ISSN 0350-5561
9 r r u J ^ u
J J vu I H
konec tedna
Pretežno oćUćno bo. v vzhodih Icâjih boobčesno n^etâVBl sneg.
N
00
àtevitka 8
četrtek, 24. februarja 2005
300 SIT
i:ai»]o
Ana Drev, Vid Kavtičnik,
Vid Kat^ičnik Je hkrati prejel tudi priznanje kot najboijši športnik po izboru brd/cev revije Antena.
Večji teriorij - več policistov?
Podobno kot povsod po mestni občini Veienje si tudi v Vinski Gori žeiip napredka. To so pokazali tudi z nedeljsko udeležbo na zboru krajanov.
Milena Krst/č • P/aninc
iverna nima prihodnosti
Nepravilnosti odpravili
knriinskiř siKlisrr opnuilo rc\i/ii() p()slo\;ni|;i ()l)rinr Soslnnj \ Iťln 2(KK}
Fehnti//ji/ je bil v Uradnem listu Republikť Slovenije objavljen pravilnik o območjih in sedežih p<4icij.'>kil} p<fstaj, ki vključuje nekatere teritorialne spremembe tudi Zít območje Policijske postaje Velenje.
Njen teritorij postaja večji. Poleg območja, kijebihvpriMjno.sliJhlidj-ske postaje Velenje doslej^ dobiva pod svojeokrilje Sekrajexnoskupnost Vinska (jora z naselji Črnova. Vinska Oora, Janíkovo selo, Lopa/nik Lipje, Prvlska in PireŠica.
hvcej veliko območje, ki po dm^ienu razen po prometu, najbrž ni ^problematično. Kar pa se prometa tiče, velenjski policisti prevzemajo na swja ramena precej prometen in }X) številupmmecnih nesreč (udi prohkmatičett odsek regionalne ceste Velenje-Ajja vf/y Koliko
wčjihbom tOy da bodoohninilivanwstnasedanjem območju in jxjskrbeli za varnost tudi na novem? O tem doslej nihče še ni rekel nobene.
^forda bodo pa o tern govorili oh obisku mi-nistm za notranje zadeve D?agtirina Mateja ť Vinski Gori in Mestni ol)čini Velenje prih')d-nji teden ? l'*renospolicijskepHstoJnosti à Žalca v Velenje bo slavnosten, a najbrž tudi delaven. Gotovo bodo ministru Mateju kaki no vprašanje o tem. kako bo s kadri, postavili (vsaj) člani Sosveta za izboljšanje varnosti občanov, ki že prej. vsake toliko časa. opozarjali na to. da je treba Policijsko postajo Ve-lenje kadrovsko okrepiti Daje policistov tukaj premalo/
Če so prej o tem samo govoriliy bo treba zdaj napraviti tudi kakšen konkreten korak, da do tega pride. Dobra priložfio.'ii za to bo ministrov obisk	■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
"«^ČaS 24. februarja 2005

lokalne novice
Poslanec Kontič opozarja na slabe ceste
Zeleno luč tudi nadzorni svet
Arj« vas - Vponedcljckso Ciani nad/ornega svcia mlekarne Cckia v Arji vasi na seji obravnavali pisma o nameri združevanja mlekarne s prvo najveiijo v Sloveniji - Ljubljanskimi mlekarnami jn dali soglasje/a nadaljevanje pt^stopka. »Dali so lorcj zeleno luč za začciek posiopka vrednotenja pod-jelij in za ukiivnosli za pripravo pripojiivene pogodbe» ki jo bmia pred sprejemanjem kakn>nih koli odločitev obravnavala nadzorna sveta obeh mlekarn,« jc ptwcdal direktor druge največje slovenske mlekarne Marjan Jakííb. Na vprašanje, ali je ic jasno, da ho do pripojitve prišlo, je Jakob odgovoril, daje o tem Se prezgodaj govoriti. Sloriliso namreč Sele prvi korak, kaj več bo znanega po cenitvi obeh podjeiij in rezultatih sincrgijskih učinkovzdruzitvc. Na govorice, da naj hi oh združitvi občutno zmanjšali število za-pi'ïslcnih in skrčili proizvodni program mlekarne, pa se je Mar^ jan Jakob odzval: «O tem govoriti je áe precej prezgodaj. Kakšnih drastičnih sprememb pri številu zapmlcnih ne predvidevamo. Cîlede programa pa naj povem» da bomo več sirili in tudi izdelovali več vrst sirov kol di^^Iej. Prav tako bomo razširili ponudbo namazov in skut. Vendar naj še enkrat poudarim: o krčenju programu in Števila zaposlenih je v tem trenutku precej prezgodaj govoriti
■ ti>
Prepovedali obiske
Cťije-Zaradi naraščanje števila prehladnih obolenj in gripe ter pc^manjkanja osebja zaradi bolniške odsotnosti st) v Splošni bolnišnici Celje do nadaljnjega prepovedali obiske na oddelkih za intenzivno nego ter v sobah za intenzivno terapijo, pri ostalih pa so obiske omejili.
Omejili so jih lako, da sme v istem Času obiskali vsakega bolnika le po en obiskovalec, pa Še la mora bili povsem zdrav. Nikakor pa naj ne prihajajo k bolnikom prehlajeni obiskovalci, večje skupine, sploh pa odsvetujejo obiske otrokom.
■ tp
Se iiiiprej predsednik Maiian Kiiez
Šmartno ob î'aki - Pred nedřtvnim so se sešli na volilno konfe-reneočlani Občiaskega odbora ZLSDi^martno ob Paki Na njej so izvolili člane predsedstva odbora, dolžnost predsednika pa znova zaupali Marjanu Knezu.
V nadaljevanju volilne konference so med drugim spregovorili o delu odbora po volitvah. Menili so, da njihova isvetnLŠka skupina relaiivno dobro sodeluje z občinsko upravo. Pri smernicah delovanja v prihodnje so j'5<iudarili, da bodo obljube, dane vo-liicem in volilkam na prejšnjih občiaskih volitvah, pivikuàili v čim večji meri uresničiti ter tudi tako uirdjti položaj siranke kot druge najmočnejše stranke v tem okolju. Ziinesljrvopa bodo morali več storiti še za to, da bo ta bolj zaznavna v okolju. Na kongresu stranke ZLSD> 2. aprila, bodti med kandidati za njenega predsednika podprli dosedanjega prvega moža Boruta Pdliorja. Poslej sc bodo na srečanjih dobivali v prostorih brunarice sînarskega nogometnega kluba piîgosteje kot doslej in med drugim storili v.se za delovanje mladega foruma ZLSD. Ob koncu so sprejeli v svoje vrste še 11 nimh članov teropravili volitve čla-novv nadzorni odbor Območne organizacije ZLSD Velenje.
■ tp
Floristika - dobra tržna niša
Vrtnarstvo irziroma cvetličarstvo postaja v,se pomembnejši program podjetja PUP Velenje. To dejavnost sc^ na tukajšnjem območju, kjer skrbijo ludi za urejenost celotnc občine» kakovostno razvdi in doživljajo» kot pravi direktor Jože MraA pravi preporc^d. Vziidnjih letih so veliko vlagali v izobraževanje in ponosni so na svoje zelo uspešne lloriste, ki sodijo med naj-aspešnejše na svetu. To so dokiizali na šievilnili mcdnartxlnih tekmovanjih. Na tem pijdročju ima podjetje PUP velike ambicije, s lloristiko se indijo širiti po Skweniji, še zlasti v Celje» Ljubljano in Portorož.
■ mz
Podari knji^jo tudi letos!
S<»štimj - Lani so v Šoštanju izvedli odmevno akcijo z naslovom Podari knjigo, Zbrali sopreko50i)knjig, kiso jih potem podarili knjižnicajn Dnevnega cenlra za otroke in mladostnike v Šoštanju, Domu za varslvoodraslih v Velenju in Bolnišnici v Topolšici. Letos bodo akcijo ponovili, tokratna pa bo namenjena predvsem otrokom. Otroci naj bi podarjali knjigo in jih v nadaljevanju, ob dnevu knjige, tudi podarili otrokom. Seveda pa bo dobrodošel vsak, ki bo daroval knjigo.
■ mkp
v
'ï]v\\'à šliidija povcîzave z avlocesUiini kiiženi (južno od Sošlaiija) bo idzelaiia do konra k^la - KrožLšra na Šak\ski v Velenju do Ida 2008
Mira Zakošek
Velenjski poslanec (ZLSD) Uo-jan Kontič je ministru za promet mag. Janc/u Uožičuna ponedeljkovem zasedanju državnega zbora p<*;tavil nekaj vprašanj, ki ostajajo nerešena še iz prejšnjega obdobja, nanašajo pa se na usteznej.Šo prometno povezavo tukajšnjega okolja z avtcxx-sinim kritem. Na lo te?,avo v zadnjem času opa/arjajo tudi predstavniki ( îorenja, ki poudiir-jajo, da jc potrebna lútra cesta, ki bo povezala avtocc.stni križ s Koroško, v nadaljevanju \ud\ z Avstrijo in kasneje na drugi striini s Hrvaško. Prosil ga je, da omogoči umestitev te hilre cc-
ste v vse akte. ki so za njeno izgradnjo potrebni» zanimalo pa ga je, kako daleč so le aktivniKti. Opozoril ga je tudi, da je obstoječa cesta zelo slaba, da ima polnočrnih prometnih točk. ki so vzrok mnogih prometnih nesreč. SI rokovnjaki sicer pravijo, da na icj cesti črnih ločk ni mogoče določiti, Kontič pa jo k temu dodal, dazžUO.kerjecela trasa ena sama črna točka. Zanimalo ga je tudi» kako je z izgradnjo načrtovanih krořišč v Velenju. Minister BcžiČje pojasnil, daje izgradnja povezave na avtocesto Sentilj-Koper uvrščena v tako imenovanj dodatni program nacionalnega programa izgradnje avtoceste v Republiki Slweniji.
Litni je bila niirocena primerjalna študija variant poteka hitre ceste, llolmee-Vič-Slovenj (jradec-Velcnje-Arja vas. Na zahtevo korc>iŠkih občin pa so v let ošnjem letu pristopili k dopolnitvi študije tudi z víďianio navezovanja hitre cesle zahodno od Šoštanja s priključkom na avtoccsto v območju Sentruperta. Rok dokončanja te študije je do konca letošnjega leta. Ministrstvo za promet je torej žc oktobra lani dalo pobudo ministrstvu z<i oki> Ije in prostor, da pripravi dr/avni lokacijski načrt za omenjeno dr>avn<i cesto.
Minister je polrdil, daje Šaleška cesta v Velenju (povezava Zgornji Dolič-Velcnje) zelo obreine-
njena (podatki o štetju prometa kažejo» da jo prevozi dnevno od deset do dvajset tisi^Č vozil). V tem času pripravljajo projekt ureditve Šaleške ceste, ki jo bodo posodobili s sredstvi iz državnega proračuna. Izdelan pa je bil tudi že idejni projekt, po katerem je predvidena ureditev štirih križišč. Investicija je ocenjena na okoli 751) milijonov to-latjev. V lanskem letuje bil izdelan tako imenovani P(jD PZl -projekt ureditve krožnega križišča pri Sparu. V letošnjem letu pasozačcli izdelavo P(iD-ja in PZI-ja krožišča pri skakalnici» v naslednjih letih pa bodo tudi izdelani projekti za križišče pred tunelom in križi.šče pri avtobusni postaji. Gradnjo naj hI pričeli prihodnje leto. V letih do 2íK)8 so v proračunu za ureditev SaleSke cesle predvidena sredstva v višini 550 milijonov tolarjev.	■
Odnos do zdravilcev kot odnos Boga do Satana
Junija prvi sejem zdravilstva, zelišearstva, zdravo pretirane in duiiovnosli v (Xîlju -Slovenski zdravili i in zelišrarji tudi z njim opozarjajo na neurc^jen položaj
Tatjana Podgoršek_
Oelje, 16. februarja - Na Celjskem sejmu bo od 3. do 5. junija sejem Altermed - prvi sejem zdravilstva, zeliščarstva» zdrave prehrane in duht)vnc*>ti. Na njem naj hi sodelovalo blizu ltM)sloven-skill in hrvaških razstavljavcev, sejem pa naj bi obiskalo približno 50 tisoč obiskovalcev. Na novinarski konferenci so organizatorji sejma povedali, da so prireditev narekov-ale potrebe. Slovenija je namreč ena tistih držav na svetu, ki Se vedno ni ustrezno uredila področja zdravilstva. S to dejavnostjo se ukvarja od 1200 do 1500 ljudi, ki pozivajo k sprejetju zakona» ki bi določal, kaj je zdravilstvo, kdo se lahko z njim ukvarja in
kako priti do ustreznih dovoljenj za opravljanje te dejavnosti. Odprtih vprašanj je veliko, celovito pa jih bodo pi>skuSali obravnavati na svojem tretjem kongre.su v okviru .sejma. Pobudo za pripravo Altcrmeda je dala Zveza ekolciških gibanj Slovenije. Po besedah njenega predsednika Karla IJpiui prepn«to zalo, ker je gibanje naklonjeno dejavnostim, ki pomagajo ohra-
zakontndaje se, po njegovih besedah, lahko ukvaija z zdravilstvom v Sloveniji danes vsak, ki prijavi vsajenood l(J4vRt dejavnosti» ne da bi mu bil treba dokazali» daje za tudi usposobljen. Nekiiteri zdravilci delujejo v zvezah in drušlvili.v katerih so že pripravili predlog nwega zakona, ki bo med drugim določal, kako ho lahko zdravilec pridobil licenco, potrebno za opravljaje dejavno-
prev/eh farmacevti, so—po prepričanju dr. Jank2! KcKlet^.člana organizacijskega odbora prav zelL^arji listi. »... ki znamo marsikaj povedati o uporabi zelišč pri laji^anju težav, ki se Se niso razvile v bolezen» o njihovi uporabi v gospodinjstvu, pri negi ali pripravi naravnih barv. Podobno kol druge alternativne metode lahko tudi zelLŠča koristno uporabljamo vsak dan in tako iz-
njati zdravje. Izrazil je prepričanje, da je ideja kljub Številnim poskusom priprave podobnih sejmov v rrízličnili evropskih državah izvirna. Na sejmu se bodo zdravilci, po besedah predsednika organizii-cijskcga odbora in Komplementarnega in naravnega zdravilstva Slovenije (KONAZ) Vasilija Š-imeka, predsiaNili celovito» hkrati pa bodo t^pozorili na svoj neu re-jen status. Zaradi pomanjkanje
stl Simekscjezavzel tudi za ustanovitev zdravilske zbornice, »... saj je odnos Zdravniške zbornice Slovenije do niis zdravilcev in naših vprašanj kol txin^"» Boga dci satana. Področje zdravilstva bi moralo nadzirati ministrstvo za zdravje in ne ministrstvo za gi-jspodarstvo, ki je v precejšnji meri krivo za takšen nered na lem pc^dročju.«
( 'eprav so pripravo in up<irabo zelišč za medicinske namene
boljšamo kakovast življenja, Na sejmu bodo zeliščarji predstavili .^e možnost pridelovanja zeli^ kot dejavnost in predelavo ter kot dopolnilno dejavnost na kmeliji.
Raz.stavljavcl bodo na sejmu obiskovalcem predstavili različne metode alternativnega zdravljenja na razstavnih prostorih» podrobneje pa bodo o njih spregovorili ludina predavanjih.
Posvet sekretarjev območnih obrtnih zbornic
Velenje — Splet najr«izličncjsih vsebin delovanja obrtnikov je spodbudil odgovorne v celotnem obrtnozlximičnem sistemu k pri-i^liževanju svojim članov. Slednjim se želijo približati tudi z lastno svetovalno mrežo na različnih ravneh in delovnih po-dnxjîh. Vanjo so vključili svetovalce specialiste s področja davkov, financ» delovnopravne zakonodaje, statusnih vprašanj in gospodarskega prava» varstva pri delu 1er tudi tehničnega po-driíčja.
Kako prenesli vse informacije do vsakegii upi.)rai>nika» pa je bila tema posveta aktiva sekretarjev
območnili obrt nih zbornic savinjske in koroške regije v prostorih ObmiKne obrtne zbornice Velenje pred tednom dni. Na njem so se dogtivorili za enoten vstop v svetovalni model, pri čemer bodo uporabili vsa orodja in načine, ki so jim na voljo. Prav tako bodo skupaj dograjevali spletne strani krovne organizacije. Obrtne zbornice Skwenije, ter lastne strani. Obrtnikom bodo ponudili
možncwi močnejšega vključevanja v sistem siifmanciranja sveto vanj, kar bo prispevalo k boljšemu izboru strokovnjakov
za posamezna področja, hkrati pa omogočilo delno povračilo stroškov svetovalnih storitev.
■ Tp
rn^đn^ SilX fills řzdaía: éa$opl$na*alo2níšla In RTV màÊJLliJ {|ru2ba,ito.o. Velenje izhaja občairttih. Gena posarmznega izvotfat^SOOSlT. maseína naroCnins 1 200 Siï. trimesečna naroćnlna 3.450 STT, poUetna naročnina 6.650 Sff. letna narocnlnâ 12.600 SÍT.
Uredníitvo: Bons ZaKošeK (dii^ldor), Stane VovK (oûgovomr ui^dnlk), Milena K5tlC-Planlnc (pomoCnica urednika), Janez Plesnlk, Tabana Podgoršek. S^na ápegal (novinarji), Mira ZakoSak {ir^dnics radl(a). Janja Koái;ta*ápegel (tahnICna urednica). Toma2 Gi^aK (oblikovalec), Propagerula: Nina Ju9 (vo(i|a propagande), SdioKonatnik. Jure
BertCnik (propagandista),
Sedeî uredniltva In uprave; 3320 Velenje, KkfriCeva 2a, p. p. 202, letelon (Oa) m 17 50, lelelax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB, Velsi^e: 02426-0020133$54 Small: press ©nascas si
Oblikovanje in grsf. priprava: Naš Us d o o.
Tisk TlsXama SET d.d.. Naklada: 5.400 w/oúw
Nenanćeniti fotograf^ In rokopisov ne vraćamo!
Po zakonu ûÛDV^ 'NaSCas' uvrščen meci proizvode infonnaitvneoa
znsCala za kmt se piaCuje davek po 8,5% znižam stopnji
DOGODKI
Kaj zanima velenjske svetnike in na kaj opozarjajo
Tudi na zadnji seji svcia Mesino obcific Velenje so sveitiilvi postavili veliko \pi'asanj in |)ohu(l
Mira Zakoiek
liojan Skurja (ZLSD): Je ogrožen obsloj Studijskega srcdižca v (.'clju? Iknj^min Strozak (LDS): Ž-arwoctslajc zaradi nerednega odvodnjavanja v nemogočem stanju, tudi v času, ko so drugje ccRlc suhe, jc na njej dchcl led. Ftiinc Smr (SDS): Na svetu je treba odgovorili na vprašanja: kaj je narobe v velenjski Knjižnici? Kaj v glasbeni šoli (kdo sploh vodi to uslanovo)? Kaj so ugotovili inSpeklorji pri pregledu investicije Knjižnice Velenje? Imemwati je ireba komisijo za pregled invcsîicije vodovoda v Vinski Ciori! Mihael Utonje (SNS): Prav hi bilo, da bi ob izgradnji loplo-vt'nJa v Pako zgradili ludi naâ-io-vano kolesarsko stezo. Pri velenjskem Domu upokojencev ni parkiriSOa za invalide. Zakaj je v Velenju toliko težav 7 vpisi v zemljUko knjigo? Kiirli Stropnik (LDS): Preverili je treba vpliv kamnoloiru-i na bližnje objekte!
Marjan Hiršdj (DeSUS^: Uredili je Ireba dastop na SaleSki grad in odstranili nered (prena-
polnjeni ko§i za smeli). Sebaslijan Apal (SDS); Koliko je staro omrežje velenjskega toplovoda in kolikšna je njegova amortizacijska doba? Kaj je s Fakulieio za glasbo in koliko denarja je že bilo porabljenega
pojavlja v modiiieirani obliki! Dragan Martinšek (LDS): V imenu Mlade Liberalne demokracije daje pobudo, da se v občini ustanovi štipendijski sklad.
Herman Ariič (SLS): S p^innîcjo
v Velenju píístaja nevaren, pred nedavnim je padlo drevo - potrebno bi ga bilo odstranili. Majda Gal)cršek(DcSUS): Naj gredo redarji pred vriec Najdi-hojco, kjer je vse zaparkirano, seveda nedovoljeno.
Vprašanja in pobude so vedno ena najzanimivejših točk zasedanj sveta Mestne občine Vefenje
za njeno ustanovitev? Ivanjanežič (ZLSD): Preveriti jc Ireba uporabo celostne po-dolie grba Meslncobčine Velenje, ki se v nekaterih primerih
^Hkih tabornikcTV so v Skalah uredili drsališče, občino pa prosil i za solinanciranje za čas pc^čiinic. Drago Blacus (ZLSD): Zeleni pas med Slanetovo in Jerihovo
Andrej Ku/man (NSi) ponovno terja odgovor, kaj je s pobudo, da bi ob vstopu v občino označili ludi partnerska mesta.
Služnostne pogodbe zapletajo gradnjo vodovoda
V Vinski (jori jo voda oporečna, gradnja vodovoda pa se /a|)leia - Gre za oi>rofnno naložbo, vredno dobro milijardo lolarjev
Mira Zakošek
P<idobno kol povsod po mestni občini Velenje si ludi v Vin.ski Oori želijo napredka. To sci prikazali tudi z nedeljsko udeležbo na zboru krajanov.
Celudi se iz te krajevne skupnosti v zadnjein obdobju »slišijo« predvsem negodovanja, povezana z izgradnjo vodov^xJa, la na seji nekako ni bD v ospredju, vsaj med krajani ne. So pa li predvsem izražali nczadovi)ljsivo, ker se la kraj po mnenju mm'igih vza-
djijem obdobju razvija prepočasi. Tokratnega zbora krajamwstisc udeležili ludi predstavniki Mestne občine Velenje 7. županom Srećkom Mehom na čelu in Komunalnega podjetja z direktorjem Marjanom Jedovnicki m. Ker pa je bil vodovod vendarle osrednja lema srečanja in ker se nejasnosti ob njegovi gradnji vlečejo že dalj časa, ker gre tudi za veliko denaija, ki gii bo v gradnjo vložila mestna občina, je prav, da lo vpra-^anje nekoliko podrav bneje osvetlimo. Vse bolj očitno
namreč postaja, da je za vse zaplete krivo predv.sem dogovarjanje, ki v zadnjih lelih nikakor ne more z mrtve točke. Dejstvo je, dii zadnje čase letijo predvsem očitki z ene in druge strani, da hi marsikaj lahko razjei^ili z bolj strpnim dialogom in lako ne bi bilo ludi najpoglaviinejše težave, ki preprečuje, da neoporečna voda še ne leče iz lamkaj.^njih pip. To pa so neptxipisane pogodbe z^ služnostne poti, ki jih nekateri krajani (verjetno iz različnih razlogov, predvsem pa zato, ker nekateri vodo imajo in lega vodovoda nočejo), §e vedno niso podpisali.
Ker je to izjemno velika in draga naložba (Vinska (îora hi jo pravzaprav morala dobili že pred leti) in bo Me.stno oWino Velenje veljala kar okoli milijarde tolarjev, zahteva še posebej skrbno urejanje dokumentacije. Ta Velika I ka nam namreč bolj malo pomeni, dokler je ne preračunamo uporabnika - kar dober milijon na vsakega je 10!
»Vsak lastnik vodovoda mora dovolili polaganje preko svojega zemljišča in v la namen moramo z vsemi podpisati služnostne pogodbe injiii ludi overili pri no-Uirju. Manjie Slevilo lastnikov nima lega interesa in to je tudi
glavni razlog, da gradnja napreduje ptíčasi. So pa zadeve zdaj vendaHe lako daleč, da računamo, da bomo za prvo fazo, ki je že zgrajena, pridobili vsa po-irebmi uporabna dovc^ljenja v prvi polovici leta, prav takt^ pa tudi za začelek del druge faze, ki naj hi slekla jeseni, » je piwcdal direktor velenjske komunale Maijan .le<lovníckí.
I'mnc Sever predsednik .sveta krajevne skupníxsti, s pojasnili ni bil povsem zadovoljen in jc prepričan, da bi se pridobivanja služnasinih pi^godb lahko lotili »bolj pametno« - najprej bi jih pridobili za (»novno iraso, lako pa s<î jih skašali pridobili za celotno omreJ^e. Največ itýav so imeli seveda pri krajanDi, ki .se na víxÍo vodne nameravajt)priključíii. Sever izvajalcu očita še cel kup drugih strokovnih napak in ncpravilnc^ll In kako utemeljuje odločitev, da so krajanom vrnili že plačane prispevke za izgradnjo vodovcxla? »Denaija nismo imeli kam nakazati; čc nimaš nobene garancije, kdaj bo vodovod narejen oziroma Čc sploh bo, de-naija sokrajanov res ne morei> nakazali neki ireiji osebi!« Pa je Sever zdaj zadovoljen z novo začrtano dinamiko izgradnje vo-doviida? »Nikdar ne bom zadovoljen, ker vem, da bi se lahko aktivnosti loiiii drugače. Drugje po Sloveniji je praksa povsem drugačna. Ko gre za osnovno dobrino, kot je vodovod, je treba uporabiti vse inšiitute, vse me-liani/me. da se do lega čim prej pride. In v Vinski Gori imamo odločbo o neprimemiwti vode v
Nepravilnosti odpravili
Računsko sodisœ oj)ravílo reA i/íjo poslovanja ()b(^ine Šoštanj v loin 2003 -Izdalo mnenje s pridržkom - Popiavljalni ukrepi niso t)ili polrei)tii
Mifena KrstfČ - P/an/nc
Šoštanj - Račuasko sodile je opravilo revizijo poslovanja Občine Ša^tanj za leto 201)3 in zaradi nekaterih nepravilnosti oziroma nedo.slednosti izdalo mnenje s pridržkom. Zakaj? /aradi izplačila avtorskega hono rarja za delo, ki ni avtorsko, v višini 190.000 tolarjev. »Narolic
MUan Kopušar: »Računsko sodišče nam ni nafožilo nobenih popravljai-nih ukrepov."
smo si razlagali, kaj je aviorsko delo,« pojasnjuje župan Milan K(»pu.^ar. Brez javnega razpisa so na področju kuliure razdelili nekaj manj kot 2 milijona, na pv dri^je Sporta pa nekaj več kol 2 milijona tolaijev, »Šlo je za to, d«'i še nismo imeli sprejetega pravilnika za vrednotenje kuliurnih Ijubiieljskih dejavnt^sti, ki pa je bil vosnulku tislikrat že pripravljen. Tako so aktivnosii tekle že prej, predenje na to opozorilo račun-
sko sodii^e. Podobno je bilo pri šprlu. Leta 2003 je bil pravilnik, ki ureja sofinanciranje športa v občini, v uporabi Šele prvo leto in tudi mi tem področju smo po-manjkljivosli odpravili že prej, preden smo bili na lo opozorjeni.«
ť^elrta sivar, zaradi katere je ()l>čina Šoštanj za poslovanje v letu 2003 dobila mnenje s pridržkom, pa je bilo dodeljevanje iektv;ih irans-ferov na področju kmetijstva. Šlo je za 13 milijonov lolarjev. »Tudi lo smo odpravili že v leiu2tM)4, prej, preden nas je na io ojxvo-riloračunskosodlščc. Svel Občine Šoštanj je aprila lani sprejel prêïvilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj knie-lijscva, po katerem so bili izdani sklepi o dodelitvi sredstev,« jc na novinarski konlerejici prejšnji leden pojasnil Milan Kopa^ar. Pri tem je poudaril. da je Občina ŠoSlanj v letu 2003, ki gaje vzelo pod drobnogled računskih sodi.^e, razpolagala z 1 milijardo 300 milijoncw tolarjev proračunskih sredstev.
Ker so v Občini Šosianj vse nepravilnosti oziroma nedoslednosti že odpravili, niso »dobili« nobenih popravljalnih ukrepov. Računsko sodiSče je v končnt^ mnenje napisalo, da so v vseh pomembnih pogledih, razen zgoraj na^ietih. v Občini St^tanj poslovali po predpisih.	■
REKLI sa ...
K^j pravijci krajani?
Franc Spegel: »Vračilo denarja je bila velika napaka. Spomnimo se, kakšne ležave smo imeli, da so ljudje podpi.sali pogodbe.«
Uroš Drev: »Krajevna skup-nosi ima pretnalo posluha za probleme krajanov Lopainika. Vse naloge smo v zadnjem času opravili brez nje.« Srečko Peltk: »/e Šest let nam obljubljale izgradnjo kri?L^ča, zdaj pa spel ne bo nič.« iJemard Drev: »Vodsivi občine in krajevne skupnosti delujeta, kol da se prvič vidita! Včasih smo v knijevnih skupnoslih delali lako, da smo po zaselkih
zbrali ^elje in nato na ravni krajevne skupnosti oblikovali plan in ga nato uskladili z občino. Plan krajevne skupno-sii mora biti šc kaj drugega kot vodovod.«
Stane [^Jak: )Tone Brodnik nam je na lanskem zboru obljubil vsiij eno p(*;iaja lišče, zdaj pa spel nič!«
Vlado lisjak: »Krajanismose že naveličali, da nas kar naprej obiskujejo eni strokovnjaki (vedno novi) in nekaj merijo, nič pa se ne premakne.« EťJoCvíkJ: »Ze dve leti imajno vodovod, voda pa ne leče. Nič se ne premakne. Ko smo bili v Žalcu, sjno napredovali, zdaj pa niči«
obstoječih v<xiovodih Ý.c (^d leia 1999. Zadovoljen bom, ko bo voda pritekla iz na^h pip.« Tn kje vidi največje ležave župan Mestne občine Velenje Srečko Meh? »Vsekakor je težava v ljudeh in v spoznanju, da je zakone potrebno upt^šlevaii in .spt^šio-vali, tudi ko gre za vodo in vodovod v Viaski CjotI Mi smo k izgradnji pristopili anagažirano. Za losmo/adoWli Komunalno podjet jc, ki ima strokovnjake, sredstva pa so ludi pripravljena. Ljudem je torej treba predvsem dopovedati, dagrezanje, da rešujemo njihove težave, dii gradimo vodovod zanje. ZaLo je lorej nujno, da podpi^joslužnosmepi^godbein
lako omcjgočijo pridobitev ustreznih dcwoljenj, ki .so innova za nadaljnjo gradnjo. Kaj naj rečem drugega, kot da skii^im nagovoriti krajane, da pomagajo sebi in svojim sokrajanom. Mi pa bomo storili vse, da pomagamo p<^ svojih močeh, da tt>rej zadeve re.<-ujemo in jih ne zapletamo.« Upajmo, da so na nedeljskem zboru krajanov nekaj vprašanj vendarle razrešili. Glupan je priso Inim tudi obljubil, da bo preveril jjepravilnc'ïsti, na katere so ga opcv zorili, in po polrebi tudi ukrepal. Obljubil pa jim je tudi, da bo ludi v prihixlnje prihajal mednje, saj pismeni neposredni pogovor najhitrejše razreševanje težav. ■
4
UTRIP
'^HJ^ 24. februarja 2005


