenjen vrt. Njuna tlorisna zasnova sledi preprostemu in funkcionalnemu okvirju, v katerem so v pritličju recepcija, skupni prostori in osebam z omejeno gibljivostjo namenjeni studii, v nadstropju pa druge bivalne enote ter terasa. Tlorisna zasnova je zasnovana tako, da omogoča preprosto vzdrževanje in upravljanje. Vhod Projektivni atelje OFIS je v svoj ustvarjalni portfelj zapisal nov dosežek – prejem prve nagrade na mednarodnem vabljenem natečaju za študentske bivalne studie na Route des Petitis Ponts v Parizu. Za uspeh so poleg všečne in kakovostne arhitekturne rešitve morali zagotoviti tudi, da bo le-ta upoštevala najnovejše zahteve energetsko učinkovite gradnje. Prevedla in priredila: Katja Modic v objekta je s strani, tako da je pristop do obeh iz varnostnih razlogov skupen. Zahteva naročnikov je bila, da so prostori za študente zasnovani tako, da nudijo kakovostno druženje in prostore za srečevanje študentov v notranjosti in zunanjosti objekta. V obeh objektih je 192 bivalnih studiev, med katerimi so tisti v pritličju namenjeni osebam z omejeno gibljivostjo, nekaj studiev je prirejenih za študentske pare, v vsakem nadstropju pa je tudi studio z dvema spalnicama. Sonaravna zasnova Studii se tlorisno zamikajo, tako da so čim bolj odprti dnevni svetlobi. Razporeditev prostorov je racionalna in omogoča modularnost, oblikovno pa enote zagotavljajo stanovalcem udobje, funkcionalnost ter svetlobo. V objektu je predviden sistem klimatizaci-je, ki vsebuje dvojno ploščno rekuperacijo z učinkom vračanja več kot 80 odstotkov v zimskem režimu in z integriranim sistemom posrednega hlapilnega hlajenja in dodatne- ga mehanskega hlajenja za obratovanje v letnem režimu. Sistem je predviden tudi tako, da v letnem režimu v času obratovanja mehanskega hladilnega sistema nenehno pripravlja sanitarno toplo vodo, v zimskem režimu pa dodatno obratuje kot toplotna črpalka. V objektu je predviden sistem ločenega zbiranja sanitarne odpadne vode, in sicer v ločeni odprti posodi, ki je kot energent uporabljena za ogrevanje sveže sanitarne vode. Vračanje toplote je izvedeno v hibridni napravi za izrabo energije Fasade in prerez 42 februar zavržene vode tako, da ta iz odpadne vode z enim kW angažirane električne moči pridobi 10 do 11 kW koristne toplote za ogrevanje sveže sanitarne vode. Tako ni zavržen niti liter segrete sanitarne vode. Večina studiev ima tudi zunanje lože, ki so nadaljevanje notranjih prostorov, ter sočasno intimni zunanji prostori s pogledi proti zelenju in okoliškim prostorom. Pred soncem in pogledi so zaščiteni z bambusnimi navojnicami, ki hkrati dodajajo ritem fasadi. Bambus je uporabljen tudi na zahodni fasadi, da zaščiti prehode pred soncem in jih loči od športnih površin. Objekt bo v celoti izveden iz armiranega betona, zidovi pa bodo dodatno toplotno in zvočno zaščiteni z ovojem iz 16-centi- metrske toplotne izolacije. Da bi se preprečili toplotni mostovi v ložah, bodo uporabljeni elementi za njihovo preprečitev tipa Schöck. Ob zunanjih zidovih se bodo nasadile vzpenjalke, ki bodo v poletnem času objekt ščitile pred soncem, njihov namen pa bo tudi to, da bodo vizualni in okoljski filter objekta. Zunanje okolje Prostor med objektoma bo služil kot vrt in bo imel enake funkcije kot pariška dvorišča: ločevanje objektov ter prostor druženja in sprostitve. Dostopen bo gasilskim vozilom, študentje pa ga bodo uporabljali skupno ter vanj vstopali z magnetnimi karticami. Vrt ob severnem robu objekta bo imel bolj intimen značaj ter bo služil tudi kot park med ulico in zgradbo. Pokrit z lesom bo študentom prostor sprostitve ali dela. Zasnovan bo v več nivojih kot umetniško delo, vidno iz tramvaja ali z bližnjega kanala l'Ourcq. Vsi zeleni prostori bodo opremljeni s samodejnimi pršilniki, ki potrebujejo manj vzdrževanja in porabijo manj vode. Povzetek Dosežek slovenskih arhitektov, objavljen na mednarodnih strokovnih portalih, je bil pospremljen z laskavimi kritikami bralcev, uspeh v svetovni konkurenci in preboj v mednarodno projektantsko okolje pa je nedvomno izjemen uspeh našega arhitekturno oblikovnega tima. Projekt: Študentska stanovanja Ladoumegue Naročnik: Regie Immobiliere de la Ville de Paris Celotna površina: 8500 m2 Višina objekta: 29,20 m Predvidena izgradnja: 2008–2011 Avtorji: Rok Oman, Špela Videčnik Robert Janez, Katja Aljaž Andrej Gregorič Javier Carrera Svetovalci: Statika: Matjaž Pilič, Elea IC Inštalacije in energetska zasnova objekta: Menerga, d. o. o. Tlorisa prvih dveh nadstropij Situacija februar 43 projekti najhiša leta 2008 Na svetovnem arhitekturnem festivalu (WAF – World Architecture Festival), ki je bil oktobra lani v Barceloni, so zaželen naziv »najboljša svetovna zgradba leta 2008« v konkurenci mnogih slovečih arhitekturnih imen prejeli ne prav posebno znani irski arhitekti iz biroja Grafton Architects za projekt dogradnje prostorov ugledne milanske univerze Luigi Bocconi. Prejem tako laskavega priznanja vedno sproži val ugibanj v slogu »Zakaj ga je dobil prav ta in ne kdo drug?« med več kot 700 arhitekturnimi projekti, izbranimi pod budnim očesom »superžirije«, sestavljene iz same svetovne arhitekturne smetane. Odgovora vam seveda ne bomo dali, ampak vam bomo projekt le podrobneje predstavili in vam prepustili, da si mnenje ustvarite sami. Prevedla in priredila: Katja Modic Začetki projekta segajo v leto 2001, ko je bilo na arhitekturni natečaj za razširitev zmogljivosti univerze povabljenih deset arhitekturnih birojev iz različnih evropskih držav, med njimi tudi Grafton Architects. Leta 2002, ko je ugledna institucija praznovala stoletnico obstoja, so bili uradno razglašeni kot zmagovalci, in to kar s soglasno odločitvijo žirije. Projektni ter izvedbeni načrti projekta pisarniških in raziskovalnih prostorov za tisoč profesorjev, kongresnih zmogljivosti z osrednjo avlo za tisoč ljudi ter s peti- mi konferenčnimi dvoranami za skupno 1200 udeležencev so bili v celoti narejeni v Dublinu. Na razširjenem območju univerze v tlorisnih merah 170 krat 70 metrov, je bilo zgrajenih skoraj 45.000 kvadratnih metrov dodatnih prostorov univerze. Slovesno odprtje, ki je tudi pomenilo konec gradbenih del, je bilo 30. oktobra lani pospremljeno z arhitekturno konferenco »Prostori za nadarjenost – Spaces for Talent« v osrednji veliki dvorani (Aula Magna). Uradno odprtje dan pozneje je s svojo prisotnostjo počastil predsednik republi- ke Giorgio Napolitano, slavnostne govore pa so imeli Mario Monti, dekan univerze Luigi Bocconi, Letizia Moratti, milanska županja, in Jose’ Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije. Ob odprtju so ugledni uredniki strokovnih medijev zapisali kar nekaj pohvalnih misli o zgradbi. Tako je Stefano Casciani, glavni urednik Domusa, zapisal, da »… je prizidek univerze Bocconi po dolgih letih prva sodobna arhitektura, zgrajena znotraj zgodovinskega jedra mesta. A hkrati je to tudi zadnji poklon mestu, ki išče novo mestno identiteto. Občudovanje in podrobno preučevanje posebnih, le Milanu lastnih arhitekturnih odlik arhitektov iz Grafon Architects nista preprečila, da ne bi skozi volumen zgrajene dozidave ter izjemne kompozicije izrazili svoje lastne ustvarjalnosti. Zgradba ne skriva svoje dovršenosti pri »kiparjenju« mestnega prostora z namenom, da mu da najnovejši mestni spomenik v kar najbolj žlahtnem pomenu te besede. Izjemna konstruktivistična skulptura arhitektov Grafton se vzpostavlja kot protiutež brez- grafton architects Njihova posebnost je, da sta ustanoviteljici ženski. Yvonne Farrell, rojena v Tullamoru, in Shelley McNama-ra, rojena v Lisdoonvarni, sta leta 1974 istočasno diplomirali na šoli za arhitekturo Dublinske univerze. Na isti šoli sta svoje delo nadaljevali kot predavateljici in se prav tako skupno usposabljali na šolah arhitekturne kritike v Evropi, na Kitajskem ter v ZDA. Trenutno sta predavateljici na arhitekturni akademiji v Mendri-siu v Švici. Grafton Architects sta ustanovili leta 1978 in bili sočasno tudi ustanovni članici arhitektov Group ‘91, zmagovalcev mednarodnega natečaja za obnovo območja Temple bar v Dublinu. Leta 1992 sta se jima kot partnerja pridružila sodirektorja Gerard Carty, prav tako iz Tullamora, in Philippe O’Sullivan iz Cavana. Projektna arhitekta Univerze Bocconi pa je bila vse od leta 2002 Simona Castelli. Do danes so arhitekti Grafton prejeli že vrsto priznanj za svoje delo, med drugim priznanja AAI v letih 1993, 1995, 1997, 1998, 2000, 2002, 2003, 2004 ter 2005 in več priznanj Irskega kraljevega inštituta za arhitekturo. Svoja dela so predstavljali doma in v tujini, med drugim v Razstavnem centru RIAI leta 1999, leta 2002 v milanskem Mestnem centru, leta 2003 na razstavi nagrad Mies van den Rohe, leta 2006 na razstavah v Bergamu, Rimu ter v galeriji Dessa v Ljubljani, leta 2007 na lizbonskem Trienalu ter v letih 2002 in 2008 na bienalu v Benetkah. Istočasno so bila njihova dela objavljana v več strokovnih revijah. V svojem praktičnem delu so bili usmerjeni v oblikovanje univerzitetnih poslopij, šol, stanovanjskih zgradb, zgradb z mešano rabo in upravnih zgradb, skupno z urbanim oblikovanjem. Izvedbe zajemajo Trinity College in University College v Dublinu, upravne zgradbe pisarne za javna dela v Dublinu ter številne šole za potrebe uprave za šolstvo. Ustanoviteljici podjetja, Yvonne Farrell in Shelley McNamara, sta med pretežno moškimi dobitniki oktobra lani v Barceloni tudi prevzeli nagrado za »najboljšo svetovno zgradbo leta 2008« in bili kot taki prava redkost. Foto: Federico Brunetti 44 februar Foto: Grafton Architects obličnim stanovanjskim blokom in hišam ter arhitekti Grafton in njihovi naročniki kot ustvarjalci nove, resnično sodobne arhitekture. Nič kaj manj laskavo mnenje ni zapisal Emilio Battisti v Casabelli: »Vsi, ki jo uzre-jo, jim je v trenutku jasno, da je to poglo- bljeno arhitekturno delo s koreninami v stop do dnevne svetlobe celo v tretjem tradiciji sodobnega gibanja. Vezni hodni- nadstropju. Dolga arhitekturna zgodovi-ki, zaščiteni pro- na univerze Boc-stori, dvorišča in Leta 1902 ustanovljena univerza Lu- coni, ki jo je začel trgi na več nivojih igi Bocconi je raziskovalna univerza leta 1936 Giuse-odpirajo presunlji- mednarodnega slovesa za področja ppe Pagano in sta ve poglede ter do- poslovanja, gospodarstva in prava. jo nadaljevala Gio- vanni Muzio ter Ignazio Gardella, se ne bi mogla bolje udejanjiti kot skozi to mojstrovino, ki nedvomno predstavlja najbolj celostno in prepričljivo delo Arhitektov Grafton. Avtorji iz podjetja Grafton Architects so svojo zasnovo zgradbe opisali tako. februar 45 projekti Zgradba v številkah Celotna površina: 68.628 m2 Nadstropja nad zemljo: 6 Nadstropja pod zemljo: 3 Delovni prostori: 1.240 Sedeži v veliki dvorani: 1.000 Površina vhodne avle: 2.500 m2 Parkirni prostori: 200 Obešene fasade: 20.520 m2 Foto: Bocconi University Foto: Federico Brunetti 46 februar projekti Delček mesta ... Dozidek je bil priložnost za univerzo Luigi Vzdolžni prerez, tloris 1. kleti, tloris 2. nadstropja ter prečni prerez Boccon, da je ustvarila prostor po meri mesta, grajen v razmerjih 150 krat 150 metrov. V notranjosti je bila pod neposrednim vplivom Il Broletta zgradba zamišljena kot ogromna dvorana izmenjave. In prav tako kot pri njegovih delih tudi tukaj deluje kot filter med mestom in univerzo. Vhodno dvorišče je lahko odprto poleti ali zaprto pozimi. ... in okno v Milano Severni rob objekta je usmerjen k eni glavnih prometnih žil Viale Bligny, obremenjeni z rožljanjem tramvajev, hrupom avtobusov, drugim prometom ter množico pešcev. Naslavlja živahen mestni utrip Milana in valuje v njegovo zmešnjavo. Pročelje objekta postaja arhitekturna priložnost za »mestno okno univerze«, nepozaben prizor, ki poudarja pomemben kulturni doprinos univerze Bocconi življenju mesta, in javni prostor velike avle, ki ga zaseda, vnaša vanj svojo simbolno prisotnost ter označuje uglednost institucije. Od tod naprej je zgradba z bočnimi fasadami umaknjena proti Vii Rontgen in okvirja javni prostor 18 krat 90 metrov, navdihnjen s prostorom proti bolnišnici Maggiore. Razširjen pločnik in nov mestni prostor delujeta kot most, nekak socialni »lebensraum«, ter umikata mesto na spoštljivo razdaljo. Poglobljeni prst prostora, ki ga ustvarjata, se širi v mesto in vabi obiskovalca v notranjost. Javni prostor se nadaljuje v notranjost zgradbe in s seboj potegne svojo kamnito površino, nadstropje mesta. Sonaravnost Javne zgradbe si seveda ne moremo več zamisliti, ne da bi bila zamišljena kot energetsko varčna. Energija za ogrevanje zgradbe univerze Luigi Bocconi je v celoti zagotovljena s talno toplotno črpalko, ki uporablja toploto vodne mize in katere izpusti v okolje so ničelni. Za toplotno maso je uporabljen beton. Poglobljena študija naravne osvetlitve zagotavlja na podlagi pravilnega oblikovanja okenskih sistemov in mer drsnih odprtin kar največjo možno osvetljenost z naravno svetlobo. Omejena sta bleščanje in pregrevanje s soncem ter zagotovljeno naravno prezračevanje vsake pisarne. Umetna osvetlitev je lahko prilagojena glede na stopnjo zunanje osvetljenosti. Za zaključek Poročilo samo po sebi ne pove nič posebnega o objektu, nekaj več govorijo laskave pohvale uglednih novinarjev, posebno pa barcelonska nagrada in fotografije. Največ vedno pomeni obisk na kraju samem in verjamem, da jo bodo ponosni investitorji prav radi pokazali prav vsakemu vedoželj-nemu arhitektu ali občudovalcu lepega ter kakovostnega v arhitekturi. februar 47 strojna oprema roman satošek veliki velikan Lenovo W700 Blagovno znamko notesnikov Lenovo že nekaj let spremljamo na našem trgu. Doslej so to večinoma bili poslovni računalniki, namenjeni najširši pisarniški rabi. Zato je bila najava modela W700 veliko