OD «€D€ DO TORKA - ÍM€T IM DOMOMIMA
Sreclii^Ki. frbniurja
Prvak LDS Rop je oblikoval vldún v senci, ki naj hi kritizirala Jan.^oviwiado In prcdMavljala interese Uda voIivccv, ki niso giasti-valj za vladajoče stranke. Jedro J5-članske vlaJe v senci tvorijo poslanci in nekdanji mlnisiri Ro-povc vlade. Ministri v senci .so: Matej Lahovnik (gospodarstvo), Bojko BiiOar (nestrankarski - zunanje ministrstvo), /dcnka Cc-rar (pravosodje ), Marko Pavliha (pn^mel). Du.^an Kebcr (zdravje}.. Slavko Oabor (š<5)stvo, znanost in Sport), Milan M. Cvikl (finance), Jeiko Kacin (evropske zadeve), Darja Lavtižar Bebler (notranje zadeve), Pavel Gantar (okolje in pri«tor), Cveta Zalokar Oražem (lokalna samouprava). Majda Sirca (kultura). Borut Sa-jovic (kmetijstvo) in Jc^žef Kiinič (obramba). Resor za delo, tlružino in sociainc zadeve bo zaenkrat pokrival predsednik vlade v senci Anton Rop.
Vladna skupina v strateškem svetu za gospodarski razvoj predlaga ukinitev davka na plače in po modelu Slovaške uvedbo enotne davčne stopnje v višini 17 odstotkov za DDV, dohodnino in davek od dobička pravnih oseb. Številni drugI sUwen-ski ekonomisti pa menijo, da bi bila lo slaba in premalo premii^-Ijena poteza, saj Slovaška ni primerljiva s Slovenijo,
Cetrlek 17. fehrimija
Vladaše je odločila ukrepati in zmanjkali visoke plače v javnem sektorju. Po predlogu vlade javnim uslužbcnccm nc bo izplačana plača, ki bo presegala 1.271.001) tolarjev. Maja laní je namreč kar 22 direktorjev javnih zavodov prejelo vi^jo plačo oó predsednika drŽave in premiera.
Upokojencem pa je bik^ lokrat odmerjeno nekaj drobiža. Upravni odbor p<>kojninskega zavoda je namreč sklenil» da bodo pokojnine za večino upokojencev višje za 0.7 odstotka. Sicer pa je povprečna mesečna najniJ'ja pokojnim ka osnova, veljavna v ob-
dobju od januarja do decembra, lani znašala 98.436 tolarjev, kar je 4,9 odstotka več kot v lelu 2003, koje znašala 93.838 it>larjev.
Nekdanji voditelj Sovjetske zve/e Mihail Cnubačovje kritiziral socialno reformo, ki jo je spr<^îila ruska vlada. Drž<ivna (oblast, pravi Gorbačov, z upokojenci ravna cinično in ravnodušno. Nekdanji predsednik je še izpostavil, da Putinu svetujejo napačni ljudje, .stanje v vladi pa je kaotično. Izjava je presenetljiva, saj je Gorbačov veljal za bre?^ogojnega podpornika Putino ve politike.
IVU K. IB. Ichf tmrja .^
/.N .S0V5C države pozvali, naj v svojo zakonodajo vključijo pope] no prepoved kloniranja človeka. V skladu s tem naj ne bi bilo prepovedano le reproduktivno kloniranje celotnega človeka. temveč tudi pridobivanje izvornih celic, ki je namenjeno zdravljenju najhujših btilezni. Vendar pa je vrag očitno že uŠel iz .stekleničke In je najbrž le malo možnosti, da ga pravočasno spet spravijo vanjo.
Za predsednika ZLSD se bodo na kongresu stranke 2. aprila potegovali Borul Pahor. Aljuš Petrinač in Marjan Somrak. Glede na prepoznavnost ostalih dveh kandidatov je očitno Pahorju zagi^tovijene^ nadaljnje vladanje v stranki, ki se bo na kongresu preimenovala v socialno demokracijo.
3. oktobra lani je stopila v veljavo hrvaška enostranska razglasitev zaščitnega ekoloSko-ribo-lovnega območja. Ta po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih Ljubljane in Rima ne velja z<i članice EU-ja. dokler Skv venlja. Italija in 1 IrvaŠka ne bodo sklenile dogovora o tem vprašanju. Vendar sedaj, ko želijo Italijani razglasiti ekološki pas. ki sicer ne preprečuje ribolova, ugotavljamo, da je najbolje, če takšen pas razglasimo Še ml. Ekološka zaščita severnega dela Jadrana je v interesu Slovenije, so
potrdili tudi na naŠem zunanjem ministrstvu. Težava bo verjetno le v tem. da nam nekateri strt^kw-njakl zaradi omejenega morja takšno možnost ^c oporekajo.
Sohol;^ I M. fehruarjii
SDS je imela slavnostno aka-demijoob 16-lelnici stranke. Njen vodja, premier Janez Janša, je na njej opredelil cilje, ki naj bi jim vladajoča stranka sledila v pri-lu^dnjcm obdobju. Poudaril je» da gospodarski razvoj predstavlja asrednji del vladnega programa, saj lirez njega ne bo povečanja blaginje- Dogovorili so se tudi. da b(ido na osmem rednem kongresu stranke 14. maja volili celotno vod.stvc> in sprejeli nov pr<i-gram stranke, v katerem bo SDS odgovorila na Izzive novega položaja, v katerem seje Slovenija zjiašla po vstopu v EU in po političnih spremembah v državi.
Vlada pripravlja predlog za uvedbo novega državnega praznika - dneva slovenske enotnosti. s katerim bi z-aznamovali vrnitev Primorske k Skweniji. Kakšne »Zgodovinske resnice« še skriva predlog, pa Ix^mt^ kmalu videli.
Srbsko ministrstvo '/x\ diasporo želi pri pristojnih organih vložiti zahtevo, da se Srbi^m v Sloveniji prizna status narodne manjšine.
íXťdťlja. 2<K IVhiflarjii
Ameriški predsednik George Bu.sh je začel večdnevno turnejo po Evropi. Gre za njegov prvi obisk v tujini v drugem predsedniškem mandatu. Na turneji se bo sestal z vrsto evropskih voditeljev. V Bratislavi naj bi se srečal z ru.skim predsednikom Vladimlrjem Putinom. Udeležil se bo tudi vrha Nata in vrha EU-ZDA.
Španski volilci so s prepričljivo večino. 79 odstotki glast)v. podprli ratifikacijo evropske ustavne pog<idbe. Referenduma se je udeležilo 41 (Odstotkov volivcev. Vendar pa ta ustava še vedno odpira Številne dileme, predvsem pa kaže na to, da ljudje ne čutijo pravih skupnih evropskiii pove-
zav. To se še posebej kaže pri Dancih in Fincih. Ti so med državljani EU najmanj naklonjeni sprejemu ustavne pogodbe Evropske unije. Po rezultatih jav-nomnenjske raziskave sprejemu skupne ustavne pogodbe na.spro-tuje 36 odstotkov vprašanih Dancev in odstotkov vprašanih Fincev.
PfMirdHlek. 21. Ichniiirja_
žabja
perspektiva
Bolj pestro je postalo v našem parlamentu. Vlada je začela hitreje vleči svoje p<ueze, t^pozi-cija pa že marsikateri vse ostreje oporeka. Teme« ki bodo gotovo burile poslance in javnost v prihodnjih dneh, scwprašanje izbrisanih. odnosi s sosedami, zakon ojavnih usIužlKncIh. polni listi in avtomobilske nalepke, zavarovalnica Triglav, davčna reforma. NGB, pa gotovo Se kaj. Upamo lahko le, da bodo odločitve za državo in većino državljamw dobre.
Evropa je vse bolj kritična do 1 Irvaške. Zunanji ministri CU so ponovno in menda zadnjič poudarili, da se bodo pristopna pogajanja s (Irvaško začela le ob njenem polnem upoštevanju Haaga. Ce se Hrvaška ne bo uklidnila pritisku in izjočila generala Gotovino, piMc m se lahko zgodi, da bo Evropa zan jo še dolgem neizpolnjena Želja.
Torek. 22. Tobriiurju
Barbara Brezigar, slovenska predstavnica na Cun^ju.siu, seje edina prijavila na razpis za prosto mesto generalnega državnega tožilca, ki je bilo zaradi p^idpore vladajoče koalicije nekako rezervirano zanjo. Cc bo izvoljena, bodo verjetno dobile epilog tudi takšne trditve, kol je recimo ta -Borisa Šuštarja, nekdanjega državnega sekretarja, da ga je vrh LDS leta 20ÍX) z Izsiljevanjem prisilil, da ga je askrbtvval z z<tup-nim gradivom Baj u kove vlade. Dokumente naj bi fotokopirali na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Življenje na nemirnih tleh
IM\ov;)riui Iraško luiv/gor. njene delnice nav/.(lul - Tudi novi pravosodni ininisler bo ix^spesíl dena( ionalí/.ii< ijo - INí < udno. da je loiíko preire^ov; ko pa smo na nemirnih I leh
Nekateri pit rv.s ne zmfjo cenili tisjiehov! V I.(dkem so po dolgo-irujnih prepirih končno postali lastniki Ijitliljunskega Uniona. am-fwk nekateri tega res ne znajo ceniti. Njihove delnice so namreč po tem pre\ 'zcmn začele veselo àgnhljati vrednost, hi vse kaže, da je .ffe v tem primeri res za piro\'o zmago. Laščani so prišli do Jlrme. ki ni nn^no i' rožnatem položaju, saj je lani prigœpodarila veČ izgitl'te, ko{ je imela lu^ka dobička. In ko nekateri še (rdijo, da so se Laščani v tem boju močno izčrjyali, gredo delnice, kamor pač gredo^ Epiloga pa še nima zgodba še ene, nekoč znane dndbe z našega konca. Upniški odbor Steklarne Rogaška je sicer podprl ol> ntA'o talilnih peči, od Cesar je od\'isen nadaljnji obstoj te drtdlie, a banke še vedno niso nič kaj navdušene nad tem, da hi za to ob-no)^} znova .segle v žej}. [bojijo se, da bi tudi teh 1,7milijona e\'rov vrgle v peč. Ljudje, ki jim steklarna daje kndu ijt mnogi drtigi so tako še vedno v negotovosti A/ čejmiv je vodse\'o tudi v teh kriznih dneh na sejmu v Nemčiji hipce pn*priče\'alo, da so solidna jlrma in ,se nanje lahko zanesejo. Se\'eda, nerodno hi bilo, da bi peči obnovili pmiivodnjo f)ognali na l^ilje, kupcei' pa nc bi imeli
V teh dneh, ko .smo slikali pred.stavnike našega širšega območja za zaščito in rešewnje o tefn^ na kako nemirniJt tleh žh'inuK se nam nezdi nič čudnega, da je toliko različnih pretresov. Tuje precej pre-lomov, snvda ludi v naši bližini y Sloveniji so glede ogroženosti tri potresna območja, dobršen del naše regije sega v prm' x'se tri. Savinjski del v ljubljansko, kozjanski del \'se do Celja v kozjansko območje, dnigi del Kozjanskega in Obsotelje v krsko-brežiško območje. Načelno pa naj bi za io regijo veljalo, da je le 6.^-(jdstotna možnost da je tu vsakiJt !>0() let potres sedme ali osme .stopnje/x) evropski potresni lest\ici Za nekatere je to lolažlxt, nekaterim to
vzbuja strah. Tako pačje. In šeinmiagati si pri tem ne moremo w-liko, rtizen da smo pre\'idnt pri gradnji
Kaj veliko si navadni Ijtidje tudi ne moremopomagitli pri drža\'ni poliiiki in uhepih, ki jih s(>rejema vlada. Zadnje dni smo se lahko raz\'eselili dveh -»sklepov*^. Najpomembnejšega, od katerega je od-\isna íLSoda slovenskega naroda, je razglasil sam premier v Sloveniji bo 1 "eč rojstev. Tega se z dekretom sicer ne da narediti a vlada naj bi mislila resno. Se\'eda ne gre za projekt, po katerem bi .se re-zt d tati videli Čez noč, čeprav naj bi bili Kzidtati Kspn'dvsem sadovi dogajanja čez noč. Ker se naj bi paćpntv tedaj teh paslov najpf^go-šteje loim'ali Ni pa sewda nujno. Tudi no\i pravosodni mJni.ster je napcnedal nekaj novega, pa vendar že precej obrabljenega. Da se bomo resno lolili denacionalizacije. To so ohljid)i!iže mnogi pred njim. fxi se nekateri primeri kar naprej zatikajo. V največjem primeru so lyaČ ostali najtežji primeri na kar opozarjajo tudi na našem območju. Tudi zato, ker si vroče kostanjep^pogostopodajajo iz rok v roke. Zaradi tega pa si monimo znova i/t znoiv postavljati nove roke, do kdaj lx)mo denacionalizacijo končno zaključili In zaradi teh zamud nas tudi /trrr;/w ne gleda nič kaj lepo. I'.nim država premoženje vrača, dmgimga prodaja. Med obje kiiy ki jih ix) dňuva letos prodala, je tudi zdravilišče l^mske Toplice. Nesrečna zgodba s tem zdniviliŠčem, kije bilo nekoč znano daleč mt-okoli, se vleče že itvc od osamoi^-ojitve. Po dolgotrajnih peripetija h ga je lani vzela v najem družlya Uarsos MC, zdaj naj hi ga za ISO milijonov tolarjev odkupila. To zdravilišče naj bi /xíčasi ven da rie stopdo na {>oi nekdanje veljave. Končno/
1
O sreii in prMainosti
Vojko Strahovnik
'O
"Tukaj .smo srečni.''' slogan Fidela Castra
y preteklem mesecu je i?fl na kratkem obisSku v Sloveniji Jran■ coski pi.satelj. filozof, popotnik, predvsem pii odličen escji.st ihis-cal linickner. Oh tej priliki se je v našem prostoru precej nu .f-iroko nizi'ila zonimix'a di.sku.slja o eni izmed zapovedi modemegfi časa, ki jo izpostavlja Bruckner. Govorim o zapovedi srečnosti. Bodi srečen! Hruckner govori o pri.silni sreči, o sreči kor zadnjem merilu, zadnjem vidiku našega delovanja, ki nas postavlja pred neizbežno nalogo zasledovanja nenehne s reč no si i, nenehne K'zhiČenosti
V zgodovini so Stari (Jrki srečnost ie povsem neprtMma lično postavljolr' za najvišji cilj človekovega življenja. Kaj je torej v nekaj več kot dva tisoč letih spremenilo, da naj bi sedaj zahodno družbo sreča obremenjevala ? Srcčno.st je postala zahteva, kiji moramo zadostili. 'liikaj. /.daj. Hrezpogojno. Seveda nesreča kogarkoli, temveč moja sreča. Sreča ni veČ zgolj cilj. ki bi sledil našemu izkazovanju odličnosti, pa naj bo slednja moralna, medosebna, poklicna, sfwznavna ali pa nemara športna. Sreča nas Uidi ne sme več le doleteti. Sreča je nam, Modernifn, zaukazana. Zaukazana v naŠe dobro, in ker ne moremo biti vedno srečni, smo zaradi tega nesrečni, dre pa še za en vidik, ki ga pri razpnivi u sreči nc moremo zaobiti To je socialni vidik. Je tako na primer v slovenskem pros-umi sploh upravičeno govorili o zahtevi srečno.sii na ui /riič//i? Socialne razlike med ljudmi se povečujejo. Četudi statistika sama morda cega ne dopušča zatrditi, je to zaznati v odzivih ljudi. Je torej z xidika teh, katerih vsakdanja .sii.ska je prežela z naporom za preživetje, za dostojno življenje in ki se trudijo v Čim \'ečji meri zmanj.^uti odrekanje, sploh dopustno govorili kot o družbi, obremenjeni z za hleva srečnosti? In Četudi slednjo pripišemo le "višjin^ in bogatejšim slojem", mar negre le za pmnje slabe vesti. "Ni lahko imeti vsega." in "zavidam vam va.Šo sprasčeno in o.s\'obajajoču nesrečo" pa .sla lako monla lejrazijapija. navrženi med nakupom novega aviomohila za ceno s sedmimi ničlami. Če zapoved sreče za trenutek pustimo oh stnuii, lahko predv.sem med mladimi v zadnjem času opažamo močan porast še ene zapovedi. to je zapovedi hiti všečen, priljubljen, privlačeny lep. To je postalo eden izmed temeljnih gradnikov njihove samopo-dohe. In tako kot ima zapoved sreČnosit mnogo negfilivnih posledic. moramo na žalost temu pritrdil/ tudi pri zapovedi privlačnosti. Naj navedem samo en primer. Na svetovnem spleui se odpira vse več stnini, namenjenih nekakšnim 'predstavitvam" mladih, na njih pa lahko d objavijo svoje fotograjtje in podatke o sebi, hobijfh. šoli ipd. Nič posebno .spornega, bi kdo dejal. Pa vendar.so.se nekatere lemu nevarno približale. Dehijejo namreč po načelu ocenjevanja. Objav/ svojo .sliko in vrstniki i/ Ixido povedali, kako privlačno izgledaš, kako zaželen .si. Šte\'ilo obiskov strani se pne v nebo in x'.sak klik pomeni cJngljanje oglaševalskega denarja. Kosem tia hitro preletel eno izmed takih, sem kaj kmalu zašel v dilemo, ali gre. res zgolj le za p/i-pomoček pri dmženju in zabavi mladih ali pa gledam pravzaprav vso bedo izkoriščanja izrazov obupa in tesnobe, ki spre/nljajo željo po sprejeto.sli.
Po.sledice zapovedi všečnosti .so tako vidne v a?naterskih posnetkih mladih deklet in fantov, kise v svojih najbolj.^ih oblačilih trudijo izgledati kar najbolj všečno, seksualno privlačno. Na fotograf/j ah je tako najt/ trinajst-, .i/irinajstletna dekleta, kise iz-zival/io in pomanjkljivo oblečene trudijo vzbuditi viis itdra.slo-sti in zapeljivosti. 11 krali se bolezni motenj hn/njenja spuščajo v vse nižje .siaretstne .skupine.
če na dmg/ strani pogledamo novejše raziskave, opravljane med mladimi, lahko ugotovimo, da je takoj za pritiskom/tspešno-st/, ki ga č/aijo iz okolja, kot problem izpo.stavljena prav samo-pi>doha, nizko samospoštovanje in .samozavest ter obn^menje-nost z videzom. Hkrati je svetovni splet in spletni način komuniciranja pri mladih po njiluA-em m/te/tju kar v devetih desetinah najbolj primeren kot morebiten vv> injhrmacij in komunikacijsko orodje za pogovor in pomoč pri njihovih težavah. "Splet" se je na "d/d/ovne" potrebe mladih odz^'al pozno. Vse d rt Igo je pri.šlo na vrsto prej • padle so ovire v komuniciranju, odprlo .se je velikansko polje zabave, informacije so po.stale lahko dosegljive ipd. Veliko teŽav je s tem. kako zx/gotoviii ustrezno slr</-kovnosi in odgovornost pri takšne vrste pomoči mladim in kako si pridobiti zaupa/tje mladih. Vsekakor giv za izredno pomemben projekt, o katerem bi morala razmišljati vsaka odgovorna .sk/ipno.st.
DOGODKI
Zbornica po meri članov
o ladoiialnejši or^aniziraiioslJ (íospoclarskcí zl)()niirc Slovenije^ so rnzpravljali cUmi Savinisko-siih^ške ()l)in()nic gospodarsko /1)01 iiK^e - Podpora ohvczneniu članstvu
Mira Zakošek
Olani upravnega oiibora Savinj-sko-šalcSkc območne gaspodar-skc zbornico so prvi med območnimi zbornicami razprav-Ijali o prenovi (rospodarskc /^hornicc Slovenije. Izhodišča delovnega gradiva, ki gaje pripravila skupina strokovnjakov G7S, Sla predstavili direktorica območne zbornice Alenka Avberick in podpredsednica G/.S mag. Maleja MeSl.
Na osnovi kritičnega razmišljanja o pomenu» organiziranju in vlogi Cj/.S po posameznih območnih zbornicah naj bi v prihodnje preoblikovali zbornico» ki bi bila močna institucija, ki bi pove/ovala g(«podarsivo in seveda delovala v interesu članstva. Bili so enotnega mnenja, da slovensko gospodarstvo potrebuje miV^nozbomično delovanje, in tudi podprli t'sbvezno članstvo v njej.
Seveda pa se bo morala spre-
meniti strukiura financiranja zbornice, bolj bo treba uveljaviti nove vire financiranja, ki izhajajo iz storitev, lastništva, paru nerstev ler novih pooblastil. Tudi organizacijsko mora bili zbornica bolj racionalna, Hek-sibilnv% učinkovita in s krajšimi od/ivnim časom. I^edvidcnoje tudi sodobnejše vodenje in upravljanje zbornice, ki bo (tako v predlogu) prav tako naravnano podjetniško, okrepiti pa bo potrebno tudi inlriistruk-
turo, insicer tako, da bo v regijah močnejša.
Skratka gaspodarska zbornica »nove dobe« mora bili racionalno organizirana, strokovno močna in neodvisna. Ena njenih trenutno najpomembnejših nalog, .so menili člani upravnega cîdbora Savinjsko-šiileske območne gospodarske zb<^mice (in Î0 zapisali tudi med sklepe)» pa je odločno zastopanje inter-estiv gospodarstva do vlade in do evropskih iastitucij. Še p^ise-bej je potrebno vzpostaviti konkurenčno podjetni.^ko okolje, kar pomeni, da je potrebno temu prilagodili zakonodajo» udejanjili začrtano razvojno strategijo, nad vse pomembna pa bo tudi vzpostavitev bolj ekonomske diplomacije, kar seveda pomeni, da morajo naši predstavniki v tujih državah sto-rhi več za v/postavitev in krepi-
tev gospodarskega sodelovanja. Z<)€i\n Kuko\ič (Esotech) je menila» di\ je treba poenotiti sporazumevanje, ki se na področju socialnega dogovarjanja podvaja (G/S, združenje delodajalcev, združenje menedžerjev), na drugi strani pa so delojemalci dobro organizirani. Več je treba narediti na podrc^čju vzpasiavitve mrei^e ioblsuw in za organiziranje grozdov. Mibn M. CMkJ (pi^lanec LDS) je poudaril pomen poenotenja poslovnih registrov ((îZS, A.I-PES) potrebno pa se je resnično dobro organizirati, saj seje treba zavedati, da se bodo začele tožbe v primerih raznoraznih kršitev pojavljati tudi na evropskem sodišču. May. Vrá' f\jo Bobimic (Gorenje) pravi, da mora biti zbornica organizirana tako, da članov ne bo obremenjevala» in b.razil upanje, da bo okrepitev območnih zbornic pomenila zmanjšano
zaposlenost na sedežu v Ljubljani. Podprl pa je tudi usmeritev o večjem ekonomskem poudarku	slovenskih predstavništev na tujem. Saša <)prešnik(Ciorenje(iostinstvo) je poudarila pomen povezovanja in medsebojnega sodelovanja, tudi z Obrtno zbornico Slovenije. Na gostinskem področju so že naredili prve uspešne korake. Herman Renik: (Elektroiaslala-cije Nazarje) meni, da bo, če se zakonodaja ne bo spremenila in razbremenila gospodarstva, propadlo vsaj 30 odstotkov družinskih podjetij in dodal, da v uspešnih državah gospodarstvo kroji politiko. Matej BlaQiis (Vegrad) je poudaril, da pomeni racionalizacija organiziranosti ludi to» da se bodo strokovni delavci, kar 450 jih je, morali tudi prešteti in zmanjšali število zaposlenih.
Na upravnem odboru Savinjsko-šateške območne gospodarske zbornice Ve/en/e so podprli obvezno zbornično članstvo.
Podpora rcítíjskcniii šliidíjskcmii sredisčii
Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje so razpravljali tudi o težavahv A'eziz Regijskim študijskim središčem v C clju,kije bilo ustanovljeno z namenom, da pripravlja infrastrukturo izobraževalnim oblikam. ki jih potrebuje tukajšnje gospodarstvo. In teh potreb imajo člani Savinjsko-šiilcškc območne gaspodarske zbornice Velenje zelo veliko. O njih tudi največkrat razpravljajo na sejah upravnih ixlborov, Prav zato želijo, da ustanovitelji razrešijo odprta vprašanja. Če pa to ne bo mogoče» je potrebm^ ncijti kakšn<5 drugo obliko, saj je nedopustno, da tako pomembnih aktivnosti, kot je organiziranje aobraževanja, ne bi bilo. ■
Niso kar tako v družbi najboljsili
PriHlslavniki Ohi itu^ /boriiice Slovenije iia clelovjieni ()l)isku na SCV o (^(Mili n kol zgkHliioiii piinu^ru sockMovaiija šolske uslanovc z okoljem -Zbornici pomembni pailneriei v piizadevanjih na področju izobraževanja
Tatjana Podgoršek
Velenje, Î8. februarja - Na povabilo Šolskega centra Velenje, Mestne občine Velenje in tukaji5nje območne obrtne zbornice sose v mestu priložnosti mudili na delovnem srečanju predstavniki Obrtne zbornice Slovenije. (iostiteijisojim predstavili rez.uitateskupnih prizadevanj In sodelovanja pri ustanavljanju me d podjetniške ga izobraževalnega centra (MIC) na Starem jašku v Velenju, projekt učinkovite rabe energije, jih seznanili s izobraževanjem za mojstrske izpile, pozornost pa so namenili še praktičnemu iziv braževanju pri delodajalcih-
E^zullati skupnega sodelovanja so vse prej kot skromni. O tem so se dovolj nazorno prepričali na ogledu pn)s-torov in pri seznanitvi mt^žnosti za izvajanje praktičnega pouka za dijake v programih poklicnega in tehnii>kega izobraževanja na MIC-u. Na pogovoru o možnostih nadaljnjega sodelovanja so se med drugim dotaknili vprašanj o uvedbi novih programov izobraževanja, razvoju obstoječih, sodelovanju centra z okoljem, v katerem živi in dela. Po mnenju predsednika strokovnega sveta za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije li^naca Šteťerla na Šolskem centru Velenje ne pravijo kar tako, da so v družbi najboljših že 4.^ let. »Toliko pozitivne energije, naprednih misli tukajšnjih zaposlenih in tako pogumno zastavljenih načrtov smo zaznali le malokje. Marsikaj lahko pokažejo tistim, ki živijo in delajo ločeno od okolja, ki se počutijo odvisne od minis-
trstev. Šolski center Velenje je zgleden primer sodek> vanja .šolske ustanove z gospodarstvom in z vsemi, ki sodelujejo pri vzgoji in izobraževanju mladih in tudi malo manj mladih. Le t ako se v prihodnje lahko nadejamo novih idej, novih izdelkov.« Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra, je povedal, da Sla Obrtna zbornica Slovenije in lukajšnja območna obrtna zbornica njihovi pomembni partnerici. / njima sodelujejo na lokalni in tudi širši ravni, .saj na nekaterih področjih v celoti pokrivajo potrebe po izobraževanju. »Predstavili smo jim in jih povabili ksodekwanju pri bolj neformalnih oblikah iz.obraževanja. kamor sodijo predvsem nacionalne poklicne kvalifikacije, mojstri, različne obhke funkcionalnega in praktičnega izobraževanja naSih dijakov.« Ivan Kotnik je izrazil prepričanje, da bodo po seznanitvi tega, kaj znajo in zmorejo, sodelovanje ^e utrdili, ga razširili na nova področja 1er pripomogli k še učinkíwitejšemu praktičnemu izobraževanju, ki jih v prihodnje se čaka.	■