presenečenje. Note-snik, ki ga zaradi njegove velikosti skoraj že težko imenujemo prenosnik, naslavlja povsem drugo »občinstvo« – v prvi vrsti fotografe, poleg njih pa še grafične oblikovalce, uporabnike zahtevnih CAD-programov in arhitekte. Lenovo W700 lenovo lenovo slovenija www.lenovo.si 2899 eur (cena z ddv) Lenovo je bilo do zdaj znano po višjem razredu notesnikov. Kot nekakšna stranska veja prestižnega IBM-a je za nekoliko manj denarja kot oholi »oče« trgu ponudilo nekoliko cenejše, sicer izdelane na Kitajskem, a kakovostno dobro nadzorovane »stroje«. Z W700 so se proizvajalci spustili na popolnoma nova tla – poglejmo, kako uspešno. V primerjavi s krhkimi, a oblikovno do skrajnosti izbrušenimi modeli prenosnikov, ki so jih bili doslej vajeni digitalni ustvarjalci iz zgoraj naštetih ciljnih skupin, paradnik iz Lenova ponuja nevpadljivo robustno »klasiko«. Na pogled in otip sicer prijetno ter kakovostno izdelano ohišje je mišje temno sive barve brez vpadljivih dodatkov ali okraskov, ki pa s svojo izvedbo obeta dolgo dobo uporabnosti, ne da bi se morali sramovati sledov obrabe. Pozornost pritegnejo druge odlike tega, že na pogled izstopajoče velikega prenosnika, katerega zaslon nekoliko presega deklariranih 17 col – širok je namreč kar 409 mm, visok pa 312 mm. Naprava je tako velika, da je od blizu treba premakniti glavo, da jo je mogoče pogledati od leve proti desni. S temi merami prav gotovo ni primeren za tiste, ki veliko potujejo, saj bi se v povpreč- nem letalu le težko našla miza, ki bi bila dovolj velika pa tudi dovolj močna. A to tudi ni namen W700, njegovi kupci se bodo našli med profesionalci, ki so primorani s seboj na poteh in službenih sestankih tovoriti zajeten kup opreme, ki jo je treba na kraju samem še sestaviti. Tem v združenem obsegu ponuja veliko procesorsko moč, po-spremljeno s kakovostno grafično opremo, zmogljivimi ter za zrcaljenje prirejenimi diski, predvsem pa z vgrajeno grafično tablico Wacom in kakovostnim zaslonom, opremljenim z vgrajenimi možnostmi barvne kalibracije. Primerjava velikosti med W300 in W700 Model z izvlečnim drugim zaslonom 48 februar kaj dobim naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik Letna naročnina ..................................... 43,20 EUR Podaljšanje naročnine ........................ 39,40 EUR naročim? s priloženo naročilnico o internetu www.klikonline.si o telefonu | + 386 49 februar ara projektiranje oblikovanje digitalni mediji vizualizacija & animacija ovi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarni Goga v Novem Mestu ter njigarni v Kibli v Mariboru. sebino nove številke najd [naročilnica na klik] nepreklicno naročam(o) klik od številke: 105 februar 2009 ............................................. 106 marec 2009 podjetje dejavnost ulica poštna številka, pošta t način plačila ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... .... položnica ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... . račun •nuni: 66 za vse naročnike klika do 5 % popusta pri nakupu programov podjetij Adobe, Corel in Quark ter ArchiCAD, Artlantis, Piranesi in SketchUp do 15 % popusta pri nakupu knjig založb Lux Libris in Pasadena programe lahko naročite s pomočjo naročilnice v reviji ali na www.klikonline.si dodatne ugodnosti! V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim CT naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 50 februar plačana po pogodbi št. 59/1/s strojna oprema W700 na pristanu Program za samodejno kalibracijo zaslona Pantone Huey Zmogljivost stroja smo preizkusili z nekaj grafičnimi programi, predvsem pa z zahtevnejšimi upodobljevalnimi CAD-progra-mi. V prvi vrsti nas je zanimalo, kaj lahko ponudi uporabniku, ki se dnevno srečuje z 2+ milijoni poligonov ter upodabljanjem le-teh. Testni model je sicer licenčno pokrival Visto, a praksa se je vrnila k XP-jem, zato je imel te tudi nameščene. Zato je bil tudi težje primerljiv z enakovrednimi, v Visti delujočimi programi, a se je vendarle izkazal za izjemno uspešnega pri manipulaciji z veliko poligoni, posebno pa pri upodabljanju le-teh. Delovanje je bilo brezhibno, brez nezaželenih »obešanj«. Enako dobri dosežki so bili izmerjeni tudi za delo s Photoshopom, kjer se je pri izvajanju vrste zahtevnih ukazov izkazal za presenetljivo hitrega. Zaslon prenosnika je zelo kakovosten, tudi grafična kartica ga dovolj dobro podpira. Njegova glavna odlika pa je vgrajena možnost kalibriranja barv, grafičnim profesionalcem in tudi nekaterim fotografom nepogrešljivo potrebna funkcija. Programsko je podprta s programom X-Rite/Pantone Huey in se izvede samodejno. Posebnost, ki je do zdaj še edinstvena rešitev na podro- čju prenosnikov, je vgrajena grafična tablica Wacom. Njena površina je sicer le 3 krat 5 col, kar lahko tistim, ki so vajeni veliko večjih površin, na začetku povzroča težave. A kot pri vsem drugem dobrem, kar nam prinašajo prenosniki, in vsem slabem, kar je ob tem neizogibno (konec koncev je ergono-mija vseh prenosnikov, ki jih ne uporabljamo dvignjene na konzolo ter opremljene z zunanjo tipkovnico, popolnoma zgrešena, saj je prenizek vidni kot pogleda in previsok naslon za tipkanje), se je tudi nekoliko manjši ter na ohišje prenosnika nameščeni grafični tablici treba prilagoditi, kadar to pomeni eno škatlo in nekaj kablov manj za prenašanje. Ne smemo pozabiti, da se kljub vsemu ves čas pogovarjamo o prenosniku, to pa pomeni, da imamo vse prej opisane možnosti in rešitve vgrajene v eni sami napravi, ki jo priključimo (ali pa tudi ne) na napajanje z enim sami kablom. Zahtevni in muhasti uporabniki bodo prav gotovo našteli veliko pomanjkljivosti. Ena je prav gotovo prelahko in pretanko grafično pero. A pri tem in vrsti drugih pomanjkljivosti se moramo vedno spomniti, da vsako udobje zahte- va tudi neko odrekanje. Tako si lahko tudi sami omislimo debelejše in kakovostnejše grafično pero, a ne smemo pričakovati, da ga bomo lahko udobno zataknili v utor prenosnika in ga imeli vselej na voljo. Zelo natančen uporabnik bo imel tudi pripombo na nezadosten obseg nastavitev kalibra-torja barv, kakšno pomanjkljivost zaslona ali nekoliko premajhen »touch-pad«. Prenosniku se lahko v izhodišču odpovedo tudi vsi levoročniki, saj do zdaj proizvajalec še ni predvidel obojeročnih modelov. Zato pa je na trgu že na voljo izvedenka z dvema zaslonoma, enim običajnim in drugim izvleč-nim 10-colskim, ki je namenjen za to, da na njem hranimo odvečna okna, si prikažemo popravke ali podobno. Dovolj kakovostna je tudi baterija, a vsak izkušen uporabnik se mora zavedati, da visoke porabe energije, ki jo zahteva kakovostna računalniška grafika, prav dolgo ne zdrži nobena naprava. Rekordni časi delovanja so vedno merjeni za uporabo pisarniških aplikacij. Dobrih in manj dobrih rešitev je zajeten nabor, tudi cena je ustrezna. Na koncu lahko kot povzetek zapišemo le to: prenosnik Le-novo W700 je zelo kakovostna delovna Nekaj o lastnostih notesnika: . Procesor: Centrino vProCo-re 2 Duo T9400 . Spomin: 4GB DDR3 SDRAM . Ekran 17” 1920 x 1200 WUXGA TFT LCD . Disk: 160 GB HDD (7200 RPM) x 2, RAID 0 nastavitev . Grafika: NVIDIA NB9E-GLM2 (512MB) . Baterija: 9-celična lithiumion (84 Wh) . teža: 3,91 kg postaja, ki poleg visokih tehničnih zmogljivosti ponudi nekaj naprav, ki jih do zdaj ni še noben drug prenosnik. Odločitev o nakupu je vselej stvar razmisleka, a dejstvo, da celoten nabor ponujenih rešitev prenašamo kompaktno zložene v nekoliko večji »aktovki«, utegne biti zanimivo marsikomu, ki je do zdaj prevažal s seboj tovorni voziček z nekaj kovčki. programi matjaž štrancar prevlada illustratorja cs4 Na trgu je na voljo kar lepo število bolj ali manj kakovostnih programov za obdelavo vektorske grafike. Prav na vrhu sta dolga leta bitko bojevala predvsem CorelDRAW in Adobe Illustrator. Dodelanost, vsenamenskost in predvsem agresija slednjega so razlogi , da je že davno postal industrijski standard, ki se mu prilagajajo vsi tekmeci. Z različico CS4 Illustrator svoj primat samo še potrjuje. veliko izboljšav delovnega prostora večstranski dokumenti pametne pomožne črte neprijazen do začetnikov počasnost in obsežnost cena illustrator CS4 adobe www.adobe.com 716 eur (polna različica, z ddv) 215 eur (nadgradnja iz CS, CS2 ali CS3, z ddv) Toda osamljenost na vrhu ni dobra. Na lovorikah speča ščuka ni še nikoli bila sposobna prečistiti zatohlega ribnika. Adobeju sicer ne gre očitati te skrajnosti, res pa je, da je s celotno ustvarjalno zbirko CS4 bolj kot ne izvedel le lahkoten prehod skozi celoten nabor svojega programja, zaradi česar si lahko obeta manj nadgradenj kot pri marsikateri prejšnji različici. Tudi s štirinajstim Illustrator-jem po vrsti ni naredil revolucije, sicer pa ta niti ni bila potrebna. Novosti je vendarle kar veliko, nekaj celo takih, ki se bodo marsikomu zdele neobhodne. Vprašanje umestnosti nakupa najnovejše različice programa ali njene nadgradnje pa prepuščam bralcu. Začetni vtis Enako kot pri drugih programih zadnje ustvarjalne zbirke najprej padejo v oči rahli kozmetični popravki videza menijskih vrstic, ikon in oken. Resnobno siva je marsikje nadomestila modro, nova, povečana pisava pa izraža profesionalnost in pripomore k izboljšanem dojemanju delovnega prostora. Enak namen imajo tudi novi ikoni v vrhnji menijski vrstici za hitro razpostavitev dokumentov in s povezavo na Adobe Bridge ter spustni meni na desni strani za predna-stavitev objektov delovnega prostora. Prednastavimo in ponastavimo lahko tudi videz delovnega okolja programov Free- Hand, InDesign in Photoshop, kar je zagotovo zelo uporabno za tiste, ki se z Illustra-torjem srečujejo prvič, a že imajo izkušnje s katerim od drugih podobnih programov. Novost so tudi zdaj že vsepovsod prisotni zavihki, s katerimi manevriramo med več različnimi odprtimi dokumenti in bistveno pripomorejo k urejenosti delovnega okna. Večstranski dokumenti V najnovejši različici Illustratorja je zagotovo glavna novost možnost dela z večstranskimi dokumenti, slika 1, kar v prejšnjih različicah na Adobejevo sramoto ni bilo neposredno podprto, pri konkurenci pa. Tako je 52 februar programi Slika 1: Število strani dokumenta izberemo z možnostjo Number of Artboards. zdaj mogoče delati na več različicah umetnine znotraj enega samega dokumenta na različnih straneh in seveda neomejeno manipulirati z njihovimi objekti. Če na primer želite narediti oglasno sporočilo, ki bo izšlo v različnih revijah in posledično v različnih merah, lahko odslej obdelujete vsako različico na svoji strani, vse skupaj pa shranite kot enoten dokument. Take dokumente tako lahko tudi izvažamo v PDF in/ali jih tiskamo kot večstranske publikacije. S tem se je Illustrator po funkcionalnosti precej približal InDesignu, a mu do izpopolnjenosti do nivoja istovrednega programom za namizno založništvo manjka še vrsto funkcionalnosti, z besedilnimi nitmi na čelu. Izolirani način Ta način ni novost, ampak le nadgradnja funkcije Isolated mode, ki v prejšnjih različicah tako ali tako ni služila svojemu namenu. Težava je bila, da smo lahko izbirali samo nekatere objekte, drugih pa ne. Zdaj so podprti skoraj vsi, ki so del skupine, ma- ske, poti, plasti ... Na sliki 2 je prikazan preprost primer, kako lahko z dvoklikom osamimo skupino objektov in delamo samo z objekti znotraj nje, medtem ko se vsi drugi samodejno zaklenejo v ozadje in obledijo, da ne povzročajo zmede. Izolirano vsebino si lahko ogledamo v plasteh in z njo manipuliramo v namenskem pojavnem meniju, ki je na sliki nad dokumentom. Izoliran način pride zelo prav pri zapletenih umetninah, kjer se veliko skrbno oblikovanih objektov prekriva v različnih skupinah in na različnih plasteh, ter ko bi radi enostavno popravili samo kakšno malenkost, ne da bi sesuli celotno delo. Blob brush Če smo zaradi rešitve večstranskih dokumentov rekli, da se je Illustrator približal In-Designu, lahko nekaj podobnega rečemo tudi za novo orodje Blob brush, ki ga približuje Photoshopu. Težava »ortodoksnih« programov za delo z vektorsko grafiko so omejene možnosti risanja: imamo le ra- zne črte, krivulje in ploskve, potem pa jih že skoraj zmanjka. S tem orodjem je zdaj mogoče, podobno kot v Photoshopu, veliko bolj svobodno risati. Na prvi pogled deluje enako kot orodje Paintbrush Tool, torej standardni čopič za prostoročno risanje, le da pri prvem poteka vektorizacija na ravni vsakega potega, pri Blobu pa se poteze samodejno seštevajo v enoten amorfen objekt, na katerem lahko nadaljujemo delo z drugimi vektorskimi orodji. Njegova pomanjkljivost je, da čopiča ne moremo zelo prilagajati in se moramo zadovoljiti zgolj z nekaj nastavitvami, slika 3. Kljub temu je to orodje več kot dobrodošla novost za vse profesionalne ilustratorje in zna prepričati tudi koga, ki računalniške podpore za risanje oziroma slikanje do zdaj sploh ni uporabljal. Smart Guides Pametne pomožne črte oziroma Smart Guides so zapuščina prejšnje različice Illu-stratorja. Ker niso bile tako pametne, kot so jih oglaševali, jih marsikdo ni najbolje sprejel. To »umetno inteligenco« so zdaj toliko izboljšali, da so pametne pomožne črte privzeto vklopljene. Leni bodo hitro ugotovili, da lahko po novem te objekte razmeroma enostavno in uspešno prilagajajo glede na druge, ne da bi šarili po prilagoditvenih menijih ali celo ročno vtipkavali številčne vrednosti položajev objektov. Stari mački (verjetno ne vsi) bodo kljub temu najbrž le zamahnili z roko. Dejstvo je, da pametne pomožne črte lahko zelo pohitrijo delo pri začetnih postavitvah objektov, pozneje, ko je le-teh zelo veliko, pa je že manjša nepazljivost dovolj za napačno poravnavo. Njihovo obnašanje se da sicer nekoliko nastaviti, kar pa ni ne enostavno ne hitro. SEPARATIONS PREVIEW |_ 0 Overprint