Ob o^edu medpodjetniškega izobraževalnega centra
Zaposlitev mladih -resničnost ali iluzija
Mlada liberalna demokracija Velenje predlaga oblikovanje slip<'n(lijskega sklada
Mlada liberalna demokracija Velenje, podmladek mestnega odbora Liberalne demokracije Velenje, je organizirala v Mladinskem centru Velenje MLD klepet na lemo Zaposlitev mladih, resničncwt ali iluzija- Pogovor z zanimivimi gosti in z aktivnim sodelovanjem mladih je potekal o mvižnostih zaposiovanja in iskanja zaposlitve mladih v Velenju in Šaleški dolini. Mlada liberalna demokracija predlaga ustanovitev štipendijskega sklada na občinski ravni.
V uvodu je RoherI RajSter z Zavoda za zaposlovanje za oris dejanskega stanja predstavil podatke o nezaposlenosti mladih in delicitamih poklicih na območju urada za delo Velenje. Po podatkih sodeč so mladi ciljna skupina, v kateri je brezposelnost največja. Alenka Aviwr.šek s Savi njsko-šaleSke območne gospodarske zbornice Velenje je poudarila pomcmb-nosl raziskovalnih nalog med mJadimi, prav tako pa povedala, da vidi možnost za-poshive mladih v državah Evropske unije. Dobro prakso štipendiranja je predstavila Irena Vodopivei'. direktorica kadrov in izobraževanja iz podjetja (lorenje. Stališča občine do zaposlovanja mladih v Velenju je predstavil Peter Kovač z Urada za ncgo^odarskc javne službe, a nad dano pobudo o ustanovitvi Štipendijskega sklada ni bil najbolj navduScn. Menil je, da občina potrebuje doic^ene kadre in da Stipendiranje ni v njeni pristojnosti. Dogodka seje udeležil tudi Matej LahoMilk. strokovnjak z Ekonomske fakultete in poslanec LDS. Izpostavil je pomembna vpra&inj,a in sicer, daje potrebno razmišljati v smeri razvoja za 21) let naprej - kje bo Velenje čez 20 let in kam gremo?
Klepet je potekal v sproščenem razpoloženju, saj so se v pogovor aktivno vključevali tudi ostali udeležcnei. Izrazili so svoje težave, mišljenja, želje in podali
predloge, pobude In rešitve. Glede pobude štipendijskega sklada so bila mnenja med mladimi različna. Seveda pa je vse na strani delodajalcev in pripravljenosti sodelovanja različnih akterjev na lokalni ravni. Tiivedati sc moramo, da mladi poirebujejo sredstva in izkušnje za osebnostni razvoj. Teh pa danes z delom, posredovanim preko Študentskih servisov, ne morejo po koncu Atudija vnovčiii. To stališče je še posebej izposiavil predsednik Mlade li-iKiralne demokracije Slovenije Aleš lJučar Ručman.
/a konec še mi.sel. videnje - naše stališče. Vsekakorbo potrebno v Velenju in Šaleški dolini poiskati ustrezno rešitev pri zaposlovanju mladih in predvsem pri spodbujanju mladih, da se usmerijo v poklice, ki imajo v našem okolju prihodnost. Če tega ne bodo uredili tisti, ki imajo moč odločanja na lokalni ravni, lahko čez nekaj let pričakujemo drastičen upad mlade populacije. Zavedamo se, da je humanističnih poklicev v.se več in da zaradi v industrijo usmerjenega raz\'oja šaleške doline v tem okolju ne najdejo primerne zapo.slitve, Sprašujemo se, zakaj ne bi ti--sti, ki imajo v rokah polhično moč in moč kapitala, nekaj naredili za družbeno odgovornost okolja in mladim s težje zapaslji-vimi poklici - neposredno s pomočjo štipendiranja - dali priložnost, da ostanejo v svojem domačem kraju. Na drugi .sirani pa s Štipendijami spodbudili, da bi se mladi odločali za poklice, ki imajov našem okolju potencial. Iz lega razloga želi Mlada liberalna demokracija Velenje dati pobudo za ustanovitev štipendijskega sklada na občiaski ravni, Zavedamo se, da so pobude že prihajale iz mladinskih organizacij, vendar pa tudi mi želimo, da bi tokrat res prišlo do realizacije in ustanovitve Štipendijskega sklada.
■ M.H.
GOSPODARSTVO
24. februarja 2005
RGP-ÍU start uspel
poví^zíuia družba Pi ein(>i>()\nika Velenje, je v slovenskem piostoi ii pi^epozmniia že po letu delovanja - Raziskovalni rov vSenivid dohra ! (^fer enea za naprej
Milena Hrstič • Planine
R(jP, pDve/ana družba Premogovnika Velenje s 41) zaposlenimi, jc prvo Iclo poslovanja kljub močni konkurenci, ki vlada na tem področju v vSIo-veniji, dobro prestala. Re/ullali bodo celo boljši, kol so se jih nadejali nasit-mem zaCeiku. V pridjim gre, ker so pod eno slrcho znali povezali »do-bilno kombinacijo« - kamnolom Paka, bcionarno HT/ in rudarski gradbeni program. Dela jim ne manjka, pravi mag. Marjan Hudej. dircklor RGP yaa pri Jeiu kaj ovira .ve^ww ? Se pole-Oia razlikuje oíÍ zimske? »Imamo dve dokaj stabilni dejavnosti. Ena je pridobivanje kamnitih agregatov, kjer sicer lahko šleviio zaposlc-nih (po proizvodnih poirebah) nekoliko varira glede na letni čas. A nc bistveno. V belonari pa proizvodnja teče nepretrgoma. Danes se proizvajajo že tako dobri betoni» da je možno betonirali v vseh razmerah, torej tudi pozimi. Pri drugih projektih, ki jih izvajamo, ko gre za gradnjo,
/ii rudarska in geoLelinicna dela, pa se vpliv sezone pozna. Takrat je na leh delih potreba po delavcih manjša,«
\vm to povzroča kaj teza v? «Nili nc» ker delavce za posamezne projekte najamemo. Kadar gre za rudarske projekte, so lo dclavci Premogovnika Velenje, ko pa gre za projekte, pri katerih ni nujno, da imajo dclavci rudarske izkušnje, se povežemo z drugimi firmami.«
Delale po celi Slovenji ? »v tem Irenulku smo prisotni pri gradnji 1 IE na spodnji Savi. kjer izvajamo »injekliranje«, vgrajevanje tesnilne zavese: opravljamo geološke raziskave na reki Soči, kjer je predvidena gradnja prvečrpalne hidroelektrarne v Sloveniji, in lo žc letos; sodelujemo pa tudi pri zapiranju Premogovnika Senovo, kjer gredo dela h koncu. Trajala bodo kakšno leto. Potem je tukaj i5e veliko drugih del, povezanih z izkušnjami iz rudarske stroke in v povezavi z gradbeni At vom.«
Raziskovalfii rov Setitviii s(€ že kofičali?
«Ja, konec decembra. ílo je z<i projekt, ki ga je bilo treba speljali, da bodo lahko načrtovalci in projektanti ugotovili in doU>čili geola^ke razmere na trasi bodočega dvocevnega tunela v sklopu avtoceste z Gorenjske proti Ljubljani. Dela smo opravili v roku in tako, kot je treba.«
f(ajpa jUŘOvzJuxlfia Evropa? Tja .ve
Se ne poda jate? »Veliko govorimo o tem. Ce pogledamo v strateške načrte nam sorodnih družb in na^lh lastnikov, torej Premogovniki Velenje in ludi Holdinga Slovenske elektrarne, imajo te v svojih načrtih jasno zapisano, da seje treba podati na to pot. R(iPjetam nekako že prisoten. Lani smo izdekdi iri študije za elektrogosp(^darstvo Makedonije, ki predvidevajo možnost prehoda iz nadzemnegav podzemno pridobivanje premoga. Ocene so dobre. Pričakujemo, da bo Makedonija pričela gradnjo podzemnih rudnikov, in kobo^bo lam tudi za nas in Premf>govnik Velenje nekaj dela, Zelo dobro, preko 1ISE, pa sodelujemo s Srbijo. USE ima v Beogradu svoje prcdslavnii>tvo in z njegovo pomočjo imamo tam stike s potencialnimi kupci na.^cga znanja in izkušenj. Z nekaterimi rudniki smo se že povezali, oddali smo tudi že ne-
kaj ponudb- Začetek je pa težak-Kakšnih konkretnih poslov v leni prostoru šc nismo sklenili.« ÍMsíniSka slrukiura ROP? Ste v I0(h odstotni lAsd Premogovnika Velenje? »Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, Na nek način smo v lOO-od-
Mag. Marjan Hude/; »Nekako %mo se baiif ker je konkurenca na te/n področju
tiuda.K
stolni lasti Premogovnika, Če pa malo bolj natančno pogledamo, je Premogovnik pravzaprav na^ dvotretjinski lu-stnik, bclonarna je v la-sti HTZ.« Poslovali po ste dobro? <tCe ocenjujem rezultate za leto 2nc)4,
lahko že zelo zanesljivo povem, da smo prvo leto uspešno zaključili v vseh treh programih: kamnolomu, be tonami in pri projektih, ki smo jih izvajali po Sloveniji. Smo se pa bali, kako bomo preživeli prvo leto, ker je konkurenca na tem področju huda. Zdaj ocenjujemo, da smo dokaj dobro preživeli in da smo že v prvem letu veliko naredili tudi za prepoznavnost v slovenskem prostoru.«
Koliko pa delate za saw Pr67mjfíf?vnik? «S Premogovnikom imamo tesne vezi. Ker pa je nai^a dejavnost taka, daje Premogovnik v bistvu ne potrebuje, smo mu lani prodali le kak.šnih 12 odstotkov storitev.« Bi se dalo reci, da je hila druzha ROP ustanovljena pravi trenutek? «Tubi lahko bilo več odgovorov-Vsekakor pa so singergije, ki delujejo v družbi, prave. Kamnolom Raka predstavlja surovinsko bazo, betonarna predelovalno, v praksi pa prt)duklc obeh s pridom koristimo pri rudaiTvkih gradbenih delih. Tak konkreten primer je že omenjena gradnja raziskovalnega rova Šentvid pri Ljubljani. Ker pa rudarsrvo v Sloveniji, razen v Velenju, zamira, sc tovrstnih poslov v Skiveniji loteva vedno več družb. Ocenjujem, da je bil ROP ustanovljen šc pravi čas. Lahko bi bil celo prej. Prepričan sem. da bo družba dobro delala tudi v prihixJnje in da bomo število zaposlenih v prihodnje .še povečevali.
Nazarjam grozi dražje ogrevanje
Stečaj lovartie ivernili ploše v Nazarjali je piizadel liidi sosednja podjelja - Nujno [)reslrukluriranje podjetja
v posebej težkem položaju seje znašlo podjetje Glin Griť s svojo proizvodnjo toplotne energije za sosednja podjetja in zunanje uporabnike, kamor sodi tudi daljiasko ogrevanje dobrega dela Nazarij. Posledice so že občutne in bodo čez nekaj Časa še hujše, medjije pa lahko sodita odpuščanje zaposlenih in bistveno dražje ogrevanje.
V	podjetju, s tretjinskim deležem je njegova lastnica tudi občina Nazarje, že oblikujejo nujne ukrepe. »Takoj moram povedati, da smo se v našem podjetju pripravljali na prenehanje proizvodnje in poslovanja tovarne ivemih plošč in glede ua lansko poslovanje v ivcrni in do-gcwore pa smo pričakovali, da naj bi se lo zgodilo do konca letošnjega lela. Za nas je torej stečaj zgodil dobra leto prekmalu. Dejstvo je, da smo kot energetsko podjetje najbolj vpleteni v dogajanje v celotnem industrijskem kompleksu. Prav tako velja dejstvo, da toplotne energije, kot našega tisnovnega prc^izvoda, nikakor ne moreš nadomestiti čez noč. energije tudi ne moreš naložiti na tovornjak in je prodati druge,« je najprej poudaril direktor podjetja Glin Griť Ro/idar V<Klavmk.
V	pcxJjelju prav tako preko noči ne morejo bistveno zmanjšati Števila zaposlenih, saj proizvajajo energijotudi na višjem tehnološkem nivoju, tudi najboljši računalniški sistem pa brez človeške roke ne more in ne
sme obratovali. Tojeleeden<xJ problemov, pravi Božidar Vo-dovnik: >»Zelo pereče je dejstvo, da je tovarna ivernih plošč od nas jemala 30 odstotkov vse proizvedene energije, imela pa je enakomerno porabo vse leto, pri ostalih porabnikih so med
Božidar Vodovnik: »Sistema daljin-skega ogrevanja razumljivo ne moremo ustaviti.<t
poletjem in zimo seveda velika nihanja. Ob osialih predvidenih težavaii se nam obetajo hudi časi, na čudeže ne računamo, vseeno pa se ne bomo z glavo zaleteh v zid in naredili nekaj, zaradi česar nas bi kaj liiiro Še bolj bolela glava.« Pogovori in sestanki se seveda /C vrstijo, tudi z občino kot tret-jinsko lastnico. 'lèmeijito prestrukturiranje podjetja bo nujno, saj se glede na težave aslalih podjetij lahko zgodi, da
bo ostala samo kotlovnica, in če se bo to zgodilo, je možnost, da bodo morali sedanjih 32 zaposlenih .skrčili celo za dve tretjini. Posebno poglavje v vsej zgodbi je seveda daljinsko ogrevanje Nazarij. Božidar Vodovnik: »Prekinitev ogrevanja razumljivo ni možna Vsekakor bo treba racionalizirali tudi ta sistem, prav gotovo pa ogrevanje ne bo več tako poceni, kot je sedaj. Po moji oceni namreč razmere za proizvodnjo zelenih energij v ^Sloveniji še zdaleč niso dozorele, saj so takšni manjši sistemi v primerjavi s sosednjo Avstrijo in njeno pomočjo pri sami naložbi pri nas že v samem izhodišču v bistveno slabšem položaju. To potrjujejo tudi velike težave v Preddvoru in sosednjem Gornjem Gradu. Torej bo morala na pomoč priskočili sleherna lokalna skupno.st, tudi Nazarje, saj celotnega bremena paČ ne moremo prcne.sii na potrošnike. Tudi zaradi lega ne, ker jih veliko izgublja službe. Ob tem mi gotovo nismo socialna ustanova, zato se bodo morali v reševanje nakopičenih težavvključili tudi drugi.«
Mjp
Ti natečajem do nove celostne podobe
Gorenje je ob)a\ ilo ja\ iii anoninini natečaj za oblikovanje eelositie grafične po(k)l:)e Skupine Gorenje
Mira Zakosek
(iorenje seje v zadnjih letih skokovito razvilo in močno povečalo promet, tako na domačih kot tujih irgih. Veliko vlagajo v razvoj in vsako leto obogatijo svojo ponudbo z novimi. tehnološko kvalitet nejšimi in oblikovalsko lepšimi izdelki. Lani sov celoti prenovili pralne in sušilne stroje, v prihodnjih mesecih pa bo prišlo na trg 16 popolnoma prenovljenih hladilnih aparatov. Za jesen zjicjva napovedujejo oblikovalski »boom« z drugo gcncracijo aparatov Pininťarino.
Vodstvo pa meni, da je prišel čas, da prenovijo tudi svojo podobo. Objavili so javni anonimni natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe Skupine Gorenje.
»Z razpisom želimo pridobili idejno rešitev za sodobno, kakovostno in razlikovalno celostno grafično podobo modernega, dinamičnega in globalno orientiranega podjelja z ambicioznimi cilji, kakršno je Gorenje. Hkrati želimo doseči usklajenost in jasnost korporacijskoga komuniciranja v vseh hčerinskih podjetjih v Sloveniji in na vseh evropskih trgih
ter usklajenast korporacijskega komuniciranja in komuniciranja krovne blagovne znamke Gorenje,« pravi v Gorenju odgovorna za odnose zjavnaslmi Urša Menih Doki. Predloge zbirajo do 15. aprila. Strokovnost izbora zagotavljajo vrhunska. mednarodno priznana imena, ki bodo sestavljala žirijo: Paula Scher (Pentagram, NY), Gert Dumbur (Studio Dumbar, NL), Peter Zee (Design zen-trum Nordrhein Westfalen, D), Stane Bernik (ALU, LJ), Jane/Smerdelj (ALU, LI).
!, OBIŠČITE NAS: VSAK DAN 'ídDS.OO D019.0Q URE, >. {; - OB SOBOTAH
1309,00 DO 13.00 URE
NAJDETE NAS NA PREŠERNOVI CESTI 1A (fS^N SODIŠČA) VVELENJU
murri
SINCE 19 25
UUDJE
■verna nima prihodnosti
V olK'ini Nazarje poiiosni iia pi vo dcsiMlolje - Zajetne naložbe v šolstvo in spori - Prava \ sel)ina Jakijcve tiiše - IliKie težave v lesni industriji, za tovarno iv<^rni[i plošč ni rešitve - Bo (deltii) r(^šil(^lj Islrabenz?
Samasiojna obCina Nazarje je v svojem pAcm dcsctlolju dosegla uspehe, ki jih v nekdanji skupni občini zagotovo no hi dosegla. TakSno jc mnenje većine občanov, tudi prepričanje :^upana Ivana 1'iiniatii, vse skupaj pa polrjujejo vidni dasežki. »Prepričan sem, da so iahk(") občani skupaj z mano ponosni na prelu^jeno pol v prvem desetletju naše občine, ki je več kol očitno upravičila svoj obstoj. Na prvem mestu je polovo nova popolna osnova Šola. v kateri smo zagotovili ludi lepe p ros I ore za glasbeno šolo, seveda pa ne smem pozabiti na Sporino dvorano, kije polna od jutra do poznega večera, večkralpajc tudi gosliteljiea osialih odmevnih prireditev. Z<idetek v polno torej. Lepa pridobitev jc muzej gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec, občina pa je po svojih močeh pomagala tudi pri d^wcdanji obnovi znamenite knjižnice v frančiiUcaaskcm samostanu, /e
ti dasežkiso dovolj, da jih z veseljem pokaiřemo vse Šlevil-nejsim obiskovalcem Nazarij in občine v celoti,« pravi župan, /.clo dobrodošla in koristJia pri-dobiiev je ludi nekdanja hiša z galerijo mojstra Jožeta Horvata • JakiJa. V njej so s sodelovanjem Ljudske univer/e najprej ptKlavili na noge center za samostojno učenje, ki z v.«sakim dnem posebej potrjuje svoj obstoj, svojo informacijsko točko je v tej stavbi odprla velenjska območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje, kar je v sedanjih icžkih časih za tamkajšnjo lesno industrijo velikega pomena, v njej pa so zagotovili tudi galerijske prostore, ki jih bodo kmalu še dopolnili. Ivan Purnai: »Veseli smo, da stavba dobiva zelo pomembne vsebine, dokončno pa jo bomo uredili lelos in jo tudi s primerno slovesnostjo predali namenu. Jože Horvat - .laki je občini že ponudil večje število svojih del in z njimi bomo v nje-
govi nekdanji hiši in galeriji uredili stalno zbirko, del prosto* rov pa bomo namenili redni galerijski dejavnosti. Zadovoljni smo tudi, da je občina končno poslala lastnik celoinega kul-uirnega doma. Prav pred kratkim smo odkupili prostore p(")d-jeija Igea, naslednika nekdanje delavske univer/e, tudi te pa bomo namenili področju kulture. Ze se dogovaijamo, da hi v njih dopolnili ponudbo sosednjega muzeja gozdarstva in lesarstva, v la namen pa bi radi postavili stalno zbirko o novejši zgodovini kraja in občine Niiza-rje.«
Ob športni dvorani so v nazar-ski občini tudi sicer zadovoljni z napredkom na področju Spiv rta in rekreacije^ Občina je v preccjšnji meri pomagala pri urejevanju športnih in rekreacijskih proslorov v Smartnem ob Dreli in na La/ahpri Kokar-jah, pa tudi pri obnovi igrišč v Nžizarjah. »Pred mano sta še dve leti v tretjem ^upan.skem
mandalu, zato takšen pogled v minula leta ni odveč. (îotovoje ireba omeniti precej kilometrov ptisodobljenih cest, zlasti v višje ležečih predelih. K obncwi cesi se bomo letos po krajšem zališju spet vrnili, saj so krajani že pripravili spodnji ustroj na nekaterih odsekih, občina pa bo prispevala za asfaltno pod-
pridobitev bi se še našlo,« je bližnjo preteklasi in sedanjosi (X'enil njizarski župan Ivan Pur-nat.
Upravičeno zadovoljstvo pa v tem času kalijo hude težave v nazarski lesni industriji z izgubljanjem velikega števila delovnih mest- Dolgoletna agonija tovarne ivernih plošč se zaključuje. Takšne in drugačne poslovne odločitve v preteklosti so terjale svoj davek in R8 za-po.slenih je v torek že prejelo delovne knjige, na vso nesrečo
ivan Purnat: »^Datjinski sliem ogrevanja mora ćetovati v vsa-
kem primeru.«
lago- Veselimo se novega vodovoda v Smartnem oh Dreli, kije izjemen dosežek, nadaljevali bomo širjenje kanalizacijskega omrežja v naselju Prihiwa, tudi nekaj manjših in dobrodošlih
pa grozijo še druge težave, »Stečaj tovarne ivernih pk>Ščje seveda hud udarcc, a tudi pričakovan. Žal lo pomeni ludi velike težave v sosednjih podjetjih, zlasti v Glin Grifu, saj je
ivema od njega odvzemala 3(1 odslolkovvse proizvedene toplotne energije. Upam, da se stanje vproizvodnji stavbnega pohištva ne bo poslabševalo, saj bi se s icm težave le še stopnjevale. v podjetju Cilin Grif morajo takoj pripraviti sanacijski program, ludi najbolj Črno različico. Vsa druga dejavnost Še lahko preneha, nikakor pa ne kotlovnica, saj moramo ogrevanje za naselje Nazarje in astale zunanje uporabnike zagotoviti v vsakem primeru. Jasno pa je, da bodo morali v tem podjetju zmanjšati število zapaslenih, ne glede na bolj ali manj Črn scenarij. V te pogovore se vključuje tudi občina, -saj je iretjinski lastnik podjetja,« pravi ž u pan-
In kaj meni o usodi lovarne ivernih plašč? »Ne verjamem več, da bi tovarna še dolgo obratovala. V najboljšem primeru še do konca letošnjega leta, naprej gotovo ne. Na občini si želimo, da bi Isiraben-zova proizvodnja pelctc3v ostala in se razširila, saj hi tako dobilo delo 30 do 40 delavcev. Kakršna koii proiz\'odnja pa se bo na tem mesiu nadaljevala, bo občina zahtevala, da ne bo ob remenje Vři la okolja. Vsakomur bomo pomagali po svojih močeh, zalo se z Istrabenzom že dogovarjamo, saj bi to bila tudi rešitev za podjetje Glin Grit'.«
■ JP
O odprtih vprašanjih tudi z lobiranjem
V oheini Stnarlno ob l^aki je na področju družIXMiili dejavnosii precej odprtih v prašanj, denarja pa veliko premalo - Poleg šole bo nova zj^odlia vrlec - Odhoi' lahko samo opozarja in pritiska na ol)ťinsk() upravo
Tatjana Podgoršek
(\'prav je v letošnjem, slabih 438 milijonov tolarjev »Težkem« proračunu občine Šmartno ob P.iki predvidena dobra pi^Uwica (230 milijonov Sri') za potrebe družbenih dejavnosti, je to precej premalo glede na poirebe. O nckalerih odprlih vprašanjih s lega področja smo pt^stavili nekaj vprašanj predsednici odbora ĆH Qegos|x^darske javne družbe v občini Miji Žerjav. !^ekaf4iri pt)^reSajo večjo ak/iv-nosi odbora» ki f*a vodite, saj je (HÍpríih vpra.^anj /m področju drut/iemh dejavnosii zelo vdiko. »Odprtih vprašanj na lako zahtevnem področju, kol so družbene dejavnosii,je res zelo veliko, /a delovanje v odboru sem se odločila zalo, ker imam rada ljudi in kraj. Vse bolj pa spoznavam, da je delovanje v njem povezani) predvsem z denarjem. lega pa je vedno premalo. Delo v odboru je nekaj drugega kot ga opazovali samo od zunaj.« .S' .slabimi 92 milijoni SÍT je največji proračunski porabnik osnovna So/a. ki v zadnjem času buri dultore med občani zaradi več razJof^r: prizidka za poirebe deveileikť in šporia v kraja, v jđ-dnjeni čaxu starci nej^odujejo tff' radi prehladnih učilnic, nekatere pa moti tudi /o, da je šoh s
svojo kotlovnico na irda goriva med tujj večjim i onesnaževalci Tfaka v tem ohAju.
»Težave s hladnimi učilnicami se zaradi slabe izolacije vlečejo že vse od izgradnje prvega prizjdka pred več kot 30 leti. Šola si je prizadevala za odpravo težave tudi z zamenjavo oken v starem delu objekta. Vprašanje kuijenja na trda goriva naj bi rešili z izgradnjo prizidka za potrebe de-vetlctke. là naložba je za občino finančno zelo zahtevna. Sploh Če vemo, da je bilo potrebno pred izgradnjo prizidka pridobiti uporabno drrvoljenje za obstoječi objekt. Te aktivnt:»sti so stale tretjino predvidenega denarja za prizidek. Lani smo predali .svojemu namenu raz.šij7em> telovadnico, letos upamo, da bomo uredili 4 učilnice. Menim, da bi bilo pri teh vlaganjih težav manj, če bi se prejšnje občinsko vtxistvo pravočasno prijavilo na razpise za sredstva, ki jih je za te namene razpisalo minisirsivoza Šolstvo in šport.« lirez potreb iudi ni vrtec, ki je z nekaj manj kot 79 milijoni SIT dru^i največji proročanski po* rahnik. Mimogrede - ima Še vedno sirelio iz salonitnih plouč, ki so - po mnenju s/rokornjokoi' • ,iko<Hjive za zdra vje. »Vrtec bo še zgodba zase. Tudi la objekt prav zaradi salonitne strehe še nima uporabnega do-
voljenja. V letošnjem občinskem proračunu je predviden denar za zamenjavo kritine. Od njegove izgradnje je mlniloveč kol 20 let in pojavljajo se Še druge polre!>e, ki bod<i zahtevale precejšnja sredstva. « Temelji/e obnove je potreben kul' turni dom. »Drži. Nazadnje so ga obncwiii pred več kol 20 leti. Da bi se ustvarjalci in obiskovalci v njem
Predsednica odbora za ne» gospodarske javne službe Mija Žerjav
prijeino počutili, bi bilo potrebno postoriti marsikaj. Kulturno društven Šmartno ob Paki je se je lani prijavilo na razpis za pridobitev denarja za posodobitev opreme^ letos pa za ureditev odra. Zaradi tega smo v leii^njem ol)činskem proračunu namenili kulturnemu društvu nekaj več denarja (l,."^ milijona SIT). Zelja vseh je, da bi uredili vsaj oder. saj bomo prihodnje leto praznewali 100-lelnico organiziranega kulturnega delovanja v kraju, Ciledališče pod kozolcem in folklorna skupina Oljka pa 30-letnico delovanja. Prav
tako bo prihodnje leto 700 let od prve pisne omembe kraja.» Mladinski center je aktualna tema na sejah vaše^ odbora in ohČinske}*a sveia^ sploh pri spre^ jemanju proračuna. »Nazadnji seji smose pohvalno izrazili glede veliko opravljenega dela na samem objeklu in ludi glede njegove vsebine. Bo pa potrebno njegovo dejavnosi askla-diii z razpoložljivim denarjem.« Društva naj bi prejela de/utr iz proračuna na osnovi předlož' enef>a delovne}ia programa in poročila o opravljenem d^u, kar pa se ni ziio<lilo. »Na odboru njihovih delovnih programov in poročil res Še nismo pj-egledali. To bomo storili na naslednji seji odbora. Obslaja še rebalans in torej možnosti za spremenihe pri financiranju. Sicer pa je potrebno poudarili, da pri dejavnosii društev ne gre za velike vsote denarja.« V delovanje odbora stkiijo tudi prireditve. Po mnenju nuutgih je profiram z^lo neusklajen. »Morda bomo pravs pregledom planov društev, v katerih so ludi prireditve, bolje rešili lo vprašanje. Z vodstvom občine sc bomo poskušali dogovorili o pripravi programa prireditev za cclo letošnje lelo« Kaj ho stori/ odb<tr za resii&' vsaj nekaterih odprtih vprašanj s po-dročja družbenih dejavna^ti v prihodnje'/ »Zelo težko kaj, saj delujemo nepoklicno. Laliko samo opozarjamo, pritiskamo na občinsko uprřívo. Očitno bomo morali poskušali pridobili dodatna sredstva z lobiranjem oziroma vzpo-siaviii tesnejše sodelovanje s poslanci državnega zbora, ki so z našega območja. »
Prihranite
čas in denar
Izberite udobnejše načine poslovanja
ES? EiĚ? CřTeiedom
Ali veste, da vam za placjío položnic ali vezavo depozita sploh r» treba v banko? Hitreje, udobneje in ceneje lahko opravite še vrsto drugih bančnih storitev na sodobnejše načine:
•	prek spletne poslovalnice Klik NLB lahko poslujete z računalnika, priključenega na internet,
•	prek telefonske banke Teledgm po telefonu s^oje želje aupate bančnemu strokovnjaku,
- z uporabo mobtine banke Moba NLB opravljate storitve prek ustrezne izbire v memju vašega mobilnega telefona
Prihranili ne boste le časa, ampak tudi denar Piovizije pri takem načinu plačila položnic so namreč bistveno nižje! Prihranili pa boste tudi pri pristopnini
Do 31. marca je pristopnina polovična!
Vabimo vas, da se oglasite v našth poslovalnicah, kjer varn bomo z veseljem svetovali pri izbiri za vas naj udobnejše ga načina poslovanja
www.nlb.sl
O
ljubljanska banka
Nov9 Ljobljensk^ bdnkô tf.d« Qubljanâ
8
AKTUALNO
24. februarja 2005
Izguba tudi zaradi zahtevnejše ambulantne obravnave
v Splošni boinišniri CcIjc so lani zdiavili Ic toliko l)olnik()v, za kolikor^ so se dogovorili z zdravstveno zaxarovalniro - Letos za naložl)e vec kot pol milijarde SIT
Tatjana Podgoršek
Pù m /daj nepopolnih poUa-ikih je Splošna bolnišnica Celje sklenila laasko leto z nekaj več kol 2(Jil milijoni tolarjev i/gubc. Ta naj bi bila - po zagotovilih direktorice Stelke Presker, skoraj za polovico manjSa oJ n ai rt ovane.
f'cje leta 2003 bolnišnica pridelala večino izgub zaradi lega. ker so opravili več dela, kot so ga dogovorili z zdravstveno zavarovalnico, lani \y. lega naslova rdeCih številk ni bilo. Na oddelkih so zdravili in tudi v ambulantah pregledali samo z zdravstveno zavarovalnico dogovorjeno Slevilo bolnikíw. «Po prvih ocenah je nastala lani precejšnja izguba zato, ker se jc skladno ? usmeritvami celotnega bolnišničnega zdravstva tudi na§a bolnišnica usmerila v zmanj.^nje hospital nega zdravljenja in v povečanje števila zahtevnejših obravnav v ambulantah, ki pa jih zdravslvena zavarovalnica ni ustrezno plačala. V bolnii^nicj v zvezi s tem zbiramo podatke, saj iselimo pred podpisom IcK^njc pogodbe zelo natančno predstavili to vprašanje. Siccr pa bo nasploh ugotavljanje vzrokov
za izgubo ena od osrednjih nalog pi>slovodstva v Icm letu» kar pomeni, da bomo vzeli pod drobnogled tudi učinke lani uvedenega financiranja bolnišnice po skupini primerljivih primerov.«
Kot je še povedala Preskerjeva, so lani v bolnišnici marsikje zmanjSali čakalne dobe za ne-nujne primere na približno tri mesece. Kljub uvedbi dodatnih programov pa jim leh ni uspelo zmanjšati za ortopedske operacije, pweêujejo pa se na kar-diovaskularnem področju, kjer so vse večje tudi potrebe. Med lanskimi največjimi pridobitvami je ontenila nov aparat za preiskavo z magnetno resonanco, katere lastnikje zreški Unior. Bolnišnica je za opravljanje z aparaturo dobila od ministrstva za zdravje koncesijo, z zdravstveno zavarovalnico pa sc je dogovorila o opravljenih 84(1 preiskavali od lanskega oktobra do letošnjega aprila. »Z Uniorjem smo sklenili pogodbo in v njej natančno določili pravila oziroma smo se dogovorili, koliko znaša v celotni ceni storitve stro.šek, ki ga priznava m-varovainica m delo naših zdravnikov, koliko materialni stroški in koliko stroški za najem pros-
tora. Bolnišnica v ceni preiskave obračuna Uniorju 33 tisoč tolarjev za najem prcsto-rov. v katerih je aparatura,» Preskerjeva je ik povedala, da so potrebe po preiskavah z magnetno resonanco v celjski regiji precej večje, kol jih dovoljuje zdravstvena zavarovalnica bolnišnici sedaj. (Hede na potrebe pričakuje, da se bodo z njo dogovorili o plačilu od 2000 do 2500 tovrstnih storitev v tem letu.
vajo četrto nadstropje novejše stavbe), preostanek pa za obnovo opreme in nakup nove. »PcDtrelw po investicijskih vlaga-
njih so v bolnišnici res zelo velike. ( ez dve leti bo njen prvi del star že 12(1 ki, seznam zamenjav ali nakup potrebnih
aparatur pa presega milijardo tolarjev,« je še poudarila direktorica Splošne bolnišnice Celje Šieťka Preskcr,	■
2 novinarske konference, na kateri Je minister za zdravje Andrej Bručan, prvi z leve^ pohvalif
vodstvo celjske botnišnice.
Ďiretdorica Splošne boinišnice Celje Štefka Pre-sker: «Lani smo na oddeikiii zdravili in v ambulantai^ pre* gledali te toliko bolnikov, kot smo se dogovorili z zdravstveno zavarovalnico.«
C^eprav izguba obremenjuje nadaljnji razvoj celjske bolnišnice, so za letos predvideli za nali^ži^e 560 milijonov tolarjev, od tega polovico ZiJ izboljšanje bivalne ravni bolnikov (urediti namera-
Bolnišnica med regijskimi in tistimi s statusom klinike
Minister za zdravje Andrej Bručan in državni sekretar Dorljan Marušič obiska v celjski bolnišnici prejšnji teden nista namenila le otvoritvi novega travmatološkega oddelka, ampak tudi delovnemu srečanju z vodstvom bolnišnice, direktorji zdravstvenih ustanov v regiji, predstavniki zitsebnih zdravnikov in zobozdravnikov, župani in poslanci. Na novinarski konferenci je Bručan povedal, da je bil ob tokratnem obisku bolnišnice precej bolj zadiwoljen kot takrat, koje bil tu prs'iČ. Izrazil je zadovoljstvo, ker je bolnišnica prepolovila izgubo, ki je v bolnišnicah pri nas med najnižjimi. Pohvalil je zmanjšanje ležalnih dni in vse pogostejše uveljavljanje enodnevnega
hospiialnega zdravljenja. Nov sistem financiranja skupine primerljivih primerov naj bi takrat, ko bo povsem zaživel, tudi celjski bolnišnici prine.sel več denarja. Po ministrovem mnenju bolnišnica po Ziihtevnosti zdravstvenih storitev sodi med regionalne in tiste s statusom klinike. Minister upa, du bodo v bližnji prihodnosti ta status z nekaterimi kliničnimi oddelki v bolnišnici tudi potrdili. Omenil je še ureditev ur^ntnega bloka primarnega in sekundarnega zdravstva v regiji. Ureditev lega prepada regijam. Po njegovem mnenju bi bilo za ( "elje najbolj smiselno, da bi bili prehospitalna in hosiipalna zdravstvena služba v istem prostoru.	■
Hotel Razgoršek poživil mesto
Odprt bo vse dni v tednu - V sedemindvajsetih sobah petdeset ležišč - Dobra hrana, kakovostna postrežba in nasmejan sprejem
> ^^ ebruarja je v Velenju, v neposredni bližini ^ J^ starega trškega jedra, pod gradom, začel I goste sprejemati nov Hotel Razgoršek. ^^ Na eni strani je pomembno dopolnil nociiveno, na drugi pa gostinsko ponudbo mesta ob Pakl.
V	sedemindvajsetih sodobno opremljenih sobah, s skupaj petdeset ležišči, so gostom na voljo mini bar, trezor, televizor, telefon, internetni priključek in sušilec za lase. Devet sob je enoposteljnih, osemnajst dvoposteljnih, dva pa sta apartmaja. Nekatere sobe imajo tuš kabino» druge kopalno kad. Vse sobe, ki so gostom na voljo v prvem nadstropju, imajo tudi balkone.
Gostje lahko v Hotelu Razgoršek izbirajo med različnimi storitvami, od nočitev z zajtrkom, pol ali celimi penzioni, ali ker je hotel odprtega tipa le hrano in pijačo.
V	restavraciji, ki ima40 sedežev, gostom vsak dan postrežejo z okusnim kosilom za 1.500 tolarjev. Ob nedeljah bodo v Hotelu Razgoršek goste razvajali s tremi različnimi meniji: »klasičnim» nedeljskim za 1.700 tolarjev, ribjim za 1.500 tolarjev in otroškim za I.IOO tolarjev. Lahko boste posegli tudi po hišnih s peci ai i tetah; grajskem nabodalu, postrvi v zaseki m ploŠČl »Rustika«. Za dobro in okusno hrano skrbita
V	petek večer školjk
V	Hotelu Razgoršek bodo vsake toliko časa za goste in obiskovalce pripravili kakšno posebnost. Tako vas jutri, v petek, 25. februarja, vabřjo na večer školjk. Obijubljajo dagnje na birzari, po katerih si boste dobesedno obhzovali prste.
Srečko in Mitja, kakovostna postrežba je v rokah Mitje« Judite in Vlada, na recepciii pa se vam bo že od daleč nasmejala Mojca. Lastnik hotela, Vinko Razgoršek. ki bo hotele odpiral tudi drugod po Sloveniji, v prihodnje obljublja pokrito teraso, kjer bodo gostje ob zvokih žive glasbe poskušali izbrane jedi in se sladkali s hišnimi dobrotami. Za n^mlajše pa bodo uredili igrišče.
Hotel Razgoršek je gotovo vredno obiskati.
Pomembno je vedeti...
Hotel Razoršek je odprt vsak dan. tudi ob nedeliah in praznikih, od 7. do 23. ure. Telefon: 03/ 898 36 30 ali 03/ 898 36