Preview P Jl CMYK 9 H Cyan m 1 j Magenta 9 1 1 Yellow P | Black Slika 4: Separate Preview. Drugo Tudi precej drugih Illustratorjevih orodij je doživelo izboljšave. Orodja za izbiro barv, prosojnost, transparenco in pojemanje (Gradient) so nadgrajena ter približana drugim Adobejevim aplikacijam. V meniju pogleda (View) najdemo novo možnost Separate Preview, slika 4, namenjeno iskanju napak v barvnih plasteh CMYK pred tiskom. Dodane so nove možnosti pri obrezovanju mask in še nekaj drugih malenkosti. Povzetek Splošen vtis, ki ga zapusti najnovejša različica Illustratorja, je, da je novosti razmeroma malo, čeprav jih je med njimi nekaj zelo udarnih, ki bi lahko marsikoga premamile v nakup nadgradnje ali celo v prvo lastništvo. Ob tem pa se ne moremo izogniti problematiki strojne zahtevnosti, dolgih namestitvenih časov, (še vedno) ne najbolj prijaznemu uporabniškemu vmesniku in splošnemu občutku kaosa, ki ga dobi začetnik ob uporabi Illustratorja ali drugih Ado-bejevih izdelkov. Prav tako se ne moremo izogniti izredno neugodni ceni programov, predvsem v primerjavi s cenami, ki veljajo za ameriški trg. Slika 2: V izoliranem načinu lahko delamo samo z izbranimi objekti znotraj skupine. Slika 3: Meni orodja Blob brush. Izbira je na žalost precej omejena. februar 53 autocad tnt mojca pečnik express tools 2009 Kot pri večini dosedanjih različic AutoCAD-a je Autodesk tudi v različici 2009 uporabnikom ponudil znani in pri delu dobrodošel Express Tools oziroma po slovensko – hitra orodja. Ker jih ponuja kot tako imenovani »bonus-dodatek«, ki jih po želji namestimo ob instalaciji programa, zanje ne nudi tehnične podpore in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo nedelovanje. Prav! Podarjenemu konju pač ne bomo gledali v zobe … 1 | V starejših različicah AutoCAD-a ste verjetno pogosto uporabljali orodno vrstico Layers (Express Tools), ki nam je precej pohitrila upravljanje s plastmi. V AutoCAD-u 2009 (pa tudi 2008 in 2007) je ne boste več našli v zavesnem meniju Express. A se ni treba prestrašiti. Le prenesli so jo v orodno vrstico Layers II in je tako po novem postala del osnovnega AutoCAD-a. Vse ukaze boste našli tudi na razširjeni paleti Ribbon/Home/Layers. 2 | V sklopu Bloki najdemo kar nekaj uporabnih ukazov. Z ukazom Ncopy (Copy nested entities) lahko kopiramo izbrane objekte, ki so sicer del bloka, Xlist (List Xref/Block entities) izpiše lastnosti izbranega objekta znotraj njega, ukaz Burst (Explodes attributes to text) pa pretvori atribut v besedilo ter ob tem prevzame vse njegove lastnosti lastnosti (stil in plast, na katerem je bil ustvarjen). Burst razstreli atribut na vnos in ne na ime atributa, kot to stori Explode. 3 | Globalno urejanje atributov omogoča ukaz Modify/ Attributes/Global, vendar je funkcija Gatte (Global Attribute Edit) hitrejša in prijaznejša. Po novem moramo ukaz vtipkati v ukazno vrstico. Blockreplace (Replace block with another block) hitro zamenja vse vnose enega bloka z drugim, Blocktoxref (Convert Block to Xref) pa omogoča spremembo statusa vnesene risbe iz bloka v zunanjo referenco in s tem omogoči samodejno obnavljanje vseh vnosov. Če se spremeni izvorna risba, se takoj popravijo tudi vsi vnosi v končni risbi. 54 februar 4 | Nekatera dodatna orodja za delo z besedili nam lahko precej olajšajo delo. Ukaz Txt2mtxt (Text to Mtext) spremeni navadno besedilo v Mtext, kjer je več možnosti urejanja. Z Arctext (Arc Aligned Text) lahko pišemo ob loku, ki pa mora biti izrisan z ukazom Arc. Funkcija Tjust (Justify Text) omogoča spremembo poravnave besedila brez premika objekta, z ukazom Txtexp (Text Explode) pa ga lahko razstrelimo v črte in črtovja (deluje le na navadnem besedilu). 7 | Jeze nad ročno popravljenimi kotami je konec. Ukaz Dimreassoc (Reset Dim Text value) v meniju Dimension ponovno izpiše originalne mere v koti, ki smo jo prepisali z lastnim besedilom. V meniju Selection Tools z ukazom Fastselect (Fast select) hitro izberemo dotikajoče se objekte v risbi. Če je pri tem možnost Fsmode izklopljena, se izberejo le tisti, ki se izbranega objekta dotikajo, sicer pa se izberejo še drugi, ki se dotikajo dotikajočih se objektov. 10 | V meniju Draw najdemo ukaz Superhatch (Super Hatch), ki omogoča šrafiranje z rasterskimi slikami, bloki, Xref-i ali Wipeout-i. Tako super šrafuro sestavljajo skupine objektov in če jo želimo naknadno popravljati, na primer izbrisati le enega med njimi, to storimo z AutoCAD-ovim ukazom Group. V meniju File Tools je verjetno najpogosteje uporabljen ukaz Revert (Revert to Original). Ta nam ponovno odpre zadnjo shranjeno različico odprte risbe in pri tem zanemari narejene spremembe. 5 | Torient (Rotate text) zavrti na glavo obrnjeno besedilo (Text, Mtext in spremenljivke atributov), tako da je bolj berljivo, podobno kot v programu Microsoft Word z ukazom Tcase (Change Text Case) hitro spremenimo črke iz velikih začetnic v male in obratno. Ukaz Tcircle (Enclose Tekst with Objects) obkroži vse izbrane objekte besedila s krogom, ovalom ali pravokotnikom enotne ali različne velikosti (uporabno pri oznakah za opise). Textfit (Text Fit) pa ga preprosto krči ali razteguje. 8 | V meniju Modify najdemo ukaze za popravljanje. Ukaz Clipit (Extended Clip) izreže rasterske slike, bloke in X-reference le znotraj pokazanega objekta. Na primer, AutoCAD-ov ukaz Clip izreže le poligonalne in pravokotne oblike. Zelo uporaben ukaz Overkill (Delete duplicate objects) nas reši nesnage večkratnih prekrivajočih se črt v risbi, saj izbriše podvojene objekte, ki se v risbi prekrivajo. Pri tem nam seveda nudi vrsto nastavitev, ki brisanje natančno določajo. 11 | Kdor ima pri delu z AutoCAD-om hitre prste, bo vesel ukaza Aliasedit (Command Alias Editor) v meniju Tools. Tam se nam odpre obširen seznam z obstoječimi bližnjicami do ukazov, ki jih lahko po želji tudi spremenimo. AutoCAD-ove spremenljivke so marsikdaj že rešile kakšno težavo ali pa jo tudi povzročile. Ukaz Sysvdlg (System Variable Editor) odpre seznam vseh spremenljivk, nudi njihov opis, trenutne nastavitve in možnost popravljanja. Ob tem je treba najti le pravo spremenljivko. autocad tnt J1 * L---------1 _____________________VPSVHC ÖS. 6 | V meniju Layout najdemo ukaze za pripravo načrtov za tiskanje. Vpsync (Synchronize Viewport) samodejno zloži več delnih poglednih oken v celoto in hkrati uskladi merilo. Ukaz je uporaben, kadar želimo natisniti velik načrt na več listov. Ukaz Layoutmerge (Merge Layout) omogoča združevanje vsebine več Layoutov v poljubnega ciljnega. Vsebina posameznih je ob tem pregledno orisana z označenim okvirjem in omogoča prikaz njegove vsebine prek poimenovanih pogledov. 9 | Ukaz Copym (Multiple Copy) je uporaben pri večkratnem kopiranju. Kot podukaz nam nudi možnosti Array, Divide in Measure, ki nam nudijo dodatne nastavitve kopiranja, vendar le na ravnih segmentih. Predvsem Divide in Measure nam pohitrita delo, saj objektov ni treba spreminjati v bloke in risati osi. Ukaz Cdorder (Draworder by color) razporedi objekte v ospredje in ozadje glede na njihovo barvo. Zelo uporaben je tudi Extrim (Cookie Cutter Trim), ki omogoča striženje znotraj ali zunaj zaprtega objekta v eni potezi, žal pa je dostopen le še z vpisom v ukazno vrstico. 12 | Orodja Express se med namestitvijo programa ne namestijo samodejno, ampak jih je treba dodatno izbrati oz. odkljukati. Če ste na njih pozabili, jih lahko namestite tudi naknadno. Podrobna navodila najdete na spletni strani www.arhinova.si pod Triki/AutoCAD – Navodila za instalacijo in Triki in Nasveti/Dodatki. februar 55 acadbau tnt vesna križnar opisi objektov Vsak izrisani objekt potrebuje v končnem načrtu opis, oznako, definicijo … In ker za te ni strogo določenih standardov, si vsako podjetje omisli svojo obliko oziroma videz. Zamisli je veliko, zato si poglejmo, kako opise v risbi prilagodimo tako, da jih čim bolj približamo lastnim željam. *¦¦!»» turmt J ¦vhi OS 1 | Najpogosteje uporabljani opisi so na primer opisi prostorov, oken in vrat, zidov in podobno, brez katerih si arhitekturni načrt težko predstavljamo. Seveda pa program ACAD-BAU omogoča opisovanje vseh objektov po enotnem principu. Že ob izdelavi (ali pozneje ob popravljanju) se lahko pomaknemo na kartonček Opis, ki je običajno zadnji od kartončkov v pogovornem oknu Za nastavitve. 2 | Nastavitve na kartončku Opis so ne glede na objekt bolj ali manj enake. Najprej odkljukamo, ali opis želimo ali ne, in ga na spodnjem seznamu izberemo (če je na voljo več opisov). Sledi nastavitev merila, ki je lahko prednastavljeno ali pa ga vpišemo sami z možnostjo Vnos. To merilo velja za izhodiščno velikost, saj se velikost vseh besedil (tudi v opisih) pozneje s spreminjanjem globalnega merila samodejno menja. Na seznamu lahko menjamo tudi usmeritev, položaj opisa oziroma njegov odmik, če se nam v risbi kaj »prekriva«. 3 | Vsak opis je v ozadju AutoCAD-ov blok, sestavljen iz atributov, in ga kot takega lahko popolnoma nadziramo. Atributi so podani tako, da ob vnosu opisa že vnesejo smiselne vrednosti. Vendar pa je včasih možnosti in kombinacij veliko – na primer za opis prostora želimo enkrat videti številko, ime, neto površino in tlak, drugič morda stanovanjsko enoto, ime ter bruto površino. Zato je pomembno le, koliko atributov vsebuje blok našega opisa – izpis želenih vrednosti pa lahko poljubno menjamo. 56 februar «4t». I~l ¦¦¦¦fr ri wmmmte i Ii*»m ¦ i ¦¦/.-.¦i Lfc.ii, n.4*j. . I vrtrt»»fJ**.l1fl.. TÉ^' ¦**r*tovdn |1T r_l I ¦ 7 :ç*Ti -Bi paMpfcPTjf i* ^"Jit hk&. i-fcij-m "to*-**?.. Cm. JKr*. FÇT| .*>3--r r*iTi-t,.jH-r.-r-f" j.i-r r ,i-rrj-iT| ItL-iri pudri ITFT. *tZY$H&LXi Luc --i*.»'-JOH_T---^ HM4VI ¦ - -Vjl=^1 lüiC ________________ rip« i- M-m(n k _*H. *._Jm ¦ ¦ ••* 4J* iri¦ -_i_! n* ur| 4 | Nastavitve menjamo v Prednastavitvah/Opisi objektov in, na primer, Opisi prostorov. V oknu so izpisani vsi opisi, ki so na voljo. Obstoječega lahko popravljamo neposredno ali pa s funkcijo Kopiraj izdelamo več različic. Do ukaza Uvozi lahko dostopamo tudi s klikom desnega gumba miške v prazno in uvozimo popravljen opis, ki smo ga že uporabljali v drugem projektu. Tako si tudi najenostavneje posodabljamo predlogo. 5 | Dvojni klik opisa ali njegove kopije odpre okno z dvema kartončkoma. Prvi – Opisni bloki – je namenjen nadzoru blokov, ki se vnašajo za neki opis, in njihovim merilom. Za vsako merilo lahko torej določimo drug blok in s tem drugačen videz opisa. Lahko pa za neko merilo blok popolnoma izključimo (npr. v M 1 : 200 ne bo opisov prostorov). 6 | Drugi kartonček se imenuje Atributi. Tam najprej vključimo filter (spodnji seznam) »Le različni atributi«. Atribut, določen v bloku, je samo »rezervacija prostora« za različne vrednosti, ki jih lahko tja vpišemo. Dvojni klik posameznega atributa odpre vse možnosti nastavitve izpisa. Na seznamu Parametrična spremenljivka izberemo vrednost, ki se bo v risbi izpisala, lahko pa odkljukamo Atribut uporabi spremenljivko UDF z istim imenom. Ta način pusti atribut prazen, razen če je ime atributa definirano v razširjenih bazah podatkov UDB (naprednejša uporaba). 40.61 +0.50 m 40.61 m : tO.OOrr- Prostor 40.61 m 2 (neto) -0,50m 7 | V spodnjem delu okna lahko nastavljamo enote, v katerih se izpišejo rezultati, če so merski. Sistem zapisa enot je običajno vezan na AutoCAD (enako kot nastavljeno v DDUNITS), Decimal je klasičen decimalni sistem, na voljo pa je tudi način zapisa ACAD-BAU, kjer so dodatno na voljo nastavitve, na primer vejica za ločevanje decimalk, zaokrožanje … Natančnost zapisa določa število decimalnih mest v izpisu. 8 | Na desni strani lahko podobno naredimo še za izpis kotnih vrednosti, v spodnjem delu pa sta zelo uporabni funkciji predpona in pripona. V njuni polji lahko vpišemo kar koli in vpisane vrednosti se izpišejo pred izmerjeno vrednostjo atributa ter za njo. Ker pa je običajno pripona merska enota in ker se lahko le-ta spreminja, je še bolje, če odkljukamo možnost Enota kot pripona. Predznak kot predpona pomeni, da se pred številom izpiše predznak –, na primer pri višinskih kotah: +, - ali ±. 9 | Če za filter na kartončku Atributi izberemo drugačno vrednost, lahko spreminjamo vrednost izpisa glede na merilo in orientacijo. Za vsako merilo in orientacijo dobimo novo vrstico, ki ji lahko na prej omenjeni način zamenjamo vrednost. Na primer Atrtibut z imenom »XY« ima lahko v merilu 1 : 50 izpisano »številko etaže, enote in prostora«, v 1 : 100 pa samo »številko prostora«. KOT = 0C KOT = 90c O0.E1.1 1 Prostor 40 61m2(neto) Prostor 40.61 rrf parket 10 | Podobno lahko vplivamo na izpis z orientacijo. Če želimo na primer vedno, ko je malo prostora, obrniti opise pokonci (vrtenje za 90°) in v teh pokončnih opisih ne bi radi imeli izpisanih tlakov, izberemo atribut, ki vsebuje izpis tlaka z usmeritvijo »zgoraj« in »spodaj« in jim prek desnega gumba ter ukaza Obdeluj dodelimo možnost Atribut uporabi spremenljivko UDF z istim imenom, za katero smo rekli, da pusti vrstico prazno (razen če smo dodelili zraven lastne baze podatkov – napredna uporaba) 11 | Če bi želeli spremeniti stil besedila, poravnavo ali kaj podobnega v samem bloku, je to najenostavneje z ukazom BATTMAN. Ker pa imamo lahko v risbo vstavljenih zelo veliko blokov z različnimi imeni, je najbolje, da najprej preverimo ime bloka, ki se za naš opis vnaša. To naredimo enostavno z Explode – opis razpade na originalen blok, katerega ime preberemo v oknu Properties. Nato z ukazom Undo hitro razveljavimo ukaz Explode. 