.S^tel IRazgorsek
NASI KRAJI IN LJUDJE
Za večjo varnost v prometu
CUnii /(li'iiž(Mi)a sořtMjev in avloinchniiikox Volciijc bodo tudi k^tos pripravili šievilíio aklivnosli za vcrjo vamosl v pioinoiii, odpravljali bodo skušali ludi vrne pronuMuc torke - Stovilna priznanja za zvestobo in uspešno delo
Mira Zakoiek
riani /druženja šoferjev in av-lomchanikov Velenje so se zbrali v sobolo na 49-lclni skupščini, ki sojo /ačcli s kulturnim programom, ki sih ga pripravili Alenka Podpcćan in Mojca Marš icr plesna skupina Kali.
Z deiom, ki so ga opravili v preteklem lelu, so bili zadovoljni. Sodelovali so na mnogih prostovoljnih akeijah, dc/ursivih, ickinovHnjih in srečanjih. Sepcviebej jc bilo sodelovanje (po besedh predsednika Borisa Ranťi^ja) uspešno s Svc-lom za preventivo in vzgojo v eeslnem promelu in s policijo. Skupaj so prispevali, daje bila pol v Šolo prve in zadnje soLske dneve varna. Uspešno so opravili tudi vse ostale zadane naloge, med drugim akeije Kaj veš o prometu, kolesarke izpite na osnovnih Šolah in preventivne iclniičiie pieylcdu vozil. Uspei>ni pa so bili ludi na sta-
novskih tekmovanjih. Veličastno so zaznamovali iUíťerski príiznik, 13. julij. Po ulicah Velenja so pripravili povorko. U.spešno je bilo tudi iradieio-nalno dnii^abno srečanje na Ro-gli, pa mnoge dobrodelne akcije.
pa vse ni bilo tako rožnato. Društvo se srečuje z velikim li-nančnim bremenom iz preteklosti, za katerega še nimajo režirvc.
Tudi za Ici.os so si začrtali obsežen dchivni program. Sodelovali bodo pri vseh akcijah za večjcí varnost v cestncm prometu» med drugim bt)do organizirali dan prometne varnosti v Velenju. Skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo opozarjali in skuhali razreševati lako imenovane črne prometne točke. Sodelovali bodo s sorodnimi
Združenje šoferjev in avto-mehanikov je eno najšteviičnejsih društev
društvi in skušali v .svoje vrste pridobiti nove člane in seveda nadaljevali vse že utečene aktivnosti.

m

Srebrni piaketi so po<Seiiii Edu Cviklu in Zdravstvenemu domu Veienje
Na letošnjem občnem zboru so podelili svojim najzvesiejŠim članom značke in plakete. Znaike zvestobe je prejelo kar 49 njihovih članov (med njimi Murlin Podlesnik za 50 let, Vinko Črep. Martin Žiinlar, ^lefnn B(ir<»vnik in Ivun Delopsřza451ei)-Plaketo s srebrnim vencem je dobil Edo Cvikl in Zíiravstvem <hm Veknjt: plaketo tovarištva Vili Ja-kob; zlate značke Zoran Sr.^a, Rihari .^pitaL Ivan Tratnik. Murlin Skoćaj, Zdravko Koren in Zdravko Podpečan: srebrne značke Mirko (»rudnik, Damjan Ločičnik, Mirko Ki»p, Bogdan ^kru-l>a, Ivan Zabukovnik in Hilari Vanovxek.
^ PDG Topolšica: Pred izgradnjo novega gasilskega doma
»
0)
>in a
■B
3
IH
M 18 B
n «
Ni
Na nedavnem 74. občnem zboru so člani prostovoljnega gasilskega dru.^lva Topolšica ocenili, da so v minulem letu delali »v glavnem uspešno, čeprav bi se verjetno na^lo tudi kaj takega, kar bi si zaslužilo kritiko,« je v poročilu dejal predsednik društva Herman Per^ovnik. Pri naštevanju opravljenih nalog je izpostavil predvsem prizadevanja za izgradnjo novega gasilskega doma. V svojih načr.ih so ga predvideli
že pred leti, a so postopki pri spremembah namembnosti zemljišča zadevo Zitvlekli vse do leti^ »/ veseljem lahko povem, da je sprejetje zazidalnega načrta lik pred zdajci, zalo
upravičeno pričakujemo, da homo letos uredili vso poirebno dokumentacijo in pridtîbili gradbeno dovoljenje, da bi lahko začeli gradnjo objekta prihtxlnje leto.« Ob lej priložnosti se je
Pjrgovnik zahvalil štx^tanjskemu županu Milanu Kopušarju in predsedniku KS Topolšiea Vi-kiju Dřevu, ki sta ,se pri tem najbolj trudila. Desede zahvale za vložen trud pa je namenil Se de-
setinam društva, ki so nastopile na gasilskih tekmovanjih in dosegle lepe uspehe, ter vsem, ki so jim pomagali pri uresničitvi postavljenih ciljcv. Po zagotovilih Franca Hrl-beršksi. poveljnika društva, je operativa lani skoraj v celoii uresničila svcj program. Na terenu so med drugim tudi devetkrat pomagali krajanom v širšem okolu TopolSice pri reševanju imetja in premoženja, precej pozornosti so namenili izobraževanju, preventivi, aktivnostim v mesecu požarne varnosti, vzdrževanju in posodabljanju opreme, se vključ-
evali v aktivnosti kraja, oskrbeli nekatera gospodinjstva s pitno vodo. Za to so namenili več kol 3100 delovnih ur Letošnji dokaj zajelen delovni program ima najvišje zapisano preventivno delovanje ir delo operative na njihovem požarnem območju, tvorno sodelovanje z usianovami, društvi v kraju, strokovno izobraževanje in usposabljanje članov. Njihove desetine pa naj bi preverjale uspasobljenosi na občinskem in meddrušlvcnih tekmovanjih. Med drugim naj hi kupili Še nekaj drobne opreme.	■ t p
PGD Lokovica: 30 let gasilstva, novo vozilo, prizidek
Minulo leto bo v kroniki prostovoljnega gasilskega društva U>kovica zapisano kot posebno leto zaradi več razlogov: v kraju so praznovali 3U-lelnico gasilstva, svojemu namenu so uradno predali novo gasilsko vozilo, ki je bilo brez opreme vredno 36 milijonov tolarjev, postavili pa so ga v novo zgrajen prizidcK, pri izgradnji katerega so imeli zaradi nagajanja nemalo težav. »Po dveletni ascv
niji s pridobivanjem soglasij zanj in končni realizaciji prizidek Imamo, v teh spomladanskih dneh pa se bomo trudili, da bi dokončno uredili še njegovo notranjosi,«jc med drugim dejal na nedavnem rednem občnem zboru drušrva predsednik iokoviških gasilcev Boris Liimbi/er. Kot je še poudaril, so pri izgradnji prizidka naredih precej sami člani društva, na dan so opravili približno 100
pn^stovoljnih ur. Lambizer se je vsem zahvaUl za strpnost, razumevanje in pripravljenost za sodelovanje pri uresničitvi tako velikega zalogaja. Ob vseh teh aktivnostih niso pozabili na družabnost, urjenje desetin za tekmovanja in na srečanje s pobratenim društvom Ribno pri Bledu. Izrazil je upanje, da bodo tudi v prihodnje tvorno sodelovali z Občino Šoštanj in Tešem.
Operativci društva so lani pomagali pri reševanju premoženja ljudi v dveh intervencijah, za potrebe krajanov so razvozili 20 tisoč litrov vode, skrbeli za preventivo, izobraževanje in usposabljanje Članov. Desetine društva so se za tekmovanja urile vsak teden. Kol dobri in skrbni gospodarji so poskrbeli tudi za opremo. Se posebej prizadevni so bili -po navedbah poveljnika draŠIva Andreja Juriča - v mesecu požarne varnosti. Tudi leio 21)05 bo za lokoviškc «»asilœ zelo delovno. Nemalo
aktivnosti so med drugim predvideli pri urejanju, vzdrževanju ter opremljanju gasilskega doma, urejanju njegove okolice. Na operativnem področju načrtujejo poleg vaj v TeŠu Še usposabljanje ekip za tekmo-
vanja, vaje za operativo in iz-obrazevimje članov. Predvideli so tudi dokaj pesiro družabno življenje. Opremo pa bodo dopolnili ali posodobili glede na finančne zmožjiosti. Ob koncu občnega zbt^ra st> ne-
kfitcrim članom podelili priznanja in odlikovanja ter izvedli volitve v organe upravljanja, Dolžnost predsednika so znova zaupali Borisu Lambizerju, poveljnik je ostal Andrej Jurič, novi članici upravnega odbora društva pa sta tajnica Jasna Plaskan in blagajničarka Tatjana Kosec.	■ tp
V novem s/o venskem fiimu "Ljubljana je ljubljena", ki ga snema Matjaž Klopčič in ki bo pričarat Ljubljano od teta 1934 do 1945, bodo za prizorišče osnovnošolskega in gimnazij' skega razreda uporabili muzejsko učilnico Marjana MarinŠka iz Velenja.,
10
KULTURA
'«'^ĚASi 24. februarja 2005
Mladi glasbeniki znova zelo uspešni
v Velenju in Celju jc med 14. in 16. februarjem 2ii05 polelada 8. regijsko lekmovanjc mladih glasbenikov eeijskega in koroškega ubmoCja. V različnih kriiegorijah so letošnje leio med sehoj tekmcTvali glasbeniki v naslednjih insirumeniih: harmonika, lolktila, rog, irobcnla, pozavna, luba. kiiar^ki in klcivirslu duo in korr.ome skupine z godali in klavirjem, 'lekmovanja se je udeležila nekaj manj kol Slo iekmovaleev»slaba pohwica jih je v j^oiiedeljek, 14.2., tekmovala v Celju, astaJi pa v torek in sredo na velenjski glasbeni i>oli. Izvrstni re7:ultati kai^cjo dobro večletno delo in trud uêcnccv 1er njihovih mentorjev. Naši učenci so uspe.^no igrali pred strokovnimi komisijami in osvojili 14 zlaiih in 9 srebrnih plaket. Zlate plakete so tako prejeli: Nac Visočnik (harmonika, l.b), David OpreŠnik (tro-benia» la), AloJ/. Kompim (trobenta^ ll.a). Roman Podtesnik (irobenla (Il.a), Vid Puc (rog, La). Jiižek R<»ser (rog, Ila), Matej ZaveršTiik (tuba, I.b), Go-Riz<l Vidic (luba, Il.h), Ur1>an S|iical (pozavna, I.ej,Tilťn Slo-
var (tolkala» l.a), Šp«la Cvlkl (tolkala, I.c), Aleksandra Šuklar (lolkala, Lc). Filip Miklavc (tolkala, ll.a) in klavirski irio v sestavi |{Hri>ara leaned 1 (violina), \'<ilentin étante (viola), Kristina Piknik (klavir). Pripravili so jih naslednji mentorji Mojca Vo-lavSek, Damir Tkave, David Špec Je/ernik, Robert Prednik, Miran Šumećnik, Marjan Stropnik, Janez Marin, Tomai U^jen, Davor Plambcrger in Danica Koren. Največji podvig le uspel dijaku prvega lemika umetniške gimnazije, tubistu Gorazdu Vidiču, ki je osvojil maksimalno j^tevilo točk.
Poleg velenjske Šole seje tekmovanja udeležilo Se 11 drugih glasbenih Šoli, našim učencem píH je uspelo pobrati kar četrtino zlalih priznanj. /Anje so poleg samih lekmovnlcev, mentorjev in korepetii orjev zasi ui^ni tudi slarši, ki so v/podbudno f^rcmljali delo svojih otrok. Kot krona celodnevnih tekmovalnih dni sta bila orgjmizirana dva koncerta prvojiagrajencev, prvi v ponedeljek v Celju in ziikljucni v sredo v Velenju. Oba .sta pokazala in dokazala visoko ra-
Gorazd Vidic je z izvrstnim igranjem na tubi osvojil maks/-maino $tev//o toČk. (Foto: M. Tekauc)
ven našega glasbenega fz-obra3:cvanja- Najboljše sedaj čaka Šc finalni nastop na držav-
nem tekmovanju, ki bo od 17. do 20. marca 2005 v Ljubljani.
■ Urška Sramet
Velenjsld plesni oder
V organizaciji Javnega sklada RS za kiil-Uirnc (IcjavřiosU, Obmorne izposlave Velenje, je bila v relrtek v velenjskein kuitur-nein domu zanimiva ptH^dstaviiev plesne nslvarjaliiosU v Šaleški dolini
Vťknje,17.fd>ruarja -Naprireditvi »Velenjski plesni (xJcr« so se plesne skupine predstavile v dveh povsem različnih stilih. Skupino »Fione« iz Šmartna ob Paki, »Vereatile« iz osnovne Antona A^erea ter plesna šola Spin in plesni studio Kíily se posvečajo predvsem lup-hopu in v njem iščejo svojo podobo in izraznost. Njihove mentorice po vzoru popularnega plesa privlačijo mlade ple.salke v gibanje na treningih in nato na nîistopih. Kljub islcmu slogu pa koreograllnje Maja Bu-bik, Mojca Rabic in Miljana Kolonie - Kaly i.ščejo svoje zamisli, kar se je p<^kazalo pri pt»amez-nih koreografijali. Plesni studio N, plesni teater Velenje in oddc^lek za si-)dobni ples na glasbeni Šoli Frana Koruna Ko?cljskega pa so se občinstvu predstavili s sodobnim plesom. Kore<ïgralinji Nina Mavec Kren-ker in Rosana Šiorgelj .se posvečata slilu» ki se je razvil iz klasičnega haleta in izvira iz narave raziskovanja Človeškega telesa. V njunih koreografijah se razvijejo ptxlobe brez klišejev in
njun lastni izraz. Letošnji Velenjski plesni oder siasirok<wnospremljali Rt'>sana Štorgclj in UrSulaTen^an, ki bosta skupaj izbrali koreografije za medobmočno srečanje plesnih skupin v Rogaški Slatini. Prireditcvsoz aplavzomsprem-Ijali številni gledalci in ljubitelji plesne umetnosti.
Šolo že
opremljajo
Šoštanj - 9. marca se izteče rok za oddajo dokLimentacije na razpis za izvajalca gradnje telovadnice za novo osnovno Solo v Šoštanju. Ce ne bo prišlo do zapletov, v Šoštanju računajo, da bi pogodbo z izvajalcem lahko podpisali šc v marcu. Ta Čas pa pospešeno opremljajo novo šolo. Dela izvaja podjetje UMT iz Ljubljane. Prvi delni tehnični pregled naj bi opravili ?.q koncc marca.	■ mkp
F^ ET ^ > K O i
Kai pa opera?
i*r<.'(I nekaj časa sem v naključnem pof^nvm z našo čfsldko zaznala njeno iskreno zanimanje za gledanje oi^er. Ojx'ra kot kompleksna dramska zvrsl, kije bila pred dobrimi tristo leti V' Evropi ipo antični zaslombi) ponovno obujena^ naj hi bila še zmerom živa. Zdise^ da ji je letošnjo zimo uspelo omrežili glasbeno dogajanje okrt)}^ nas.
Ljubljanski operni dogodek sezone je bila jamiarskci postavitev Renskih nimf Jacqiiesa Ojfenbacha. ki naj bi predstavljal doslej največji in najzahtevnejši operni projekt pri nas. Če so novembni v fíenefkah ponovno odpirtili slavni Teatro la Fe-nice (leta 1996j€j^gorel), decembru v Miianu ob vnovičnem (xlprtju (najlepšega oj>emega gledališča) Scale oživljali Sali-erijevo	so dober mesec kasneje v Ljubljani obujali
glasbo Ofj'enhaclia. Uprizoritev kake neznane opere velikega skladatelja predstavlja za operno hišx) redk<y piiložnost in kot kažejo je Ljubljana dobro izkoristila. Renske nimfe je Offenbach napisal I. 1H64 in istega leta so jo zaradi Ixdezni ceno-rista vzelo okleščeni verziji uprizorili v dunajski Dvomi operi. Zaradi sphta okoliščin se je opera kasneje izgubila, v zadnjem času pa so jo ponovno rekimsiruirall Koncertni praizvedbi julija 2002 v Montpellieni je sledila letošnja scenska praiz\'edlxi v Cankarjevem domu. Uprizoritev (režiser Manfred Schwetgkojler) je slikovito predstavila tip francoske velike opere z bar\'ito glasbo, obveznim plesom in množičnimi prizori. Romantična zgodba, ki se na eni strani spogleduje z zgodovino, na dntgi strani pa s fantastičnim pravljičnim svetom prikazuje osebne usode v zgodovinskem ozadju. Glavni junaki (Amigard, Hedvika, Franc, Konrad in (hufried) sev vojnih okoliščinah osvobodijo z razgrnitvijo dolgo varovanih skrivnosti. Spevna romantična glasba (dirigent í)ieterRoss-berg), ki je spremljala dogajanje, je izvrstno dopolnjevtda zgcxilx). Pogoste množične prizore je podkrepdo ix'ije velikega Of?€mega zbirni (vojaški prizori), v intimnih prizorih pa je melodična glasba nežno odstirtda drugo, osebno plat zgodbe. Pravljične prizore f)h vilinskem kamnu je po obvezni j'ranco-ski navadi v trnjem dejanju pospremd ples (renskih vU}. 'Zgodbo so zgovorno dopolnjevali fantastični hxstumi Alana Hranitelja in učinkrn ita scena Michaela Zifnmerjnanna, ki je (na pr^'i pogled) s preprosto ovalno obliko risala prizorišče različnih dogajanj (od žitnega polja do požgane vasi, od pravljičnih kraljeste\' do razžrte zemlje).
Rensla' nimfe si je otganizinuu) ali v lastni režiji letos ogledalo kar nekaj Velenjčanov. Verjetno pa je že marsikilo pozabil da je njena vilinska pesem v Velenju v žiw zvenela ne tako davnega januarja J9S4. Takrat sta bili i' dvorani našega kulturnega doma pod glasbenim vodstvom Sama Hid)ada na sf)o-retiu dve predstavi Ofjenbachovih I lojfmannovih pripovedk, ki Sla vsebovali vilinski) pesem, preobraženo v znamenito barkaroh.
Prej živahno ^štovanje opernih predstav pa je z nastankom nove držan' povsem zamrio. Velenjčani so lahko se v osemdesetih uživali ob gostovanjih ljubljanske in mariborske opere vprrdsumili, k^n so Prodana nen^sta, Seviljski briK'ec, Madame Butterjly, Netopir, Gorenjski slavček, Traviata, Vesela vdova. Zdi se mi, da je opera kot čisto p{)sebna glasbena zítsí med ljudmi še mino živa. Vletnem gjedališču (s tisoč sedeži) v Studencu pri Dormakd) na primer vsako leto ttspešno gostuje Ijid")-Ijanska opeiv. Naš kulturni dom s poglobljenim odi'skim prostorom za orkester Še vedno stoji in najbrž z našo čisttlko nisva edini, ki komaj čakava, da se spet prebudi.
■ Urška Šramel
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
d.0.0.
Prvi v razredu. Novinarji na tiskovni konferenc/.
PRODAJALEC
PREKVAllRKACUA
EKONOMSKI TEHNIK
POKUCNO-TiKNlŠKO IZOBRAŽEVANJE (po končani trgovski šo\\)
PflIČETEK BO 1. MARCA 2005 OB 16. URI
V POSLOVNI STAVBI INQRAD, Lava 7, Celje
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 in 03/ 428-55-32
24. februarja 2005 '^H'JkS
107,8 MHz
11
R/ï\D[]JQKO IDO Č/^S®P0SD0I
Glasbene novičke
Priložnost zamujena, ne vrne se nobena
V današnji Številki Nafegti časa bi'ï&le lahko vzeli v roke prvo prilogo, ki jo jc pripravila našži propaganda,v kaieri sla pt>lcg šcfice Nine Jug šc Sa^o Konečník in Jure Bericnik. V njej siccr ni loliko informacij o vrtnarjenju, kol bi si želeli, nekaj pa vendarle, a morda te loliko bolj koristne in 7iinimive. Kljub temu da so nekaj svojega načrtovanega dela opravili, hodila Nina in Jure po redakciji kljub zimskim temperaturam vedno s krepko zavihanimi rokavi. V polnem zamahu so namreč priprave dru^ priloge, ki bo izšla 17. marca Tako kotvedno bodo avto prilogo namenili lisiim, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, ponudbo in ludi ljubiteljem i^cleznih konjičkov, 'lej sledi konec marcu gradbena priloga, ki bo doživela svojo »ponovitev« Še novembra. Je «najmočnejša« in tudi med bralci zelo priljubljena lerzanimiva. V njej kar mrgoli koristnih nasvetov, ki pridejo pri gradnji Šc kako prav. V začetku junija b<^do z ve.seljem lisiali po s lan bivanjski prilogi vsi, ki bi radi polepšali svoje stanovanje z malenkostmi ali pa gii
temeljito preuredili. Idej, kako lahko to storijo in kje naj se oglasijo, bo v izobilju. Okic^er ni samo vinotok, ampak tudi mesec varčevanja. Vsaj vCasih so ga tako poimenovali. Na^a propaganda iradicijo nadaljuje z varčevalno prilogo Tolar na tolar. Ponudba bančnih storitev in možnosti varčevanja je v našem okolju velika, zbrane inlomacijc pa bodo zanesljivo marsikomu olajSale odločitev in priluanile kakšno poi 1er čas.
Praznične priloge so poglavje zase. Tako kot lani jihbo tudi letos pet, in sicer prvomajska, ob praznikih občin Velenje, St'ï^lanj in Šmartno ob Paki 1er ob novem letu. »Vabimo vse. ki najdejo v naših prilogah svoje mesto, priložntxst za dober posel ali izziv, da nas pokličejo. Čeprav »prečešemo« teren po dolgem in po Čez, se lahko zgodi» da koga rwnamerno izpasúmo. Saj veste, kaj pravi pregcwor: priložnost zamujena, ne vrne se nobena,« je še povedala šefica propagande Nina Jug.
■ tp
na kratko
KIMS.IACKSON
Kol sl*>vi.ri>k.j skupin;: v» d()i>ili poMibi|i\ da sc prcdsl;ivijo/sihk\)u it.iii-jariski p(ii>Iik5 vd\injni R^'1-linu NUmk s Milanu. liT^i: Slone jw* ena i/mcd VL\^iih in kulnnh ih'oi.iu n^ma kluH^>v \ ll;slin DAN I)
N;( kiji spIctM t sti An I u'wvk.dan-d.îiel M» o^''iii\ili ra/po /<i naj)H>iisi rtmiks skladb / niiiiovcga albuma Katere bane w lvoi dim. Rii/pjs hixnlprt du I. nt»ij.i. k'^ hnd<í l/brali nujbnlfMi priredbi i.
\m. K)() ! MA\1\
K'inec (cUi nai bi dvd / vidc'iposnelki in /apiM i/ /uoilrskega /ivijmia skupnK Biu ÍHK>i Mama. Malena) /anj /<j nekaj časa / dj^i-kamen ^"^ridno bele/l iudi pcvcc skupine (»IVU«! SkiKÎT.
HI:U:na»L\(;NL
/a mno^c m.» \edno jij-v .i dama >l»nvnske cMradc bo 5. marca v ljubljanski dvorani I ivolt naslopila na ^ala kniiccr(u .s siiniujiiOnim or-keNimrn in kar sUvlanskim jx:\skim zlvinvm.
Â\IUJ |EN\ (ih-
m:r\ciia
Ic ic na radijske po-sUije pris|vj novi si ni'i uini' .skill rookerjcN /ablujena (»cnetaciia • sklaJbii / na-sloviim Imam SkluJIvi jO siccr / niihovcua /adni^ uii allnima P<ip Idol,
Vi( loria Bec kham rodila Ireljrga sina