12 | Ukaz BATTMAN vtipkamo v ukazno vrstico in na seznamu poiščemo ime bloka. Izberemo atribut, katerega videz nam ne ustreza, in kliknemo gumb Edit. Odpre se okno, v katerem se pomaknemo na kartonček Text Options, in lahko izbiramo stil besedila, poravnavo, velikost, rotacijo ali kartonček Properties, kjer izbiramo barvo. Ko potrdimo vsa okna z OK, se vsi opisi v risbi obnovijo (včasih je potreben še RE – Regen). Če želimo vedno uporabljati nove nastavitve, storimo enako v predlogi, ki jo uporabljamo kot osnovo. februar 57 archicad tnt gorazd rajh sprehodi po objektu Pogosto bi si želeli naročniku poleg lepih prestavitev omogočiti tudi sprehod po objektu, ki ga zanj načrtujemo. Običajno mu s pomočjo programa ArchiCAD pripravimo sprehod skozi objekt, ki si ga lahko zavrti, kolikokrat si želi. Lahko pa mu omogočimo tudi, da se po objektu sprehodi sam, se v njem razgleda in ga obrača, kot bi ga imel v roki. Ena od možnosti, da to izvedemo je da ga povabimo pred računalnik in mu v ArchiCAD-u z ukazoma Walk in Orbit to omogočimo. Če pa mu želimo popolnoma prepustiti nadzor nad ogledom, uporabimo tako imenovani VR Scene oziroma zapis v enem izmed formatov, ki jih lahko odpremo v katerem koli izmed brezplačnih pred-vajalnikov. 1 | Orbit To je najenostavnejši način, ki ga uporabljamo za spreminjanje pogleda v 3D-oknu med delom. Aktiviramo ga s tipko Shift in pritiskom na kolesce miške. Če pa držimo pritisnjeno samo kolesce, se vklopi pomik pogleda (Pan). Prikaz je OpenGl, teksture so vidne, seveda pa ni senc, prižganih luči in še česa, kar bi uporabnik morda želel. Arhitektura: Atelje Vozlič, Vizualizacija: Mateja Ličer 2 | Walk To je že pravi sprehod po objektu, vendar še vedno v načinu OpenGl. Vse skupaj je videti zelo podobno računalniški igrici, kjer hodimo iz sobe v sobo, se obračamo, dvignemo ali spustimo v naslednje nadstropje. Za oba načina seveda potrebujemo vsaj demo različico ArchiCAD-a. 3 | Objekt VR Objekt VR (Virtual reality) je kamera, ki jo postavimo v tloris in ki nad objektom razpne polkroglo. Z nastavitvijo Inside/Outside izberemo, ali bomo gledali iz središča navzven ali s polkrogle proti središču. S številom vzporednikov in poldnevnikov določimo gostoto posnetkov ter s tem gladkost gibanja. 58 februar 4 | Zapis objekta VR Tako pripravljeno kamero postavimo v tloris. V nastavitvah upodabljanja nastavimo velikost slike, vklopimo luči, sence in drugo, nato pa v meniju Document/Creative Imaging izberemo Create VR Object in kliknemo Save. ArchiCAD zdaj za vsako točko, kjer se sekata poldnevnik in vzporednik, izdela eno sličico ter jih združi v QuickTime-ovo datoteko .mov. 7 | Povezovanje kamer Ko želimo postaviti drugo kamero, kliknemo najprej središče prejšnje in z miško povlečemo do položaja nove kamere, kjer ponovno kliknemo. Tako ustvarimo poljubno število kamer, na katerih bo izdelana panorama. Pot med dvema kamerama lahko naknadno tudi zalomimo, da ne bo šla, na primer, skozi zid. 10 | Prikaz kamer Da gledalec ne bo iskal in mogoče zgrešil kakšne kamere, lahko s klikom gumba za pomoč položaj povezane kamere prikaže tudi grafično. 5 | Ogled objekta VR Za ogled je dovolj predvajalnik QuickTime, ArchiCAD-a ne potrebujemo. Gledalec objekt obrača z miško, za zoom pa sta na voljo tudi gumba + in –. 8 | Zapis Scene VR Podobno kot pri objektu VR aktiviramo ukaz Create VR Scene v meniju Document/Creative Imaging. Nastavimo velikost in način stiskanja podatkov, nato pa izberemo gumb Save. Pokazati moramo neko mapo na disku, saj se za vsako kamero izdelata svoja panorama in ena skupna kontrolna datoteka. 11 | Objekt VRML ArchiCAD ima možnost zapisa objekta v formatu VRML, ki ga lahko prav tako gledamo z brezplačnim predvajalnikom VRML. Površine so prikazane s teksturami, vendar datoteke hitro postanejo zelo velike, tako da je uporaba včasih počasna. 6 | Scena VR Ta se od objekta VR razlikuje v tem, da v prostor postavimo eno ali več kamer, ArchiCAD pa ustvari panoramsko sliko v kotu 360 stopinj. Če želimo več kamer, jih moramo med seboj povezati, da bo gledalec med ogledovanjem vključil naslednjo kamero. Pri postavitvi prve kamere določimo še smer začetnega pogleda. 9 | Ogled Scene VR Ponovno potrebujemo predvajalnik QuickTime. Odpremo prvo panoramo in gledalec se lahko z miško vrti po prostoru na položaju te kamere. Ko z miško pride v območje naslednje kamere, kazalec spremeni obliko in s klikom skočimo na naslednji položaj. 12 | 3D PDF Vsem znani Adobe Reader lahko prikazuje tudi 3D-vse-bine, ki so vključene v datoteke PDF. Z ArchiCAD-oma 11 in 12 lahko v okolju Windows projekt shranimo tudi v format U3D in tako ustvarimo 3D-dokument PDF. Še ena možnost pa je zapis v format 3DS in nato ogled objekta z brezplačnim Google Sketchup-om. februar 59 foto tnt andrej iskra panoramske slike Med fotografiranjem si pogosto zaželimo, da bi zajeli širši kot pogleda od tistega, ki nam ga omogoča fotoaparat. Tipičen primer je prikaz panoramskega pogleda z vrha hriba ali širok kot parka ali stavbe, ki ga ne moremo »spraviti« v objektiv. Najpreprostejši način, da to dosežemo, sta slikanje zaporednih posnetkov in njihova sestava v primernem programu. Za tak postopek je v svetovnem spletu na voljo veliko brezplačnih programov. V TNT-ju je opisan postopek izdelave panorame s programom Hugin. Njegova priprava in namestitev pripadajočih podprogramov sta sicer malce zapleteni, vendar samo ob prvi namestitvi. So pa zelo koristni, saj nam precej olajšajo delo pri izdelavi panoramskih slik. 1 | Pri slikanju fotografij, namenjenih za sestavo v panoramo, moramo biti pozorni, da jih posnamemo v čim bolj enaki vodoravni liniji. Priporočljivo prekrivanje med posnetki je približno 10–20 odstotkov celotne slike. V primeru manjšega prikrivanja (recimo manj kot 5 odstotkov) se lahko pri sestavi panoram pojavi problem iskanja skupnih točk, če pa je prekrivanje preveliko, lahko pride do neželenega ukrivljanja sestavljene panorame. 2 | Vsi potrebni programi so na spletni strani revije Klik v datoteki Programi.zip, sicer pa so brezplačno dostopni v svetovnem spletu na naslednjih naslovih: http://hugin. sourceforge.net/download/, http://autopano.kolor.com/ in http://panotools.sourceforge.net/. V mapi Programi\ hugin-0.7_beta4_windows\ zaženemo program hu-gin.exe. Ob tem se nam pojavi zgornja slika. 3 | Pri sestavljanju panoramskih slik je v posameznih korakih možno veliko nastavitev in če ne vemo natančno, kaj pomenijo, se je najbolje držati postopka, opisanega v nadaljevanju. Pod jezičkom Images izberemo gumb Add Individual Images... in na disku poiščemo slike, ki jih želimo sestaviti. Po izbiri slik se nam prikažeta okni Camera in Lens Data, v katerih v polje HFOV (v) vpišemo vrednost med 40 in 50. Približno toliko stopinj je namreč kot naše zajete slike. 60 februar 4 | Nato določimo »sidriščno« sliko za položaj sestavljanje panorame in njeno uravnoteženost (barvno, svetlost itn.). Za položaj po navadi izberemo sliko na sredini niza slik, za uravnoteženost pa sliko, ki ima največji dinamični razpon svetlosti, barv itn. Gumba Anchor this image for position in Anchor this image for exposure sta na dnu programskega okna v področju Reference Image. 