s"voj drugi album. Najprej seje poleti na Melodijah morja in sonca 2004 predstavil s pesmijo Zakaj pustila si me samega, katere avtor je Franci Zabuko-vec. V teh dneh pa Dani predstavlja novo skladbo z naslovom Nič več, ki je prav teko delo istega avtorja. Gre za pop skladbo z ljubezensko tema-liko,zakaleroje besedilo napisala Stanka Ogrizek.
The SI roj__
Britanska pevka Victoria Beckham, soproga britanskega nogometaša Davida Beck-hama, je v nedeljo, 20. februarja, rodila Iretjega sina. Tudi iretjega ťanika, ki sta mu zakonca nadela ime Cruz, je Victoria rodila s carskim rezom. Ob rojstvu je tehtal 3.2 kilograma, rodil pa se je v Madridu. Kapelan britanske nogometne reprezentance in nekdanja Članica pop skupine Spice Girls že imata dva sina -petletnega Brooklyna in dveletnega Romea.
Dani Grc^iorť priprav Ija nov album
Po lani izdanem prvencu Fant s kitaro, pri katerega rojstvu je pomagal tudi Oto Pestner, je vedno boljznani pevec Dani Gregore začrtal smernice za
Najbolj znanu slovensko tol-kalsko pleme The Stroj spet prihaja v Velenje. Po njihovem zadnjem nastopu skupaj z Lai-bachivvelenjski Rdeči dvorani, kjer so nastopili spolno baterijo svojih improviziranih, iz industrijskih ixlpadkw izdelanih tolkal, se bodo tokrat predstavili v manjšem, klubskem ambientu. V petek, 4. marca, bodo namreč nastopili na odru kluha Max. Proizvajalci urbanih zvokov, ki so daslej izdali dva albuma, Veniilator in Gremo,
fascinirajossvojim discipliniranim, z energijo nabiiim nastopom. kije svojevrstna mešiinica stroge ritmične zvočne kulise» uniformirane koreografije in piroiehnike. S svojim urbanim, glasbeno minimalističnim performansom so d(wlej navdušili na številnih festivalih, pa tudi dnigih nastopih doma in drugod po Evropi.
IMavovi večeri šansona in l<al)arela
Pod gornjim naslovom pripravlja Max klub v sodelovanju 7 drugimi soorganizatorji serijo večcn^v, v katerih sc bodo predstavili različni avtorji in izvajalci. Prvi dogodek bo na sporedu že danes zvečer, ko bo v klubu Max na sporedu predstava Piaf Edith Piaf- Dramaturško gre za montažo življenjskih posiaj Piafove in njenih referenčnih šansonov, ki jih, prelei^no v francoščini, zapoje Vesna Pernarič - Zunič (nagrajenka Borštnikovega srečanja za to vlogo) oh spremljavi pia-nisia Jožija Šaleja. Kabaretna predsiava, ki jo je režirala Pijana Zinajič, bo torej odprla serijo prireditev, ki bodo svoj vrhunec doživele v aprilu, ko se bo na odru velenjskega kulturnega doma predstavila znana hrvaška glasbena družina De die-Novak.
Olitkasi na IHnui
—1
Speakerbox je naslov filma, ki sUi ga posnela člana ameriške zasedbe Outkast Andre Benjamin in Antwan Palton. Dogajanje filma je postavljeno v trideseta leta prejšnjega stoletja, film pa je režira! Bryan Barber, ki je z Outkast sodeloval že pri snemanju videospolov. Poleg obeh članov zasedbe Outkast se v filmu pojavljala tudi znani pevki Maey Gray in Patti Lii» bdiť- Premiera filma bo v mesecu juniju.
.Asia v li{iil)ljani
V začetku marca bo v okviru svoje evropske turneje k nam zajadrala tudi skupina Asia. Zasedbo, ki predstavlja pravi arhetip supcr.skupine, so v začetku osemde.sciih uslanovdi priznani glasbeniki iz velikih skupin sedemdesetih lei. V prvi postavi so nastopali Carl Palmer (Emerson, Lake & Palmer), Steve Howe in Geoffrey Do-wness (Yes) ter John Wetlon (King Crimson, Roxy Music, Uriah Ileep). Asići so v osem-deseiih izdali in albume, bolj kol v Evropi, kjer so v postpan-kovskem obdobju veljali za pravi anahronizem, pa so bili uspešni v ZDA. Albume so izdajali ludi v devetdesetih, pa tudi v tem tisočletju. Zadnji, z naslovom îSilenl Nation, je izšel avgusia lani. Njihova najbolj
znana uspešnica je skladba Ileat Of The Moment iz leta 1982. V Ljubljani bodo nastopili 1. marca.
Vbgurl snemajo spot
Po štirih letih sc na glasbeno sceno in odre z novim bolj melodičnim albumom ter novo pevko vrača skupina Yogurt. Mlada pevka Nina se odlično znajde v svoji vlogi, kar je mogoče sli.šati tudi v njihovem najavnem singlu Trenutek iz
sanj, za katerega ravno v teh dneh snemajo tudi videospot. Skupina se je odločila, da ga bo pasnela kar sama. Režijo in montažo je tako prevzel Markii Zoreč, ki je poskrl>el že za fotografije skupine, na novem albumu Elekinkii pa je podpisan tudi kol avior glasbe, besedil in aranžmajev 1er kol producent in oblikovalec ovitka. Prenovljeni Yogurt bo 26. marca nastopil v Rdeči dvorani v Velenju.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE :
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, Zmagovalno skladbo pa • lafiko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po #
poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.	•
#
1.	GLOBAL DEEJATS-The Soufid 01 San Francisco	#
2.	JAMELIA-Stop	•
3.KMAR0FemmeLikeU	•
•
The Sound Of San Francisco je pravzaprav predelana in v elek-	•
tronska oblačila odeta stara hipijevska klasika Scotta McKenzi-	•
eja iz leta 1967 San Francisco (Be Sure To Wear Flower? In Your	•
Head). Za plesnim projektom stojita producenta elektronske	•
dance glasbe Florian Schreyvogi in Dane Míkkel Christensen, o	•
pravilnosti njunega početja in sprevračanja starih uspešnic pa so	•
mnenja deljena.	•
r ■ ~
■ LESmCA
EĚÍĚ mmn
Takole ste glasovali v nedeljo, 20.02.2005:
1.	KORENINE: Phtarni cerkvici
2.	RUBIN: Srce mi je ukradla Štajerka
3.	VAQABUNDI: Nfljboliie zdravilo
4.	KOZJANSKI ZVEN: Od vinograda do kieli
5.	PETOVlO: Ne oziraj se na dnige
Predlogi za nedeljo. 27.02.2005:
1.	MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska
2.	MARGUČ: OeMe je po vodo slo
3.	PLANSARJI: Jubilajna polka
4.	PRIMORSKI: Ja. ja. ja. go, go. go
5.	SLAPOVI: Ajznpon
ViU Grabner
12
VRTILJAK
'^HlÂS 24. februarja 2005
Rudarjeva uprava: Robi Doler. zadaj se skriva Drago Napotnii, Cerim Begič (strasten Rudarjev navijač), Jajiko Lukner (predsednik), Stane Sovič in Matjaž Begič - je na tej fotografiji videti nekani vzvišena. So tudi njeni cilji taki? Višji?
h
Vrh nogometašev Šmartnega ob Paki: Janko Vuzem, Marjan
Knez, Feri Krbavac (predsednik) in Alojz Podgoršek (ste ga že videli zunaj brez klobuka?) si je v Velenje prišel ogledat pomožni stadion z umetno travo. Upravni odbor namreč ugotavlja, da bi nekaj podobnega, kot imajo Velenjčani, prišlo prav tudi Šmarčanom. Se pa pri urejanju ne mislijo zaleteti, zato jih v prihodnje čaka še nekaj ekskurzij. Predvsem na tuje.
Čvek pa ni zvedel tega, Če so v preteklih dneh Velenjčani in Šmarčani morda sedeli skupaj in obudili zamisli o združitvi.
4 Za Nisveta Ahmiča pravijo, da je vrhunski strokovnjak na področju fizioterapije. Zaposlen je v Termah Topolšica, kjer so njegova specialnost športne poškodbe. Že nekaj časa je tudi fizioterapevt nogometašev Rudarja (prej Šmailnega ob Paki). Da bi »rudarjem« povrnil blišč in jih vrnil v prvo ligo, bi napravil vse. Pi^ed nedavnim je zato svoje znance okronal še z diplomo.
Xsleniid, ki ho v pdťk. Í3. aprila, /.a las zgrešil /rniljo
v peiek. 13. aprila 2i)29, naj bi Zemljo z nevarne bližine preletel gn^mo/anski asicri>id. Znanslve-niki st> povcUali. Ja lx) asleroiU, imenovan 2004 MN4, z najbližje razdalje preleicl Zemljo v vsem obdiibju zgíKtwine t^paztivanja vesolja.
Asie roid, velikosti ti^li m^mei-nih igrišč, bo /emljo preletel na 22,fif)0 milj (približno 36.500 km ) odda Ije misli, vendar znanslveniki zatrjujejo, da obstaja le zelo mjijhna možncwl trka. Asleaiid bo z Zemlje najverjetneje odUêno viden že s prtwlim i^som in bo seveda prava po.slastica za ljubitelje vesolja.
Vest>ijski pa'dmel odkrili že lani junija. Po izraCunih njegove orbite so strokovnjaki pr{bliŽn<i pol leta pil odkritju asteroida ptwe-dali. da je možnost njegovega trčenja z Zemljo približnost 1:60. Po ponovni preučitvi njegove poti Sli ta leden izjavili, da možncKl trka v /emljo skoraj ne ot>siaja-
Kako slara je iiasa \rsta?
Dve lobanji ki so jih raziskovalci našli že leta 1967, naj bi po ncTvih ocenah bili stari okoli 195.000 let. s čimer sta postali najstarejSa človeáka ostanka, znana znanosti.
Ocena starosti najdenih lobanj izhaja iz ponovnih ocenitev starosti eiiopskih kamnitih usedlin v okolici najdišča, kjer sla se nahajala fosila. Lobanji, znani kol Omo I in Omo II, Sla tako pri.sotnost vrste
Homo sapiens v Afriki potisnili za kar 40.tMK} let nazaj v ^^odovino.
Primerka izvirala prav iz Casii, v katerem naj bi se po mnenju slnv kovnjakcjv évolue i on amo dvipiiki na^ vrsta. (îenske študije so pokazale, da seje Homo sapiens razvil v vziiodni Afriki, najveijetncje v Etiopiji ali Tanzaniji, pred okoli 200.000 leti.
»Ctre torej za najstarejša znana primerka nn^ vxste, kako daleé nazaj v zgodovino pa bi vrsto Homo sapiens sa lahko potisnili, preden bi se pome.šala s katero drugo davno vr&co zgodnjih bitij, trenutno ni jasno»« je pojasnil dr. Henry Gee, založnik revije Nature.
Lobanje so prvič pritegnile oui javnosti že kmalu po lem, kojih je v uscillinah vzdolž reke Omo na jugu Etiopije, v nept>sredni bližini mesta Kibish, odkril slavni lovec na fosile Richard Leakey. Najprej je naSel kibanjo brez obraza in del okostja telesa (ilele n^k, nog in medenico) in primerek poimenoval Omo I, nato pa Se z^mji del liv banje drugega primerka, ki jo je piiimenoval Omo II.
Sedaj se je avstraLsko-a meriš ka skupina treh raziskovalcev, i an McDougall. Frank Brown in .îohn Fleagle, odločila ponovno preučiti najdbo in i>cenili njeno sla ros t. V namen raziskave so se s pomočjo
starih zapiskov in fotograllj vrnili na območje, kjer je Lakev izkopal primerke.
Po prvotnih ocenah iz leta 1967 naj bi bila fi^j la slara okoli 130.(XXJ let. Ocene so temeljile na stopnji razpada radioaktivnih atomov uiana, ki se naliaja v lupinah ("«trig, najdenih v bližini lobanj. Ker pa mehkužci niso pov.sem zanesljiv pokazatelj časa, sci se zjian.stveniki lotih ponovnih raziskav. Di> novih rezultatov so prišli na osnovi modernejših proučevanj razkroja. Iz« kazalo se je» da primerka spadala vobdobjemedJíM.aWin 196.000 let, medtem ko dodatni podatki o davnih piplavah na področju reke Omo pričajo o tem, da je staaisl najdbe bližje 196.000 letom.
Do sedaj so za najstarejši znani primerek vrste Homo sapiens veljale lobanje, odkrile v sedimen-tih v bližini vasi I lerlo ra vzhodu Etiopije, ki segajo v obdobje pred 154.000 in lfi0.a)0leti.
Tcmiinatorji ali realnost?
Ameriški vojaški znanstveniki razvijajo svoje najmodernejše on^žjc za boj proti terorizmu - čelom o generacijo robotov wja ko v.
Pri Pentagonu so predvideli, da lx>do roboti že v bližnji prihodnosti predstavljali odločilen element vseh vojaških operacij. Menda Iwdo v bilkah spc^i^bni izsledili in umoriti vsakega sovražnika, ki bi jim prekrižal pot.
Nekaj sto robou^v ž.e danes vzdolž ccsUzki^pava morebitne pehotne mine, vojakom /iivaruje vo. lline v Afganistanu in okoli oporišč služj kot vojnSka straža.
Ý.c aprila letos bodo Američani v Bagdad pripeljali robota, znanega kol SWORDS. Gre za oboroženo razJičica robota»]J jev enisami minuti sposobna i^treliii tudi do 1(K)0 bomb.
»Niso lačni in se ne ustrašijo. Nikoli ne pozabijo ukazov, ni jim mar. ah jo bil vojak poleg njih ustiv-Ijen... Eilini.^vpra^inje, ki Še i»laja, je, aii bodo opravili delo bolje kot ljudje,« je navdušen pojasnil Gordon Johnsc^n, eden izjned kreator-jev novega oro^a.
(iiiieliii vsadki bodo pretckiosi
Ameriški znanstveniki bodo lOTalu spremenili svet plastične kirurgije - umetne vsadke bodo na-
domestili naravni.
Velikokrat se zgodi, da umetni vsadki počijo ali se preluknjajo, zalo naj bi jih kmalu začeli nadomeščali z naravnimi, ki bi jih dobili iz matičnih telesnih celic.
Matične celice, ki se spremenijo v maSčobne. J^'lijo vzgajat i na posebnih tinkturah, pixkibnih getu, ki bi jih lahko oblikovali v kakršno koli obliko, ki bi jo želeli.
'lo tudi pomeni, da bi novi vsadki imeli lepših obliko, ki bi bila dalj časa obstojna, in bi bili laliko tudi večji od silikonskih. Poleg lega rudi ne bi počili, kar je za znanstvenike najlx)lj pomembnix
Nekateri znanstveniki pase trudijo, dťi bi že obsloječe maáčobno ikivo žensk lahko uspešno kombinirali z matičnimi celicami in Iz tega naredili naraven vsadek. Težava je le v tem, da bi bila količina ma^x^bnega tkiva, ki bi jo potrebovali, tako velika, da bi bila za to potrebna dodatna operacija. Seveda pa z naraxTiim i vsadki ne bi s tržišča popoln oma izjxîdrinili silikonskih.
Pacientko si bodo pač lahko k izbrale, ah bi imele raje naravne vsadke ah umetne.
I
fižSofe
&
Sodobna
Ziiradi prodora tcksiila iz Kitajske morajo naši tckstilei delati kol Črnci.
Zasedenost
Zaradi prehladnih obolenj so naše holniSniee polne» Kako dobro bi bilo, če bi bila vloge zamenjane; če bi bile namesto v bolnišnicah tako dobro zasedene sobe v vseh naših hotdih.
Zamude
v Velenju so zamujali pri imenovanju direktorja knjižnicc, zamujajo tudi pri urejanju novih pros-torovza knjižnico. .Sc dobro, da vsaj za /daj ni videli podjetja, v katerem bi hiteli z izdajanjem knjižic.
Živi tiho!
Vsi se strinjajo, da mora bili velenjsko mestno jc-droživo. A biti mora liho, mirno, lokali ne smejo bit i odprti predolgo v aač ... Skratka, jedro bi moralo biti živo mrtvo!
Središče
Zaradi ravnanja celj* skega župana v primeru vodstva Regionalnega študijskega središča nekateri menijo^ da res ni dobro, da jc Celje naše središče.
Lutkarlja
Slišimo, da so sc lutke, odkar v Velenju deluje lutkovno gledali.^-c, med mladimi dobro prijele. Starejši se močno »lui* kovsko« obnašajo že dalj časa.
Nerodno
Sc vam no zdi inalo ne* rodno, če sta na isti dan na smučišču na Oolteh tekmovanje po.slancev in smučanje za pokal svinjske glave.
Se s posom
Italijani so sc za jamami (Ibjbami) nad nas spravili še s pasom, Morskim ekološkim. S Hrvati si bodo delili Jadran. Le kaj bo ostalo nam malim.
Počitniška
Ne Ic šolanje, tudi počitnice so za mnoge odvisne od denarja.
Optimist!
Velenjski rudarji se pripravljajo. da bi spomladi spodkopali nafto!
Vec otrok
Vlada jc sklenila, da bo v Sloveniji več oirok. Upajmo, da bo vsaj razprava in klepanje o lem res plodno.
MODROiBISILA KRONIKA
Nenavaden rop v lokalu na Koroški
Skril so \i) v lokal in lam prespal iior - Nič liiuk^ga sluloro natakarico zjuiraj s siekicniťo po i^lavi
Velenje, 17. juniiarjii - Velenjski policisti so v ćciriek obravnavali neohiCajcn rop, ki se je zgodi) v g(xsiinskcm lokalu na Koroški ccsli v Velenju. ZaCcl je ic prejšnji veCer. ko jc tam popival 32-Ictnik, doma? območja Po končanem popivanju ni odšel domov, ampak se je skril in v lokalu prespal noC, zjuiraj pa zamaskiran pričakal natakarico, kije prišla na delo. S sicklcnicojo jc udaril po glaviji v/el dcnarnico z denarjem in zbežal iz lokala, /a njim so se podali trije gostje, ga prijeli in
zadržali do prihoda policistov. Oškodovanko so odpeljali v Bolnišnico C^lje, kjer so ugotovili, da je v ropu utrpela lažje telesne poškodbe.
Policisti so z osumljencem opravili razg(wor in ga po zbranih obvestilih v ptipoldanskem času, ko so prenehali razlogi za pridn^anje, izpustili. Na Okrožno dr/avno lož.ilstvo pa bodo podali kazensko ovadbo za ka/nivo dejanje ropa po 213. členu bizenskega zakonika.
Višje kazni za umor Majca
Višje sodisco sledilo |)riU)žl)i lo/ilslva in obloženim za urnor bre/doinra v Šoštanju i/reklo visjc kazni Uinoi^ jo zaradi bniialnosli pretresel slovensko javnost
Našli delovni stroi
Policisti Policijskc postaje so dne 12. 12.2íKJ4v kraju Veliko Sirje>KS /idani Most. UE La^ko. naSli delovni stroj znamke AM-MANN D! ESEL tip ADS-Ti ) (leptalna iaba), serijske številke 103.4172, leto izdelave 21X13, na katerem je s pisalom napisana številka 14588, Dekani stroj jc solidno ohranjen, s polnim rezcrvc^ar-jem goriva. Na držalu je navezana dodatna vrv za /iigon motorja.
Pozivajo lastnika, če bo pre-pi^znal opisani dcKwni stroj, da pokliče na Policijsko postajiD La^ko, na teleťonsko Številko 03/573 II 15 ali tele-fonskoštevilko 113. ■
Kradejo kot za stavo
Velenje. 15. februarja - V torek je bilo vlomljeno v Trgovino na Tomšičevi. Ne/Jianec je odnesel 3().(K)() tolarjev menjalnega de-naija.
Arja vas. 16. februarja — V sredo med 18. in lOJ uro je neznanee vlomil v avtov Arji vasi. Storilec je izvozila t>diujil avioradio, vreden 54.01)0 tolarjev. Policisti pa s<5 kmalu za tem na potliagi zbranih obvestil za kaznivo dejanja osumili 24-lcincga Žalcana. Velenje, 17. februarja-Ne/nanec je vk>mil v prculajalno zdravilnih izdelkov na TomšiCevi, <^dnesel pa ključ registrske blaginj ne. Prebold, 17. februarja - Neznanec je vk>niil v avto na zelenici. Lastnik pc^^rcv^ avtoradio, vreden 33.01H1 tolarjev.
Žalec, 18. februarja - Neznanec je vlomil v p( >skwne prostore na Hmeljarski. Odnesel je približno lOíXOOO tolarjev vreden računalnik. Velenje, 19. februarja - V soboto, nekaj po 4. uri, so policiste olwestili o vlomu v trgovino in gostinski lokal v Salcku. Vk^milec je odnesel za fiO.OOn tolaijev eigarel in menjalnega denarja. Žalec, 19. februarja - Lastnik dc-
kwnega stroja je na gradt-^i^u v Založali pogrešil dve vilici za pa-letni sistem, vredni 3ÍXI.OOO tolarjev.
Velenje, 2Î. fel>ruar;ia - V pt>nede-Ijek popoldne jc neznanec vlomil v pn*»lore v dijaškem domu. Odnesel je prenmni računalnik- vreden 250.1XK) tolarjev.
Žalec, 21. februarja - V dneh vikenda je z dvorišča podjetja v Vrbju nekdo odpeljal kilogramov odpadne pločevine, \Tedne 100.ÍJ00 tolarjev.
Zagorelo v sušilnici mesa
P(»l/e)a. Le(us, Vrbje. 17. februarja - Policisti so si v četrtek na obmo^u /.aIca ogledali kraje treh pořanw. Najprej so bili m«ilo pred 2. uro zjuiraj obvei5čeni o požaru v rastlinjaku v Vrbju. Požar je pov-ynx\[ za okoli 200.000 tolarjev Škode. Vse kaže, .so pi>ročaii policisti, da ga je povzročil odvržen cigaretni (Ogorek. Sledove, ki so jih »ažli na kraju do^idka, st'» poslali v Center forenzične preiskave. Okoli 10.41) je zagorelo gospodarskih pmk^pje v Andražu nad Polzelo. LiLStnikje sulsil mes<\pri tem pa so goreči ogorki zanetili leseno ostre}>je. Pož«ir, ki so ga pogasili
Celje« Šoštanj, 18. februarja -
Visjc sodisče v (*clju jc obloženim za umc^r brezdomca, ki se jc konec junija 2003 zgodil v zapuščeni hii>i sredi í^oSta-nja, izreklo višje kazni. Umor Majca je zaradi brutalnosti, s kakršno so se ga lotili obtoženi, pretresel vso slovensko javnost. Nad nemočnim so se več ur izživljali, vzrok njegove smrti
pa so bile pa^kodbe, ki jih je pri tem utrpel oziroma odpoved dihanja.
Prvoobtoženemu je Vi.šje sodišče Celje namesto 10 prisodilo 14 let zapora, trem mladoletnikom pa so izrekli od dve leti in pol do štiri leta zaporne kazni, kar p(")meni, da bodo morali mladoletniki, ki so že na prostosti, nazaj v zapor. Višje
sodišče je namreč dvema namesto 14 mesecev zapora izreklo dve leti in pol zaporne kazni, enemu pa namesto dveh lei in dveh mesecev naložilo šiiri leta zaporne kazni. Čeprav sta se na obsodbo okrožnega sodišča poleg tožilstva prhožila tudi dva zagovornika obtoženih, je višje sodišče sledilo pritožbi tožilstva. ■
okoliški gasilci, je povzročil za mM) tolarjev škode. Nekaj minut pred 17. uro pa je med vožnjo v Letu.^u zagorel osebni avto. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Kljub posredovanju gasilcev je na vozilu nastalo za kakšnih 4í)().0íX) tolarjev gmotne Šktxle.
Osebni avto »oraubal« zo 600.000 tolarjev
Ijjčiai ob Savinji. 18. februarja -
Storilec, Id se je v LoČici ob Savnji blil asebnega avtomobila, parkira-negti na makadiimskcm parkirnem prtwioru pred podvozt>m pod avtocesto v Ločici ob Savinji, si je vzel čas. Stvar je opravil temeljito, lastniku pa povzročil za 6(H).000 lolaijev škode.
/vozila je odtujil več dekw avto-mobiLi, komplet zračnih varnostnih blazin» prednje sedeže« vgrajeno gretje sedala zadnjih sedežev, vgrajeno gretje nad puïstorom prtljažnika ter mrežo med sedeži in prtljažnim prostorom.	■
Iz policistove beležite
Marsikaj od tistega, karje bilo v minulih tednih zapisano v policistovo beležko, bo po tem vikendu »odkljukano«. Policisti so stopili na prste trem »starim znancem« iz Velenja, ki so jih pred tem žc večkrat obravnavali. Pri njih so našli in jim zasegli stvari, za katere sami niso znalL pojasniti izvora, policisti pa so utemeljeno posumili, da izvirajo iz kaznivih dejanj tatvin.
Zoper vse tri so odredili pridržanje, po temeljitih razgovorih z njimi pa so ugotovili, da jih lahko utemeljeno osumijo storitve v.saj 25 kaznih dejanj vlomnih tatvin, storjenih na območju Policijske postaje Velenje. A to šc ni vse. Vsaj 30 podobnih pa naj bi izvršili na drugih območjih v širši celjski regiji.
Policistom in kriminalistom jc pri raziskwanju kaznivih dejanj vpomoČ vsakh informacija. Če imate kakšno vzvezi s kîo:mvinii dejanji, o katerih pišemo tudi mi na modrcv-belih straneh, vas ptîlicisti prosijo, da piíkličete na najbližjo policijsko postajo, lahko na telclon številka 113, lahko pa tudi na anonimno telefonsko številko mO 1200.
Će pa sle sami oškodovanec, podajte ustno ali pisno prijavo na policijski postaji ali policijski upravi. Na v2i<^o željo vam hodo policisti pojasnili potek preiskave in vas seznanih s postopkom pred pravosodnimi organi. Informacije o preiskavi kaznivega dejanja, s katerim ste bili oSkixlovani, vam lahko posreduje policisi, ki obravnava vaš primer.
EPP
KI) Rast ko, delniški vzajemni sklad, v upravljanju družbe za upravljanje KI) Investments, d. o. o.
16. februarja 2005 so za KD Raslko, delniški vziijemni sklad, začela veljali spremenjena pravila upravljanja, usklajena z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (-ZlSDU-1). S tem dnem je posebni vzajemni skJad Rastko izgubil oznako »posebni« in se po novem imenuje KI) Rastko, delniški vzajemni sklad, (jlavna razloga za spremembo pravil upravljanja sta uskladitev p<»sl<»vHnja z določbami nove zakonodaje in sprememba na-lo bene politike vzajemnega sklada.
KD Rasi ko, delniški vzajemni sklad, je namenjen predvsem vlagateljem, ki želijo imeti svwja sredstva naložena v lastniške vre(ini»stne papirje (delnice) prcte no z evropskega področja.
!\ov«8li, ki jih prina^jo nova pravila iipravljanta
- Nova zakonodaja in z njo usklajena pravila upravljanja zagotavljajo vlagateljem bolj.$o informiranost in še večjo varnost v skladu s predpisi o po-slovimju investicijskih skladov in družb za upravljanje v dr a-
vah članicah Evropske unije.
^alo/bena poliUlia
-	KD Rastko, delniški vzajemni sklad, bo obdnáil politiko delniškega vzajemne^ sklada, saj bodo najmanj 70% vrednosti sredstev predstavljale nalciřbe v histniike vrednostne papirje (delnice) in enote/delnice investicijskih sklad(w, katerih investicijska poliuka doU^ nalaganje prete no v laslniške vrednostne papirje. Sprememba nalo bene politike omogoča preusmeritev dela n<tložl) v tuje vre<lnostne papirje, pretežno na evropske kapitalske trge (prejšnja zakoniv dajaje omogočala invcsliranjc do 10 % sredstev v/ajemnega sklada v tujino). Premoženje V7<i)emnega sklada bo takii fi«»-l^niťsko lK>lj ni/pr^enc). s tem pa se bo zmanjšalo tudi tveganje. ki je izhajalo iz omejenosti investiranja rui domači trg vrednostnili papirjev.
Sil ošlii naiožbc v v/ajeiiiiii sklad
-	Vstopni stroški s<» odvisni (k1 višine vplačila v vzajemni sklad. Pri večjih vplačilih se zni ajo v skladu z naslednjo lestvico:
Znes^ ei^ratnega vplačila (vSfT)	Odstotek vsfópníh đfoškov
do 500.000	3,00%
500.D0D do 999.999	2,50%
1.000.ÛOO do2999.999	2.00%
3.000.000 do 6.999.999	1.50%
7.000.000 do 9.999.999	1,25%
10.000.000 do 24 999.999	1,00%
25.000.000 (io49.999.999	0,75%
50.000.000 in več	0,50%
-	Družba za upravljanje ne zaračunava izstopnih stri^Škov.
-	Ob izstopu iz enega od drugih vzajemnih skladov, ki jih upravlja KD Investments, d. o. o., in pri katerih zaračunava vstopne strožke, ter hkratnem vstopu in prenosu odkupne vrednosti investic ij.skega kupona v KD Rastka delniški
vzajemni sklad, družba za upravljanje ne zaračunava vstopnih stroškov (z davčnega vidika se šteje prehod med vzajemnimi skladi kol vnovčitev investicijskega kupona). l^tKi upravlialska |)n»vi7iju, ki jo prejme dru ba za upravlja-jije zastorilev upravljanja vzajemnega skladanje po novem ni ja in znaisi 1,9 povprečne ietnv či.ste vrednosti sredstev v/.ajeninei:a sklada. Skrbnik je za <»prHvljanJe skrliniških storitev za vzajemni sklad upravičen do provizije v višini (1,05 % p<nprečne letne čiste \Te<lnosti premoženja vzajemnega sklad».
Na niwo je t")predeljen postc^k vplačil in izplačil Vsa vplačila se opravljajo na račun V7,ajem-nega sklada, ki je odprt pri
banki skrbnici Abanki Vipa, d d.Jt. 051iXJ-8«)liy59704.
KI) varčevalni nacrl za vplačevanje v vzajemni sklad
Vlagatelji se lahko odločijo za obročno vplačevanje denarnih sredstev v vzajemni sklad za č-asovno obdobje (obdobje varčevanja) daljše od dveh let. Privlačm^Nt lega načina vplačevanja predstavlja u^mlnejša .stopnja vstopnih stroškov, ki je odvisna od višine skupnega zneska vplačil v obdobju varčevanja. Informacije in pristop k vz.a-jemnimskladom KDvtInančni tířcklj (\?lje - Opekamiška ce-slay,iel.št.:0.'^401 15 44 Velenje . ialeška 18, tel. št.r 03 m 50 20
Nova pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Rastko, delniški vzajemni sklad, s katerim upravlja KD Investments, d. o.o.,Celovška cesta 206. Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno na voljo na sedežu dru be, na Finančnih točkah in pri vseli pogodbenih partnerjih» ki sprejemajo pristopne izjave k pravilt^m upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna niesla in pogodbeni partnerji s<3 objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elek-tron.«5ki obhki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekt. Vlagatelj ima poleg pri>spckta pravico ludi do brezplačnega izvoda letnega in pc»liel-nega pori^čila vzajemnega sklada.
V eni od novih poslovalnic Finančne točke se boste počutili kot doma ••• é«. ker Je pri vas doma!
FINANČNA
TOČKA
www.flnancna-tocka.si
O pristop k veČini slovensl^íh vzajemnih skladov Obrezptačni dostop do novic Financ in Kapitala ^m Oosebni portfelj z davčnim kalkulatorjem 2005
KD «MX 0.	C««â206.
14
SPORT IN REKREACIJA
"»^CM 24. februarja 2005
Vid, Ana, rokometaši
Nřt Šport m>-zabavni prireditvi si") v velenjskem domu kuilure, ki so ga ljubitelji športa napolnili do /adnjcgii kotička, 29. zapored razglasili najboljše na po-
dročju sporlřt v mestni občini Velenje, Izbor je opravUa komisija za izbor športnika po posebnem pravilniku o priznanjih Športne zveze Velenje.
Po pričakovanju je naslov športniku za preteklo leto pripadel Vidu Kavticnikii. članu Rokometnega kluba Ciorenje in srebrne slovenske reprezentance / lanskega evropskega prvenstva, kjer so ga obenem izbrali ludi za najl>oljie desno krilo prvenstva. Najboljša Športnica je alpska smučarka Ana Drev, lanska državna prvaldnja vsialomu, su-pervelesialomu in kombinaciji. Članska ekipa Rukumetnega kluba (lorenjvje i^eČetrliČzapored poslala najboljša med ko-Ickiivnimi sponi. Najboljši i^i^rlnik invalid za leto 2004 je Jane/ HudeJ, član društva paraplegikov jugozahodne Majer^ke. lludeju jc lože osmi naslov najboljšega športnika invalida in sedmi po vrsti. Na slovesni razglasitvi najboljših, med katero sta vse zbrane nago vorilatudi predsednik velenjske šporine zveze MrM iOivtičnik
Vimenu rokometaševJe priznanje prejet Sebastjan Sovič
\ ■
in velenjski župan Srečk« Meh. med gosli pa je bil tudi Miro Cerar, nekdanji vrhunski telovadec in član slovcaskegii olimpijskega komiieja, so podelili tudi šievilna priznanja šporinikom, išportnim delavcem» trenerjem in pedagogom.
Predsednik Športne zveze Velenje Jožef Kaviičnik je v pozdravnem nagovoru med ostalim dejal: »V javnosti sem že povedal, da so športni uspehi in rezultati naših Športnikov mnogo višji, kcH so za le namene vložena sredstva. To je naša slovenska posebnost. Slovenke in Slovenci smo delavni, v/irajni. skromni in sposobni premagovati najležje napore in ovire. Ob primerni podpori dri^ave in lokalnih skupnt)sli smo spasobni tudi za najvišje sporine di»ežke. Ib smo v zgodovini že mnogokrat dokazali, to ste dokazali ludi v leiu20D4. Zalo vsem nagrajencem in dobitnikom priznanj za Športne uspehe v letu 20()4 iskreno čestitam.«
Priznanja
olimpijskega
komiteja
Med velenjskim izborom so podelili tudi priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije za vrhunske športne dosežke v letu 2004. Med dobitniki pri/nanj (mala statua) so bili tudi velenjski rcîkometaSi, člani srebrne reprezentance, Vid Kaviičnik, Dušan Poclpećan« Branko Be-dekovič. srebrni znak olimpijskega komiteja pa sla kol Člana mladinske rokometne reprezentance, ki je na evropskem mladinskem prvenstvu osvojila mesto, prejela ludi Jure Do-l)i>lšek in Samo Rutar.
■ S. Vovk
Med mnogimi gosti je bii tudi Miro Cerar (tretji z ieve)
Najbolja športniki ieta 2004
Spori nua:
Ana Drev (Smučarski klub Velenje)
V	ožjem izboru sla bili še Katarina Sre-botnik (Šaleški teniški klub Velenje) in Nina Koot (Atletski klub Velenje)
Spori ni k:
Vid KsivtiCnik (Rokometni klub Gorenje Velenje)
V	ožjem izboru sta bila tudi Boštjan Buč (Atletski klub Velenje) in Malevž Petek (SKB Viharnik Velenje)
Koickiivni športi -iiajholjšći ekipa
Rokometni KJub (lorenje Velenje, ožjem izboru še Karate Klub Tiger Velenje in Konjeni.šld Klub Velenje
Sporlnik linalid
Janez Huilt^j (Drušivo paraplegikov JZ Šiajerske)
V	ožjem izboru Doroteja Kunst (Medobčinsko drušivo invalidov Velenje) in Roman Bor (Kolesarsko društvo Energija Velenje)
Sporlnik mladinec
Ado Ahmťtovlč (Aileiski klub Velenje)
V	ožjem izboru Anže Obreza (Smučarsko skakalni klub Velenje) in Rok Marguč (SKB Viharnik Velenje)
Športnica mladinka
Niisljn Kramer (Alletski klub Velenje)
V	ožjem izboru: Alisa Redžič (Karate klub Tiger Velenje) in Alenka Dimec (Strelska družina Mrož Velenje)
Športnik kaciel
Matevž Ski»k (Rokometni klub Gorenje Velenje)
V	ožjem izboru Omer Tabaković (Karate klub Tiger Velenje) in Nejc Lipnik (Atletski klub Velenje)
Športnica mladinka
Diana Nakič (Šaleški teniški klub Velenje)
V	cržjem izboru še /iva Koželjnik (Atletski klub Velenje) in Glorija Kotnik (SKB Viharnik Velenje)
Šolsko sporliio društvo
Osnu\iia Šola Livada Velenje
Špoi-tnik ŠŠl)
Alen l^isngič (OŠ Livada Velenje)
Športnica ŠŠl)
Nada Simončič (OS Miha Pimarja Toleda Velenje)
Pi i/jianja /a dosežene športne uspelie
Petra Vihar (Squash klub Velenje) Ekipa mladincev (Smučarsko skakalni
kJiib Velenje) - Anže Obrez«), Robi Hrkota, Ži^u Uriel), l^or Žižek: na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu so osvojili naslov državnih prvakov. Ekipa mladincev (Konjeniški kJub Velenje) - Kaja Znntsi, Janža Lenassi, Zi^a Semec je osvojila naslov državnih prvakov v preskakovanju ovir. Ekipa kadetinj (Karate kliil) Velenje) -Jasmina Hod/JČ, Lidija Božić, Maruša Su/ič in Tarnam Jurkič: državne prvakinje v kat ah in v športnih borbah, zmagovalke pokala Slovenije v katah.
Jnbilejna priznanja športnim delavcem
Zlata plaketa: Bego Tabakovič, Jože Za-luberkk, Du^an Donko. Srebrna plaketa: Dru.^tvo tabornikov rod Jezerski zmaj, bronasta plaketa: Darjo Pungari-n\ky Štefan Špilak
Pri/nanje /a iradicionahie šporine prireditve
Namizno teniški khih Tempo Velenje. Ko* lesarsko društvo tinergija Velenje.
Priznanja športni pedaijoj^i in trenerji
Bojan Požun (Poraz prve in zmage drugih ekip Vegrada)
Hojan l\>/un, ivan VaJdI, Zdenko Mi* klavc, Sulejman Redžic
Janez HudeJ že sedmič zapored..
REKI-I SO
Ana l)re\:
»Letos sem v smučarski konkurenci Se mladinka, zalo sem precej in prijetno presenečena ob naslovu najboljše med članicami. Sicer sem nekaj ciljcv v leioSnji sezoni že uresničila in sem ob lem zadovoljna, li^k-movalna sezona je približno na polovici. Po nastopu na svetovnem (ilani;kcm prveastvu in tekmah svetovnega in evrop-.skega pokala je zdaj prvi cilj mladinsko svetovno prveastvo, nastopila pa bom še na nekaj tekmah evropskega pokala in njegovem zaključku. Upam na najboljše.«
Vid kav(i<iiik:
»Resnično sem zelo vesel. Ko sem prejemal priznanja za najboljšega kot kadel in mladinec sem si vedno želel tudi »lave-lik« naslov. Uspelo mi je in današnji dan mi zelo veliko pomeni. Na žalost drago leto ne bom v konkurenci za to veliko priznanje, je pa res, da bom do konca tekmovalne .<^/<one z vsemi močmi pomagal (Jore-nju. Upam, da bomo os"Vojili vsaj eno lovoriko od treh, na katere ciljamo. Posebej si želim, da bi bila la lovorika evropska, torej pokal pokalnih zmagovalcev.«
Sebastian Sovič:
Mislim, dasmt) bili razen enkrat najboljši, odkar sem član prve ekipe. Zclosi želimo eno od treh možnih lovorik in storili bomo prav vse, da jo dobimo. Je pa v .^ortu lako, da se morajo za uspc^h pokriti vse stvari. V državnem prvenstvu vsekakor moramo prehiteli Trimo na drugem mesiu in če želimo naslov, tudi Celjane na prvem. Slednje bo sevedazelo težka naloga, vendar verjamemo v nase sposobnosti in se nadejiuno najboljšega raz-plela.
Jane/ lindej:
»Tudi lani sem nastopil na paraolimpijskih igrah. Čeprav je čelrlo mesto velik uspeh, pa je vendarle pustilo precej grenak priokus. Računal sem in si močno želel, da bom po tolikih kitih vendarle <*^'ojil ludi olimpijsko kolajno, pa mi žal v množici odličnili ^oriniktw invalidov z vsega svela spel ni uspelo. Res je, da so mnogi ve-,seli in srečni že ob sami uvrstitvi na igre, zato sem ne-
hvaležnega četriega mCvSta vse-enozdovcscl. Vendarnovega poizkusa (Kviyitve olimpijske medalje ne bo, saj so bile lo moje zadnje igre. Srčna hvala organizatoijem. ki podeljujejo priznanja ludi športnikom invalidom» vsem Športnikom in Športnicam pa želim čim veČ uspehov na njihovi ?5porlni poii.«
IVIinislav (lerar. član Olimpijskega komiteja SUiveniJer
»To je bil izredno prijeten in topel večer v družbi športnic in Športnikov v polni dvorani. VaSi .^îoriniki in Športnice so prav gotovo veseli taksnega do-g("»dka, saj so s svojimi uspehi prispevali k še večji beri uspehov našega sporta. Premalo se zavedamo, da se naŠa majhna dežela ob .skromni populaciji po športnih uspehih uvrSČa v sam svetovni vrh in na to moramo biti vsi ponosni. Tudi v Šaleški dolini imate vrsto ime-niinih športnikov in tudi organizacijo le prireditve sle sijajno izpeljali. Skratka, znova sle se pokazali v najlepši luči.«
Srečko !\1eh. župan Mvstne občine Velenje:
»Kadar govorimo o tako velikem angažiranju, volji in energiji, znanju in vsem, kar vsi skupaj vlagamo in predvsem vlagale športniki in športnice, trenerji in ostali, vidimo, da je podporno okolje enako dobro kot vaši rezultati. Naj gre za gospodarstvo. šoLsivo, klube, drušlva, u.slanovc, vsi skupaj lahko rečemo, da skuŠamostoriM največ zato, da bi imeli naŠi športniki in športnice dovolj dobre pogoje za delo.
Ko se v .šaleški dolini nekaj dogovorimo, lo ludi sjxljemo. Takrat so rezultati dobri- In prav dogovi>ri med gmpodar-stvom, Šolami, klubi, šporluimi delavci, trenerji, .športniki in šporUiicami in slarši so izjemm^ pomembni, da so rezuliati dobri. In rezultati so resnično odlični. Mi smo ponosni na vas in navašerezultaie.
Moje sporočilo je: pri vsem tem morajTio gojili pripadnost eden drugemu, pripadnost nas VelenjČanov vam in vašo pripadnost nam, dragi Športniki in športnice. Ko bomo to pripadnost zgradili, nas ne bo moglo nič u-staviti na tistih področjih, ki si jih bomo izbrali.«
SPORT IN REKREACIJA
Dobro pripravljeni za nadaljevanje ^orak od senzacije
v iivodiiih lekjnah (Irufícga dela pr vensl\a rokomet asi Gori^nja zlahka zmagali -IMa siiionijo œliTmalno lekmo odšli s šeslnajslimi zadel ki prednosl i
Velenjski ri>komclaši so z uvodnima tekmama drugega dela lekjnovalnc sezone polrdili, da so sc dùhro pripravili. Med icd-nom SÛ vprvi čletrtťinalni (ckmi slovenskega pokala visoko premagali moštvo Jeruzalema Ormoža in si praktično že zago-lovili uvrstjicv v poliinale. Pov-raina tekma je bila sinoči (NaS čas je bil sllskan), in zgodili bi se m<5ral Čude?, da bi domači
da so dobro pripravljeni na nadaljevanje lekrtKwanja. Znova sla se izkazala oba vralarja. Dui^m Podpcčan je enako kol v sredo tudi v .sobolo zaustavil 20 Primo? Pra^i, ki je obakrat dobil prilořní'«! za igro v zadnjih desetih minulah, je v sredo ubranil sedem v soboto pa dve manj. 'IrboveljCani so le na začetku povedli z 1 : 0. PodpeCan je
spel stekla, kolje treba, in pred koneem prvega dela igre so imeh domaći zmago '/.c v žepu. V nadaljevanju gastom niso dovolili, da bi se jim približali tïziroma ublažili poraz, pa čeprav sla se tudi trboveljska vralarja nekajkral izkaz.ala. Proti koneu lekme sc v domači vrsti dobili priložnost se drugi Igralci, medtem ko so razigrani Zmić. Kaviičnik in Sovič sedeli
lJ f ■ •d
\/edran Zrnit (s tekme z J. Ormožem) Je na dveh tekmah dosegel kar 16 zadetkov (Foto: vos)
nadoknadili razhko 16 golov. Velenjčani tako proti J. Ormožu na prvi tekmi kot v soboto proti Ruda/ju niso igrali v popolni postavi. Pt^Čivali so Vid Kaviičnik zaradi bolečine v mišici desne noge, oboleli Mo-mir riic in Luka Dobel&ik, ki sicer že vadi po pa^kodbi, vendar trener Ivan VajdI z njim tudi proti Irboveljčanom Se ni želel tvegati; Kaviičnik in Ilič sta medtem že okrevala oziroma ozdravela in v soboto že igrala. Podobno kol tri dni prej so tudi v prvi tekmi nadaljevanja državnega prvenstva proti Trbo-veljčanom Velenjčani pokazali.
predvsem blestel na začelku tekme, ko igra še ni slekla po željah trenerja Vajdla in v 14. minuti je imel že 7 obramb. V 15. minuti so domači Rudarju po hitrih nasprotnih napadih a^Ii že za Štiri zadetke (8 : 4): zanimivo - v tem delu so igrali skoraj poldrugo minuto brez izključenih obeh krožnih napadalcev Marka tn Bena Oi^tirja. Ko so bili spet v popolni zasedbi,so zaigrali nekolikobolj sprašeno in podjetni gostje so se v 18. minuti približali na za-delek (7 : 8). za zadetek (8:9) so zaostajali Se minulo za tem, nato pa je tudi v napadu igra
na klopi. Nekajkrat so gostom uáU za osem zadetkov (nazadnje v 59. minuti .^t) : 22), nato pa pristali na sedem razlike.
Že v polfinalu?
v prvi čeirtfinalni tekmi slovenskega pokala so rokomelaši GorenjaprejSnjosredov Rdeči dvorani povsem nadigrali moštvo Ormoža. Pred približno 500 glcdalei so zmagali s 40:24.
Domači so nastopili brez raiilo ptiškodovanega Vid:i Kaviičnika in obolelega Momira Iliča. igral pa ni tudi Luka DobeL^ek, kije
šele <ikreval po paškt)dbi. Ciostjesovje.senskem delu prvenstva v domači dvorani pripravili precejšnje presenečenje, saj so z Velenjčani igrali neodločeno. /ato so lekmo začeli zelo podjeino, celo dasegliprvi zadetek, to pa je bilo tudi vse. V nadaljevanju so se roko-metaŠi Gorenja razigrali in zasluženo visoko zmagali. Branko Bedekovič in Vedran /rničs po sedmimi 1er Sebast-jan Sovič in Tomaž. Lesar s po petimi zadetki so bili najboljši strelci pri domačih, pri gostih pa je kar 12 zadetkov, torej polovico vseh, dosegel David Koražlja.	■ vos
REKL-I
Ivan Viijdl.
trener Gwrenja:
»Na uvodnih tekmah drugega dela tekmovalne sezone smo pokazali dobro pripravljenost, na trenutke šc ni vse. kot bi moralo biti. Posebej to velja za napad, v katerem smo bili občasno kar malce izgubljeni, z vrnitvijo Luka DobeLskii pa se bo gotiwo našlo več pravih rešitev in bomo znova pravi. V obrambi smo igrali zelo solidno, tudi oba vratarja sla bila na visoki ravni, zato upam, da bomo takšno formo zadržali tudivbodoče in jo samo nadgrajevali. Na povratni pokalni tekmi v Ormožu domačini 16zadct-kov pač ne morejo nadomestiti. vseeno pa si slabe igre ne smemo privoščiti. V sobolo nas v Školji loki čaka težko gostovanje pri neugodnem Termu. Skof-jekičani znajo igrati odličen rokomet, saj že nekaj lei Igrajo skupaj in .so dobro uigrani. Vsekakor ho to težka tekma> upam pa, da bo že zaigral Luka Dobelšek.«
v soboto začetek odbojkarske mini lige
Prvi nasprotnik hlejri -vŠošlanjčani želijo dvii^jiiili predvsem svojo igro
Minuli vikend so imcH zaključek pokalnega tekmovanja ludi od-hojkarji. Ker se Šošlanjčani na finalni turnir nist^ uvrstili, so imeli nekaj več časa. da se pripravijo na drugI del prvenstva, ki se bo pričelvst^hoio. Po pričakovanju sa^ Pc»kal Slovenije osvojili odbojkarji Auîocommrce Bleda, ki so tako polrdili. da najresnejši kandidati tudi za iîsvojitcv državnega prvenstva.
Prav Blcjci pa bodo prvi nasprotniki Šoštanja IbpoLŠice v mini ligi za prvaka. 'lêkma bo na Bledu. Mini liga sc bo odvijala zelo hiiro, saj si bodo tekme sledile v ritmu sobota-sreda-sobota. Drugi krog
bo tako že v srwk), 2. marca, kose bcttia v Šoštanju pomerila Sc^štanj Ti^polšica in Calcit Kamnik. Tvkma bo ob 20. url. Žreb je na-ncscL tako da bodo državni prvaki vse domače lekme igrali ob sredah. Mini liga se bo kt^nčahi 16. marca, prod pollinalnimi boji pa bodo trije ledni odmora. Dobra novica iz šcštanjskcga tablera pa jc, da so končno vsi zdravi. Bruno Najdič. irener SoŠtanjaTo-polšice: »Že colo leto si želim, da bi se naša igra dvignila na višjo raven. Takšen, kakršen je bil lani ob koncu sezone. NaŠcilj pred to mini ligo torej bo; dvigniti raven svoje igre. Vem, da lahko z di>' bro igro pridemo kakšn<^ mesto višje. Realno imamo mc^žnosti za uvrstitev od drugega do četnega mesta. Bistveno je, da bomo dobro odigrali. Ne želimo bili četrti. Sicer ni vcČ slabo ekipe, morda pa je Bled /ii odtenek boljši.«
■ Tjaša Rehar

a
Mo: S. Vovk
Kleklra skoraj presenetila Uniona Olinipijo -Siíioěi doma z (Jeoplinoni Slovanom
Konec prejšnjega ledna je bil rezerviran za finale kt)šarkar-skcga pokalnega tekmovanja, imenovanega Spar. Finalni turnir, na katerega sc je uvrstilo osem ekip, je potekal v Školji Loki. Žreb Elektri ni bil naklonjen, saj ji je žc v čeirilinalu nanienil najmočnejšega nasprtv tnika in ludi končnega zmagovalca Union Olimpijo. Pred tekmo je prevladovalo mnenje, da jc zmagovalec znan že vnaprej, da Elektra pravzaprav nima pravih možnosti za uvrstitev v polimale tega teknwanja. No, slika na igrišču pa jc bila precej drugačna. Soštanjčani .so namreč dodobra namučili evropsko uveljavljeno ekipo. Bili so izredno motivirani, odlično pa jih je vodil Irener Ante Perica. Elekira jc tako povedla s 16 : 11, nakar so se Ljubljančani zbrali in prevzeli
mete, tako da se jc bil rezultat 7(J : ř>4 v prid Olimpije. Elektra je tako na zaključnem turnirju pokala Spar pustila odličen vtis. Trener Ljubljančanov si ni mogel privoščili, da bi svoje udarne može nekoliko sptKil. Se več, če ne H imel razpoloženega Boise, ki je dosegel 36 točk, kdo ve, kaj bi se zgodilo.
Ne glede na odlično predstavo .svoje ekipe jc bil trener Šoštanjčanov Ante Perica po tekmi realen: »Morda je bilo videli, da smo bili blizu zmage, vendar moramo realno gledali in priznati, da smo še daleč za Olimpijo. Res pa je, da smo odigrali relalivno dobro proti kvalitetnemu nasprotniku in zaradi lega sem zadovoljen s predstavo svojih fantov.« V naslednjih dveh tekmah je bila Union Olimpija veliko bolj

RADBENIŠTVO
OQROE

pobudo, povedli že 29: 17, vendar se Cmer in soigralci niso predali, odlično so igrali v obrambi in se uglednega nasprotnika niso prav nič ustrašili. Ponovno jc bil razpoložen Da-rio Krejič, ki je do.segel22 točk in tudi povedel Elektro v vodstvo z 52 : 46 dobrih dvanajst minul pred konccm. Na odmor pred zadnjo čelrlino so Soštanjčani odšli še s točko prednosti. Ž^l pa sov nadaljevanju igralci Olimpije uspeli zaigrati, kot znajo, in si priigrali nekaj to<ik prednosti. Razlika bi lahko bila še manjša, vendar so ob zaključku tekme Ljubljančani dobro zadevali proste
Tako so Igrali
l.igii Trlekom. 12. k.
Gorenje - Rudar 30:23(15J 10) (forenje: Podpečan, Tamšc, J. Dobelšek 3, Bedekovič 3, Kavtičnik 5. M. Ošlir 2, B. Ošlir 2, Sovič [, Sirk, Ilič 3, Simon l.Lesar l,Zrnić9 (4), Pro.ši.
l*okal SlDvenlje. '/t liiuHc. I. IckiiKi
(lorenje: Jeru/^ilem OmiOi^
prepričljiva, najprej je v polfinalu ugnala Koper, nato v finalu brez večjih težav še Pivovarno Laško in tako osvojila svojo prvo letošnjo lovoriko.
Nodoliuje se DP
že s\noii je Elektra nadaljevala tekme v državnem prvenstvu. V domači dvorani je gostila ekipo lige (ioodycar Geoplin Slovan, la tekma, kot vse tekme v državnem prvenstvu, ki jih igrajo Goodycar-ligašije bila odigrana vnaprej, tako da so Soštanjčani v st")boto prosti.
■ Tjaša Rehar
40 : 24(20511).
Gorenje: Podpečan, Tamše 2. J. Dobelšek 3, Bedekovič 6, M.Ošlir4,B. Ošiir.Sovič.\ Sirk 3, Simon 4. Lesar 5, Zrnič 7 (2), Prošt
Pokal Spar. V-í linalc
Lsleklra - Union Olimpija r4:70 (55:54,35:38,17:18) Elekira: Hudarin, Sipura, Arzcnšek. Ručigaj 7, Krejič 22, NcdeljkoviČ 4, BuršiČ 4, Vidovič 2, Nachbar 1, Omer 13, Nuhanvoič 5, Ivanovič 5
16
SPORT IN REKREACIJA
"»^CM 24. februarja 2005
Prijateljski nogomet
KudHi - Drava I : O
Nogometaši Rudarja, ireije-uvrsCcno mt^Slvo po jcscaskcm delu tekmovanja v Jrugi ligi, so prejšnji leden odigrali več prijateljskih lekcm. Na njih je ircner Drago Kosiajnšek dal priiožnosi ludi nekaterim mladim igralcem, mladineem oziroma kadetom, saj je imel kar nekaj težav s poškodbami in boleznijo. Najslabše je s Hali-lovičem, ki si je poj^kodoval koleno ob koncu prvega polčasa z Dravo, in lahko se zgodi, da bo moral počivati mesec, morda celo dva.
Vse tekme so igrali na pomo/nem igrl^u, kije zaradi umetne trave tudi v tem času primerno ya igranje, saj ni bojazni, da bi travo poškodovali. Najprej so premagali êlana Si-
mobil lige - ptujsko Dravo z 1 : 0. Zadetek je po dobrih desetih minutah igre v drugem polčasu dosegel Mimes Ibrahimović. Rudarji so bili večji del lekme boljši, ob koncu pa jim jc drugi zadetek preprečil okvir vrat. PtujČani so samo enkrat nevar-neje ogrozili domačo mre^o. To je bilo sredi drugega polčasa, ko so jih domači nespretno skuhali ujeli v prebitek.
Riidai^ - /agoile I : I
Tudi tekma z Zagorjani. prav tako prvoligaŠi,jebilazanimiva. Vclenjčani bi si po prikazani igri in priložnostih zaslužili zmago. V napadu so biJi nevarnejši, imeli več nevarnih priložnosti, poleg tega .so kar trikrat zadeli okvir vrat(rTrbič v37. minuti, MuharemovičviS4.
in Jeseničnik v 85.), v 41. mi-nutipaje ludi gi^stom sreča obrnila hrbet, saj je strelec njihovega zadetka (îobec zadel vratnico.
StrelcaiO: I-Gobec(28), 1:1 -Jeseničnik (70).
Najboljši IMiberk
v nedeljoi je bii v Velenju, prav tako na Rudarjevem pi'>mi'>žnem igrišču 7 umetno travo, zanimiv mednarodni nogometni turnir. Na njem so poleg dt)mačih nogometašev nastopili še prav tiiko drugiiiigaŠ Šmartno in gosta z avstrijske Koroške, člana nižjih lig Pliberk in Ruden. Igrali so po 45 minut, izidi pa so bili: Šmartno - Ruden O : D» Šmartno - Pliberk 0: 3, Rudar - Ruden 1:0 (strelec Mirnik) in Rudar-PlibcrkOrl.	■
Anže pred krstnim nastopom na SP
Anže Obreza je trenutno s klubskim in reprezentančnim trenerjem Igorjem .lelenom v Oberstdorťu v Nemčiji, kjer bo na svetovnem prvenstvu nastopil na krajši razdalji Nordijske kombinacije. Obema se je pridružil ludi Dejan Plev-nik i/Šenilenarta pri Misli-nji, ki je sicer član SSK Triglav iz Kranja. Ùani SSK Ljubno BlX'so z veliko mero prizadevnosti uspeli pripravni 85-melrsko skakalnico, na kateri so v soboto izvedli ekipno in posamično državno prvenstvo za mladince do 16 let. Na tekmovanju so se solidno odrezali mladinci velenjskega in domačega kluba. V posamični konkurenci je med 54 nastopajočimi zmagal Primož RogliČ Iz Zagorja, drugi je bilJurij Tepc-š (i>D Dolomili) in tretji Jernej Košnje k (Iržič). Od predstavnikov velenjskega kluba je bil z delitvijo 9. mesta najboljši Klemen Omladič, od domačih predstavnikov pa Urban Zamernik na 13. Med 12 ekipami mladinci Ilirije niso d(Wolili presenečenja, velenjski mladinci Marjan Je-
lenko, Mihael (iaber, Gašper Berlot in Klemen Omladič so zasedli 5., mladinci SSK Ljubno BTC Miha Sušnik. Matcv/ Kotnik, David Rak in Urban Za-
Urh Hrajnàan, drždvn/ pryak pri đečHih 10 let
mernik pa 6. mesto. V Vizorah sti priredili pokalno in meddrušlvcno tekmovanje /a vse starostne kategorije- Pri dečkih do 11 let je zmagJtJ Urh Krajnčan, najmlajši udeleženec Maicvž Samec pa je zasedel 8.
mesto. Pri dečkih do 13 let je zmagal Alen l'urjak iz SSK Mis-linja pred Vclenjčanom Nikom iližarjem, Patrik Jelen pa je zasedel 4. mesto. V kaiegi')riji mladincev je slavil Janez Voglar iz SSK Mislinja, pri članih Milan Ži\'ic iz SSK Velenje, pri mlajših veteranih Janez Detielak iz SSK Ljubno pred Igorjem Jelenom in Slavkom Kraj nč a nom, oba SSK Velenje, pri veteranih do 50 let je zmagiU Srečko Skoberne iz Vrha nad Laškim, pri vt^tera-nih nad 50 let pa Branko Baš i/ Kisovca pri Zagoiju. V Zireh je bilo pokalno tekmovanje za de<ike do 14 let, na katerem so vsi nastopajoči skakalci SSK Velenje dosegli točke, in sicer je Klemen Omladič zasedel 4., Tomaž Žižek 21., Miha Gaber 23., Marjan Jelenko 28. in ?.iga Omladič 30. mesto. Pri dečkih do 15 let pa je Gašper Bcrlot zasedel 5. mesto. V soboto, 26. 2. 2005 s pričet-komob l().Ot)uri,bona skakalnici K 14 v skakalnem centru ob Velenjskem gradu državno prvenstvo za cicibane do 9 lel.
■ Jo
Delo z mladimi je velik izziv
Na p(miladanski del prvenstva se zavzeto pri» pravlja tudi /elo pomlajeno moštvo Smart-nega. Za igralci stt dobri trije tedni priprav; tidignili pa so tudi /e nekaj pripravljalnih te* kem. Kako dosedanje del<» ocenjuje trener Drauo Nei^mah?
»Prijateljske tekme so predvsem pokazale, da imamo »tanek« kader, vprašljiva pa je tudi telesna pripravljenost. Vadimo in igramo pač s tistimi igralci, ki so na voljo, imamo pa še Štirinajst dni časa, v katerem bomo skušali raven pripravljenosti kar najbolj dvigniti. Potem bomo med prvenstvom skušali zadeve p^)staviti na pravo mesto. Moštvo bomo ustvarjali in uigravali ludi s tekmami, pri naših željah pa upamo ludi na nakl(^-njenosi sreče.«
Toi-ej se z zadnjim mestom nisie sprijaz/iiH? »Nikakor ne. Dokler je žoga »živa«, kot pravimo v nogometu, ni predaje. Mi bomo igrali po naših najboljših močeh in se borili do konca.« Mošivo je porsem spremenjeno in pomla-jenoy torej fiidi neizkušeno? »Delo z mladimi je za mene kot trenerja tudi velik irziv. Upam in želim, da bi ekipo pripravili za obstanek v ligi. Ce nam to ne bo uspelo, bomo naslednje leto pač nadaljevali v nižji ligi in se skušali čim prej vrnili v drugo. Po moje oceni je mesto le ekipe vendarle v drugi državni ligi.«
Nekaj (ekeni ste ie odif^raii, koliko jih še hoste?
»Res smo nekaj prijateljskih tekem že odigrali, vendar na našem nemogočem terenu, torej seje prava slika ekipe pokazala prav na nedeljskem turnirju v
Velenju. Dejsivo je, da imamo premalo moči in da nam manjka dela z žogo. Dogovarjamo se, da bi podoben lurnir ponovili, ob tem pa.se moram zahvaliti upravi Rudarja, ki nam zelo pomaga. Velika razlika namreč je, ko prideš iz ncmogvičih pogojev na tako čudovit teren.«
Drago Nežmah še ni obupat... (S. Vovk)
Poraz prve in zmage drugih ekip Vegrada
V soboto, 19. februarja, je prvo moško ekipo NTK Vegrad Tempo Velenje na srečanju 5. kroga drugega dela prvenstva v Puconcih domača ekipa Keme premagala z rezultatom 6 : t). V soboto, 26. februarja, se bodo igralci Icmpa na domačem parketu telovadnice osnovne Šole Gustava ííiliha pomorili s trenutno vodilno ekipo iz Lendave.
Ženska ekipa Vegrada Tempa je S. krog prvenstva odigrala doma in v obeh srečanjih dosegla visoki zmagi. Najprej so bile Ve len j čanke boljše od ekipe TSP Elektronika i/ Ljubljane s 6 ; O (Tamara Jerič, Ivana Zera in Karmen Steblov-
nik so dosegle vsaka po dve zmagi), nato pa so s fi : 2 premagale še ekipo Iskra Avto-elektrika 11 iz Vrtojbe s 6 : 2 (-Ivana Zera je dosegla tri zmage, lamara Jerič dve, obe omenjeni igralki pa sta bili uspešni tudi v igri dvojic). Druga moška ekipa Vegrada, ki nastopa v 3. državni ligi, je prav tako na domačem parketu premagala ekipo Merkurja iz Kranja s 6 : 1 (Miha Kljajič in Jaka (jolavSek sta do.scgla po dve posamični zmagi, enkrat je bil uspešen Patrik Rose, zmagala pa je tudi dvojica Kljajič/Cjolavšek). Tekmo proti ekipi Robis Jesenice so zaradi bolezni Jeseničanov prestavili
na petek. 25. februarja. V nedeljo, 20. tebruarja.je članica Tempa Polona Belavič uspešno nastopila na 2. odprtem prvcasîvu RS za mlajše ka-delinje v Vrtojbi pri Novi (îo-rici. kjer seje na koncu uvrstila mcdšestnajsi najboljših mlajših kadelinj Slovenije. Na nedavnem odprtem prvenstvu Srbije in ť'rne gore v namiznem tenisu v Subotici .se je zelo dobro odrezala tudi Velenjčanka Tamara Jerič, saj se je Tamara z mladinsko reprezentanco Slovenije uvrstila med štiri najboljše ekipe lega tekmovanja in se tako domov vrnila z bronastim odličjem.
■ ĐK
m
NAKRATKO
m
Omer zo las ob bron na EP
V grškem Solunu jo bilo letošnje kailct-sko in mladinsko evropsko prvenstvo v karatcju. Na tem velikem tekmwanju je nastopilo preko 6f M) tckmovalccv in tekmovalk iz 42 držav. V slovenski izbrani vrsti sla bila tudi predstavnika Kiirate Kluba Tiger iz Velenja, mladinka Alisa RedžJč in kadet Omer Tabakovič.
Alisa je v 1. krogu z 1 ; 2 ne.srcčno izgubila s hrvaškopredstavnico in končala tekmovanje, čeprav je glavni sodnik za-stavic(î dvignil zanjo.
Veliko več uspeha je imel Omer 'Iâba-kovič med kadeti, ki jevšporlnih btirhah nad 75 kg za las zgrešil bronasto medaljo in bil na koncu še vedno izvrsten peti. Omer je v I, krogu po podaljšku izgubil spre^ktavnikom Španije, vendar seje ta uvrstil v finale in lako dal niožn(">sl Taba-kcwiču. da v rcpcsažnih bojih osvoji bronasto medaljo. Omer je najprej premagal tekmcca iz Madžarske in nato iz Makedonije, za bron pa mu je stal nasproti Francoz. Po izjemno izenačenem boju jc bil rezultat neodločen tudi po prvem in drugem pi>daljšku. torej jc
odločal glavni sodnik, ki pa jc dal prednost Francozu, čeprav bi si 3. mesto glede na pot^k borbe zaslužil Omer. Vsekakor pa velja, da je bila to najboljša uvrstitev slovenskih predstavnikov na leni prvenstvu.
Nina in Maja izvrstni
Na ilržavnem članskem prvenstvu, ki je bilo v soboto v Šempetru pri Nca^Í Gorici, sta scv konkurenci starejših in izkušenih tekmic izvrstno izkazali Nina Kokot in Maja Mihalinec. Obe šc mlajši mladinki velenjskega atletskega kluba stH osvojili bronasti odličji.
Nina Kokoi je bila 3, v skoku v daljino s 576cm. Maja Miiîalinec pa v teku v ickoi na fit) m s 7.84 sekunde.
Osebna rekorda sta puMavila Še Malic Nežmah z rezuhatom 7.21 v teku na 60 m in («vojcnim 8. mestom ter Petra Po-znič s 330 cm v skoku s palico in osvi^je-nim 7. mestom.
Nova prepričljiva zmaga
Kegljačice Š^^tanja so tekmo IJ. krogii v/liodne skupine 2. državne lige «.xJigrale na domačem kegljišču v Šoštanju. Z do-bn> ekipno igro so .suvereno premagale
ekipíí Nafte iz Lendave z rezultatom 6 : 2 (2m : 2769). Najboljša igralka pri Šoštanju je bila tokrat Rc^mana Borov-nik z 5J7 podrtimi keglji, kar je tudi drugi najtioljši rezuhal tega kroga.
Za Šoštanj so igrale: V Krajne 435 (U), Lesnik48ti (0), Cverlin 479 ( I ), M. Pre-log 482 (1). Borovnik 517 (1) in Lozič 505 (1).
VřNU)i red na k'sivici seje zdaj kar diiba> premešal, saj se ekipe i>orijo z^ prvx^ mesto, ki vodi neposredno v l.B-ligo.Na lestvici vodi ekipa Impt^la, ki ima Šestnajst t^>čk. Sledi ji Radenska s petnajstimi točkami, na tretjem mestu je MirotcksUl s štirinajstimi točkami. Šoštanj je na četrtem mesiu 7 dvanajstimi lžičkami. Tekmo 12. kroga bodo kegljačice Ši'>štanja igrale pa^ti ekipi ružinarjavsobola2fi.lebruarja. na kegljišču na Ravnah na Ki^r^>škem.
Slovenigradčani boljši
Kegljači v vzhodni skupini 2. lige so od-igj'ali 15. krog, Št)ŠlaničanJ pa so zjiova izgubili, tokrvit na svojem kegljišču. Gostili so drugouvrščeni Slovenj Gradec» izid pa je bil6:2 in 3165 :3(198 zagoste,
V naslednjem krogu bo kegljači Šoštanja gostovali pri ekipi Miklavža.
Šoštanj: Hasičič 528 (0). Ciiavič 528 (0). L Fidej 524 ( 1 ), Križovnik4S4 (0),
JLig49S (0).Arnuš53r)(l).
Boleč poraz Nazarij
Nogometaši v prvi državni ligi malega nogometa so odigrali Ifi. prvenslveni krog. Igralci Nazarij so gc^slovali pri za-dnjeuvrŠčeni Sevnici in glede na igre pa-d tem dokaj nepričakovano izgubili s 3 : .5. 'nk pred koncem rednega dela prvenstva so si tako otežili položaj in zdrsnili s 6. na 7. mesto, zasledovalci pa st» že čisto blizu. Predzadnje maštvo zaostaja le za točko, K(X iz Ajdovščine na 8. mestu pa ima cek> enako število loCk. Prav z Ajdovci se bodo nogometaši Nazarij konec ledna srečali v nazorski š-portni dvorani, kar je dober obet za zmago in (pre)pt>trebne točke.
Mihelak zmagal, ekipa poražena
V 6. kolu 3. državne lige z zračno piLŠko, to je bilo 19. februarja v Hrastniku. si.>ekiptî Mroža premagali najbližji zasledovalci vskupnem seštevku, strelci A. Ilohkrauta izTrbtwelj.
Res odličen rezultat je lokrat dasegel Simon Mihelak, ki je s 581 krogi i-wvojil L mesto med posamezniki. Kljub visokemu rezultatu Mihelaka pa slednji ni
mogel nadomestiti zaostanka, ki ga jc z z^lo slabim streljanjem in 554 krogi pri-streljal Luka Avberšek.
Kljub porazu Stí strelci Mroža zadržali vodilno mesto v 3. ligi in .so si prei.1 zadnjim krogom lige praktično že zjigcHo-vili pravic<'> do k'valifikacij za 2. slovensko ligo.
Žerak tretji, Sovič četrti
Pinzolo - V petek In .^boto je bilo v tem Italijanskem mestu tradicionalno tekmovanje z^ lovori ko Topoli no. Clan SK Velenje Miš» Z erakje spretno vijugal med količki in v slalomu med mlajšimi mladinci osvojil tretje mesio»v veleslalomu pa pettx
Tudi 'Ibmaž Sovič je odlično zastopal barve Slovenije, kajti izmed 135 smučarjev v kategoriji starejših dečkov je t^il v veleslalomu 17.» v slalomu pa 4. S tako odličnim smučanjem jc veliko pripomogel k ekipno tretjemu mestu Slovenije.
Pokal Loko
Vsoboto, 12. tebruarja, inv nedeljo. februarja» je Ibmaž Sovič na pokalu Lokit o&vojil 7. mesto v slalomu in 19. v veleslaUimu.
ZELENA PRILOGA
Uporaba razkužila Virkona S v rastlinjaku
Vzgojili zdrave in kakovostne rasllinc }<£ prav gcMt>vo zelja in cilj vsakega vn-in cvelUćarja. Vedno obstajajo dolo(iena ivcganja, ki lahko ogriwijo /dravo r^LSl rasîlinc. /firndi loga si-slem kakovo&ine in vame v/gojc rastlin postaja vedno boij pomemben. Med dejavnike tveganja prav gotovo sodijo holczni rastlin, za zatiranje teh so nekatere dri^ave razvile po,seben pristop, ki temelji mi "Anjilizi Tveganja Kritičnih Kontrolnih Točk'* (-IIACCP). Tudi Slovenija v nekaterih segmentih varne proizvodnje hrane uvaja sistem IIACCF V omenjenem sitemu so opredeljena vsa mo?na tveganja, ki sc lahko pojavijo v določenem proizvodnem procesu» in ji delimo na kemična, fi/ikalna in biološka. Krka je razvila program bioU^Ske varnosti, s pomočjo katerega lahko ugotovimo možna biološka tveganja in preprečimo njihov nastanek. Za uspt.^no izvajanje programa biološke varnosti jc potrebno imeti kakovostne proizvode, s katerimi lahko učinkovito preprečujemo pojav in Širjenje bakterijskih, virusnih in ghvičnih obolenj rastlin. Številna testiranja v praktičnih pogojih so dokazala, da sodi med lake proizvode Vir-kon S. Osnovne in najpomembneje lastnosti Virkona S so učinkovitost, varnost, praktičnost in vsestranska uporabiiosi. Neodvisna tcbiijajija so dokazala njegovo virucidno, l^akteri-cidno in lungicidno učinkovitost. Deluje hitro, saj je potrebni čas delovanja l-odsioine raztopine samo K) minut. Sestavine, ki jih vsebuje delovna raztopina, se biološko razgradijo in lako ne onesnažujejo okolja. Izdelek je v obliki praska, ki ga je enostavno shranjevati, transportirali in natančno
redčili, saj je hitro topen v mlačni vodi. Omogoča popolni nad/or, saj je primeren za razku>:evanje p<wršin, predmetov, opreme, zraka in vodnih sistemov.
Daje proii^'odvsestransko uporaben, laliko dokai^emo s praktičnim primerom njegove uporabe v programu biološke zaščite rastlinjakov. Program je razdeljen na dva segmenta: - zaključno razkuževanje in -s[>roino (kontinuirano) riizkuí^evanje.
Zaključno razkuževanje
Zaključno razkuževanje rastlinjakov vršimo takrat, ko rastlinjak izpraznimo, oz. pripravimo za poinTvno vselitev nîstlin in ga izvršimo všcslih korakih. L V prvem koraku rastlinjak grobo očistimo organskih odpadkov (ostanki rastlin, zemlje ipd.), ki predstavljajo velik vir miyžne ponovne okužbe. Velika količina zemlje ludi zmanjj^uje sam učinek čiščenja in razkuževanja.
2.	Prav lako je potrebno iz rastlinjaka odstraniti vso premakljivo opremo, jo očistiti in razkui^hi s prej omenjeno delovno raztopino Virkona S (l-odstotao).
3.	V tretjem koraku očistimo opremo in povTžine v rastlinjaku, ker je umazanija po vsakem postopku suhega čiščenja Se vedno velika, zato jc cilj tega koraka njeno nadaljnje zmanjšanje. Izdelki, ki jih uporabimo za ta namen, moiajovsebwati detergent, ki odstrani ostanke umazanije in olajša nadaljnji postopek
čiščenja. Uporabimo čistilno sredstvo, razredčeno v razmerju, kot ga navaja proizvajalec. Delovno raztopino čistilnega sredstva pripravimo lako. kot jo predpiše proi/vajalcc. Rastlinjak pomijemo do čistega. Začnemo, kolikor moremo visoko, in nadaljujemo do tal. Pred razkuževanjem se morajo očii^čene ptwršine posu.sili.
4, V četrtem koraku očistimo in razkužimo vodni sistem v rastlinjaku, ki prav tako lahko vsebuje
2A Ot2INť£KCiJO AAVTUKMKOV. OPflCMS CN OftODJA TEA 2A OBBAAiERE
\lrKon.S
vOOnrumxMat