7 | Skupne točke lahko dodajamo tudi sami, in sicer tako, da kliknemo izbrano točko na levem posnetku. Sorodno točko na sosednji sliki program poišče sam glede na nastavitve samodejne prilagoditve in samodejnega dodajanja, ob izklopljenih možnostih pa lahko točko na drugi sliki določimo sami. Ta korak lahko izpustimo, še posebno, ker je samodejni način določanja točk dovolj dober, in ročno dodane kontrolne točke bistveno ne izboljšajo rezultata. 10 | V zadnjem koraku posamezne slike panorame še »sešijemo«. Pod jezičkom Stitcher se nam pojavi veliko možnosti nastavitev. V zaporednih korakih najprej izberemo gumb Calculate Optimal Size, nato za Stitching Engine izberemo PTSticher, pri Exposure Correction izberemo Brightness and Color (k) in v Image Format izberemo JPG. Po vseh teh nastavitvah kliknemo gumb Stitch now!. 5 | V tem koraku samodejno določimo kontrolne točke. To so tiste, ki so skupne dvema sosednjima fotografijama. Za to uporabimo gumb Create control points, ki je prikazan na prejšnji sliki. Ob prvi uporabi podprograma za določitev kontrolnih točk moramo na disku poiskati program autopa-no.exe (priložen v datoteki Programi.zip). Pot do omenjenega programa je Programi\autopano_v103\. Iskanje programa moramo izvesti le ob prvi uporabi. Program se namesti v oknu komandne vrstice. 8 | Po določitvi kontrolnih točk je na vrsti optimizacija. Pod jezičkom Optimizer na spustnem seznamu pustimo nastavitev Position (incremental, starting from anchor) in pritisnemo gumb Optimize now! Po končani optimizaciji nam prikaže rezultate, ki pa za nas niti niso tako pomembni. 11 | Odpre se nam okno za določanje imena datoteke panoramske slike in program sam predlaga ime, sestavljeno iz imen prve ter zadnje slike. To je zelo koristno za ohranjanje vrstnega reda imen slik. V tem koraku moramo še poiskati datoteko PTSticher.exe, ki je na poti Programi\ PanoTools\Helpers v razpakirani datoteki Programi.zip, ki je priložena članku. Sledi postopek izdelave panorame. foto t nt * Mi ¦*¦ -#«¦ qpH# %¦! r«.,. * .K* urn M' rjfc* «»44 qjp L j-.r- Mm lij? u» hm ipt 1 LP1* PH* HJ7 451* *»•«- UP t liHW ^l!m lIA -EH «¦++____________________dj* 6 | Pod jezičkom Control points lahko preverimo, kako je Autopano poiskal kontrolne točke. V predogledu posnetkov moramo izbrati dva sosednja in v obliki krogcev vidimo prikazane najdene skupne točke. V spodnjem oknu imamo tudi seznam vseh točk in njihove koordinate. Na desni strani imamo možnost izbire različnega pogleda, ki nam omogoča bolj natančen vpogled na izbrani sliki. 9 | S tretjo ikono z desne v naslovni vrstici (Panorama Preview) si pogledamo predogled panorame. Odpre se nam okno, kjer z gumbom Straighten panoramo poravnamo in ji prilagodimo velikost. Hkrati tudi vidimo njeno končno sliko. Nato okno zapremo. 12 | Na koncu tako izdelano panoramo samo še obreže-mo, za kar pa lahko uporabimo program Photoshop. Dobimo panoramsko sliko širše perspektive, kot jo omogoča naš digitalni fotoaparat. februar 61 photoshop tnt matic kos osnovna barvna korekcija Danes si bomo pogledali, kako v Photoshopu hitro in enostavno popravimo napačen barvni pridih na sliki. Obstaja več različnih poti do želenega učinka. Pogledali si bomo tisto, pri kateri na sliki določimo črno, belo in sivo točko, nato s krivuljami (Curves) nastavimo pravilne barve ter se znebimo barvnega pridiha. 1 | Odpremo obstoječo sliko. Kot lahko vidimo, ima le-ta močan rumen pridih, ki je posledica osvetlitve »tungsten«. Podvojimo sloj slike. Da bi lahko pravilno popravili barve, moramo na sliki določiti črno, belo in sivo točko. Označimo jih tako, da v orodni vrstici izberemo Color Sampler Tool. Belo in črno točko določimo z možnostjo Threashold. Izberemo podvojen sloj slike in kliknemo gumb Adjustment ter možnost Threashold. 2 | Ko to izvedemo, se slika spremeni v črno-belo. Drsnik najprej povlečemo skrajno levo, nato pa ga počasi vračamo proti sredini, dokler se slika ne začne ponovno prikazovati. To je najtemnejša oziroma črna točka slike. Držimo tipko Shift in z orodjem Color Sample kliknemo nanjo. Tako je točka označena za poznejšo uporabo. Pobrišemo vse podvojene sloje. Ostane nam izvirna slika s tremi točkami. Izberemo sloj s sliko in dodamo Curves Adjustment Layer. Odpre se orodje za urejanje krivulj. 3 | To ponovimo še za belo točko. Z dvoklikom sloja Thre-ashold odpremo orodje. Drsnik premaknemo desno, dokler vsa slika ne postane črna. Nato ga povlečemo nazaj v levo, dokler se na sliki ne pojavi nova bela površina. To je najsvetlejša oziroma bela točka slike. Z orodjem Color Sample jo označimo. 4 | Črno in belo točko smo našli, poiskati moramo še sivo. 5 | Z dvoklikom plasti Threashold odpremo orodje. Drsnik Podvojimo sloj s sliko in ga napolnimo s 50-odstotno sivo pomaknemo levo, dokler vsa slika ni bela. Nato ga povle-barvo (Edit/Fill/50% gray). Način spajanja spremenimo na čemo nazaj v desno, dokler se na sliki ne pojavi nova črna Difference mode. površina. To je siva točka slike. Z orodjem Color Sampler jo označimo. Pobrišemo vse podvojene sloje. Ostane nam izvirna slika s tremi točkami. Izberemo sloj s sliko in dodamo Curves Adjustment Layer. Odpre se orodje za urejanje krivulj. 6 | V oknu krivulj kliknemo prvo ikono Eyedrop (Set Black Point) in kliknemo črno točko, ki je označena na sliki kot točka 1. Nato kliknemo naslednjo ikono Eyedrop (Set White Point) in kliknemo belo točko slike – točko 2. Izberemo še tretjo ikono Eyedrop (Set Gray Pont) in nato kliknemo sivo točko naše slike – točko 3. Z nekaj kliki smo hitro in enostavno popravili barvni pridih ter uravnovesili tone na sliki. 62 februar Spletni nakupovalni center www.mimovrste.com 'jARriiNOVA KIIEI AutoCAD 2009 ACAD-BAU XP2009 3ds Max Design 2009 PRODAJA PROGRAMOV AutoCAD 2009 ACAD-BAU XP20Q9 AutoCAD Architecture 2009 Sds Max Design 2009 Strešne konstrukcije Terrain IZOBRAŽEVANJE ZA ARHITEKTE IN GRADBENIKE AutoCAD 2D AutoCAD 3D ACAD-BAU 3ds Max Design IZDELOVANJE 3D MODELOV in VIZUALIZACIJ WWW.ARHINOVA.SI tel. 41-71-00-89 Puo&latÉufti učni center Pooblaščeni podajal«: lAutodesk Dimension BST 768 14.500 € NOVI MODELI TISKALNIKOV DIMENSION IZDELUJEJO ŠE VEČJE IN TRDNEJŠE MODELE. Ko oblikovalec izdelkov potrebuje čvrst, uporaben model za potrditev ustreznosti oblike, preizkus ujemanja kosov ter delovanja nove baterijske krožne žage, uporabi 3D-tiskalnik Dimension. Zakaj? Ker omogoča izdelavo modelov iz trpežne plastike ABS in njihovo takojšnjo sestavo v funkcionalen model. Tako varčuje s časom in denarjem v kritični fazi razvoja. Izdelane modele lahko naknadno obdela s peskanjem, kitanjem ali barvanjem, da pridobi na njihovi avtentičnosti. ŠT. 1 MED 3D-TISKALNIKI dimension a Audax d.o.o., Tehnološki park 18, Ljubljana telefon: 01 200 40 50, www.audax.si, info@audax.si