določene kontamincnte; Še posebej v ^«vtii vodni cistci iii so lahko ostanki smeli in umazanije. Vse lo lahko omogoči mikroorganizmom, kot so Pvthium, Fusarium in Phv-tophthora, da preidejo iz prejšnjih na novo naseljene rastline. Z uporabo Virkona S bomo odstranili tudi biofilme in alge. Razkužilo v 0,5-odstotni delovni koncentraciji spustimo skozi ccvi in jih, po 10-minut-
nem delovanju razkužila, izperemo z vodo.
5. V petem koraku rastlinjak raz.kužimo z Virkonom S:
-	razku/ilo, razredčeno v razmerju I : iUO (l-odstotno) nanesemo na predhodno očiščene površine;
-	potrebujemo 2(K)-3()0 mi delovne raztopine z razkužilon na m2 pc^vrSine;
-	razkužilo razpr^ujemo znahrbtno škropilnico ali napravo za pomivanje pod tlakom (35 barov) pod kotom 45 stopinj:
-	.škrc^pimo od stropa navzdol po stenah in po tleh in vse pwr^inc temeljilo namočimo;
- posebno pozorno je treba obdelali kote in razpoke ter porozne površine, kot so les in beton:
- preden rastline in razkuženo opremo ponovno namestimo v rastlinjak, se	morajo
razkužene površine posušili.
6. Po temeljitem čišienju in razkuževanju rastlinjaka 1er vrnitvi premakljive opreme v rastlinjak pri-poroč am o še zame gljevanje, Pre d • vsem zaradi legii, da rtizku/imo zrak in mesta, ki smo jih s prejšnjimi postopki spregledali oz. so bili za nas nedosegljivi, upr. strop. Virkon S lahko uporabimo za hladno (1-od-slotna koncentracija Virkona S) ali toplo (4-odsiolna koncentracija Virkona S) zamegljevanje. Prednost uporabe Virkona S za zamegljevanje (pred npr. aldehidi) je njegova nestrupenost, kar pomeui, da čas ponovne vselitve rastlinjaka lahko zmanjšamo na minimum (takoj ko
se megla poleže). Potrebno pa je poudariti, da končno razkuževanje vršimo brez prisotnosti rastlin v rastlinjaku. Virkon S ni primeren za razkuževanje rasilin, zato ga ne smemo uporabljali na rastlinah.
Sprotno razkuževanje
Virkon S se lahko uporablja ludi za sprotno razkuževanje (vršimo ga ob prisotnosti rastlin) vseh pr^>storov, površin, opreme, obutve ipd. Vektorji prenosa bolezni smo ludi ljudje, zato hi radi poudarili, da uporaba Virkona S v i. i. dezbarierah pred vhodom v rastlinjak onemogoča prenos mikroorganizmov iz enega prostora v cru-gega. Se^'eda pa je potrebno vhod rastlinjak omejiti samo na osebje, ki v rastlinjaku dela, in omejiino vstop zunanjim obi.skovalcem na minimum oz. ga prepovemo. Podobno lahko kontroliramo prenos mikroorganizmov s prevoznimi sredstvi. Na vhodu posestva oz. vrtnarije izdelamo dczba-rierc za vozila, ki jih napolnimo ? I-i^dstotno delovno raztopino razkužila. Virkon S pa lahko uporabimo ludi za razkuževanje celotnega vozila, če smo z njim prevažali obolele rastline. Rastlinjak nima idealnih razmer samo za rasllinc, ampak ludi za mikroorganizme, ki povziočajo l>olc/,ni pil njih. S pravilnim načinom dela in z izbranim razkužilom baste zmanjšali možnost okužbe rastlin na najnižjo možno raven. Z dobrim programom zaščite bodo vaše rastline lepo uspevale, zmanjšali bosle izgube zaradi padca ol5o]evni>sti in izboljšali ekonomiko vzgoje svojih rastlin.
■ Redek Marjeta
Majhen atrij ob vrstni hiši
Pogosto se soočamo s problemom, kako zasadili majhno površino lako, da nam bo v veselje in okras. V majhnem vrtu ne moremo naredili večjih ravnih površin, poti so omejene, za posamezne vrine elemente pa nimamo dovolj prostora. Vrl lahko v takšnem primeru paslimo čimbolj odprl in ga zasadimo le oh robovih. Pridobimo veliki> zaplato irale, ki deluje naravno in mehko, obrobo iz cvetočih rastlin, ki vrt obrobljajo s cveijem in mu dajejo obliko, ter posamezne zimzelene in strukturne oblike, ki poživljajo vrt pozimi, ťeje teren nagnjen, oblikujemo ravne površine in podporne zi-
dove, ki so med seboj povezane s stopnicami. Takšna površina je lahko izredno razgibana in zanimiva, vendar zahieva veliko dela, zanemariti pa ne smemo tudi visokih strcxškov pri izgradnji in sajenju.
Ob rob parcele zasadimo nižje cvetoče rastline, kol so na primer grmasii prstnik. spireje, okrasni šipki, brnistre, melulj-nik in podobno. Zimzelene rastline zastopajo lovorikovec, zlali in zeleni brini, pieris, zimzelena brogoviia, raševje... Rastline naj bodo nizke, višje rasllinc p<")sadimo le kot poudarek. V atriju je dovolj prostora za pergolo s sedežno garnituro, nekaj trate in za obrobo iz ras-
tlin. Če želimo, lahko izdelamo tudi manjši ribnik ali pa se odločimo za lepo posodo s cvetjem, ki bo poudarek vrta.
^lajhcn alrij brc/, trale
Včasih je prostora tako malo, da ga želimo izkoristili kot bivalni prostor naprostém, ne pa kol vn. V takšnem primeru se odpovejmo trati in na asred-njem delu naredimo teraso, ko jo tlakujemo, pa ob robovih posadimo rastline. Dovolj pro.s-lora je tudi za živo mejo in nekaj okrasnih elementov. Z nekoliko zahtevnejšim pristopom lahko tudi na površinah, manjših od 70 kvadratnih metrov, uredimo prav
očarljiv vrl, kakor si lahko ogledale na primeru spodaj. V takšnem vriu je vse: terasa s pergolo in kaminom, grede s cveijem, drevje, počivališče z vodnim motivom in celo manjša zaplata trate. Pergolo, ki je postavljena na ireh mestih, obraščajo ovi-jalke z manj močno rastjo. Drevesa v vrtu morajo astati majhna, saj se sicer njihove krošnje tako razrasejo na sosednji vrt. Zalo izberimo nižje sorte japonskih češenj, okrasne jablane, manjše okrasne sorte javorjev in ožje rastoče
iglavce. 'Xn\ pa imajo tovrstne, selna in takoj razvidna, njeno manjše rasllinc, počasno rast. strogo zasnovo pa mehčajo Diagonalne linije vrinih objek- obrobe iz rastlin, ki .se razraščajo
lov delujejo strogo, vendar urejeno. Pri oblikovanju manjšega vrtaje nujno, daje zasnova smi-
čez robove Itaka ali na oporah.
Prodajni program traktorjev
Na zalogi vsi modeli
m
? -i
»Ton

'O
J
k i



po

i - "
cenah
•lít
9m$m$
^—
POV^ER OF TRADITION
POWER OF TRADITION
Partizanska 12, 3320 Velenje Tel.: (03) 899 26 26
18
ZELENA PRILOGA
""HlkS 24. februarja 2005
Trajnice golob-klančič
VRTNARIJA: Vitovlje 18, 5261 Šempas tel.: (05) 307 88 10 /302 24 61 fax: (05) 307 88 11 E-pošta: trajnice@trajnice.com http://www.trajnice.com Naročite brezplačni cenik-katalog. Rastline pošiljamo tudi na dom.
Učinkovito namakanje
Zaradi vse bolj sušnih poletij je postavitev namakalnega sistem postala nujnost na vse številnejših površinah - Ponudba namakalnih sistemov je vse boljša in tudi cenejša kot pred leti
îliii^
E^GiniEQNïzfljgj^^
Dober namakalni sistem mora zagotoviti rastlinam dovolj vode, vendar brez odvečnega trošenja. Prilagojen mora biti potrebam rastlin, saj trato zalivamo drugače kakor zelenjavne ali cvetlične grede. Drevesa, grmi in pokrovne rastline potrebujejo več vode, vendar jih moramo redkeje zalivati.
Namakanje mora rastlini zagotoviti vodo, ki jo izgubi skozi liste in ki izhlapi skozi tla. Če zalivamo preveč, iz tal izpiramo hranljive snovi in koristne sestavine tal, na premalo zalitih tleh pa rastline hirajo. Pravilno dimenzioni-
zoni premajhen, včasih pomaga, če zalivamo ponoči. Zalivanje je lahko povsem avtomatsko, lahko pa ga reguliramo sami. Možne so tudi tako enostavne variante, ki sistem poženejo, ko odpremo vodovodno pipo. Učinkovito namakanje mora zagotoviti enakomerno razporejenost vode za
DUSETI
d. O. O.
mm
Parižlje 8 / a, Braslovče, Tel.&fax: 03 / 700
S3C35J53 ^ aa sso\y83
° \!;i7aÂ]Q|jD KiseĐDmBg DîiMMMfljûl]^
00 E
70 f E S
E
t 3
[ma^ LOMBARDINI Ig Jansered STIHL SOlD @)Husqvarna HARRY
s
[RôXÎÏÏÏ^ [fJOG^^
ran namakalni sistem skrbi za enakomerno zalita tla, hkrati pa varčuje z vodo. V vročih poletjih je poraba vode na srednje velikem vrtu kar znatna. Najboljše namakanje je takšno, ki posnema naraven enakomeren dež.
Vrsto namakalnega sistema izberemo glede na dane razmere. Cene se ne razlikujejo tohko glede na izbrano znamko materiala, temveč predvsem glede na izvedbo. Profesionalni sistemi so celo cenejši kakor materiali, ki jili kupimo v prosti prodaji. Če zalivamo z vodovodno vodo, bomo potrebovali drugačne črpalke in drugačno regulacijo, kakor če za ta namen uporabimo vodnjak. Vrt razdelimo na več con, ki jih različno namakamo. Bolje je, da temeljito zalivamo le del parcele, kakor da slabo zalivamo celotno zemljišče.
Drug pomomben dejavnik je vodni pritisk. Priporočljivo je, da ima vodni vir vsaj 4 do 6 barov, sicer moramo namestiti dodatne črpalke. Če je vodni pritisk v se-
PRAVA REŠITEV ZA VAS KOMPOST
vsako vrsto rastlin, možnost nočnega zalivanja, da se izognemo dnevni vročini, izključitev sistema ob dežju ... Razpršilce izberemo glede na količino vode, ki jo potrebujemo, velikost in obliko prostora, tipa vegetacije, ki jo zalivamo, in podobno.
Za namestitev namakalnega sistema potrebujemo dovolj močan vodni vir in električni priključek. Nekateri sistemi delujejo na baterije. Krmilni mehanizem je najbolje namestiti pod streho ali celo v notranje prostore, zato je treba pravočasno pomisliti na prostor za priključke. Inštalacijske cevi je treba namestiti še pred polaganjem tlakov.
-Kompostna-tkaniiia.
TopTex ohranja optimalno vlažnost
Padavinske vode se odtečejo preko ponjave, kompostni kup pa je zaščiten pred soncem in vetrom.
TopTex zagotavlja aerobni razkroj
Tkanina omogoča potrebno odvajanje plinov in ohranja optimalne temperature v kupu.
TopTex obćutno znianjaSa količino odcednih voda In izgubo hranljivih snovi
Padavinske vode se odcejajo iz kompostnega kupa preko TopTex ponjave.

Sp. Senica 9 Tel. 01/3618-303 1215 Medvode GSM: 040/21-33-55
WWW.PROFARM.NET
sicer je kasneje veliko nepotrebnega dela.
Tudi dobro načrtovan sistem sam po sebi ni dovolj. Aprila, na primer, porabimo bistveno manj vode kakor julija. Nekatere sezone so bolj vlažne kakor druge. Sistem je treba redno preverjati (najbolje enkrat mesečno) in ga prilagoditi na dane razmere. Le dobro zalit vrt nam bo v užitek v celi sezoni.	■


130 let
2QQO MARIBOR, Vrbanska cesta 3D
Nagradna križanka ERICo
V šolskem letu 2005/2a0G bomo na Srednji kmetijski šoli Maribor izobraževali po naslednjih programih;
VETERINARSKI TEHNIK C^^letm program] KMETIJSKI TEHNIK {41etnl program) VRTNARSKI TEHNIK [4^1etnl program) VRTNAR (S^letnl program) KMETOVALEC (S^letm program) VRTNARSKI TEHNIK - PTI (3^2)
Informacj/e a vpisu dobite po tel: 02/251 30 It
Slovenua, sl-63320 velen]e,
Inštitut za ekološke raziskave Koroška 58, Velenje Tel.: 03 89819 30 www.erico.si
Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje je v zadnjih petnajstih letih velika prispeval k okoljski sanaciji Šaleške doline. Pomembno je, da učinkovitost okoljskih izboljšav še vedno redno spremlja in sodeluje pri načrtovanju trajnostnega razvoja naše regije, hkrati pa je ena pomembnejših okoljevarstvenih raziskovalnih in storitvenih institucij v Sloveniji.
Raziskave, monitoringe, svetovalne, izobraževalne in laboratorijske storitve opravlja za mnoga slovenska podjetja, lokalne skupnosti in ministrstva, počasi pa krog naročnikov širi tudi na tujih trgih. Inštitut ERICo Velenje ima za opravljanje dejavnosti več pooblastil iVIinistrstva za okolje in prostor, kakovost storitev pa dokazujeta tudi certifikat ISO 9001/2000 in laboratorijska akreditacija ISO/IEC17025.
Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje bo trem izžrebancem podaril analize vrtnih tal z nasveti za gnojenje. Vrednost nagrade je 15.000 SIT
Rešitve križanke pošljite do ponedeljka, 7. marca, na naslov: Naš čas, d.o. 0., Kidričeva C. 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ERICo.
ZELENA PRILOGA
Organsko vrtnarjenje v ritmu narave
Organski vrl ni le vrt hre/ kemije, ampak veliko več. Ob opazovanju naravnih ckosisie-mov 5ie lahko naučimo, da so broz naših posegov vzdržali conc. Narava združuje razliine organizme lako, da so korisini za druge in okolje in ne proizvaja odpadkov, ki se ne bi dali porabili. Pravilno zasnovan organski vri je raznolik, prožen in samozadosten, varčuje s prstjo, vodo in energijo.
Pcrmakuluira je način življenja, ki vzdržuje harmonično ravnotežje med vsemi živimi oblikami v ekasisiemu. Prcmakuilura je oblikovanje in vzdrževanje okolja, ki jc raznoliko, vendar s lab il no in prožno, kakor.so prožni naravni si-siemi.
Ne glede na različna imena, s katerimi opisujemo naravno pridelovanje hrane (organsko» sonaravno ali biodinamično kjTielijslvo, prcmakuilura...), pomeni to uporabo materialov in spodbujanje naravnih procesov, ki na ra.uline in okolje delujejo pozitivno, brez škodljivih stranskih učinkov. Sodobna znanost je v kmetijstvo prinesla uporabo različnih tehnologij, katerih posJedie nili dobro ne poznamo, Res pa se je težje odločili za povsem organsko vrtnarjenje, saj se se zlasti v začetku srečamo s žlevilnimi problemi, ki marsikoga odvrnejo od naravnega vrtnarjenja.
Skrb za tla je bistvo organskega vrtnarjenja
Naravno vrtnarjenje je v bistvu sodelovanje z naravo, saj ohranjamo rodoviinosl tal tako, da vračamo porabljene organske snovi, uporabljamo naravno zaščito pred škodljivci in bolez-
nimi, brez uporabe kemikalij. Najpomembneji^a je skri'5 za tla. Bogata lia, dobro založena s hranili in organsko snovjo bodo dala dober in zdrav pridelek. SploSno znano jc, da so zdrave rastline bolj odporne na Škodljivec in bolezni, laže prcna^ijo sui^o in neugodne rastne razmere, medtem ko so rastUne na slabih, izčrpanih tleh bolj podvržene življenskim tegobam. Podobno velja za skladiščenje pridelka, saj se zdrave rastline brez ie?av skladiščijo dalj Se obdobje. Tla lahko izboljšamo le z dodajanjem organske sniwi. Mineralna gnojila in kemični dodal ki lahko le spremenijo količino hranil v llch, kvjililete prsti pa ne izboljšajo. S spravilom pridelkov namreč s tal odnašamo organske snovi, ki pa jih moramo nadomestiti i hlevskim gnojem, kompostom ali zelenim gnojenjem. Odličen je tudi humus, ki so ga naredili deževniki. V naravi tla nist) nikoli golži, zato vrtna ila zastiramo. S lem izboljšamo strukturo, zmanjšamo temperaturna nihanja, erozijo in izsuševanje in Ščitimo talne mikroorganizme- Zastiranje lahko kombiniramo z podora-vanjem ali podkopáván jem zelene mase. S pravilno izbiro ras-t lin za zastiranje lahko
Poleti, za prvimi pobranimi pridelki na grede po-sejmo rastline /a podor, ki jih jeseni ali spomladi podkopljemo. Za podor ali zeleno gnojenje lahko kupimo različne me.^an-iee. Oljna ogržčica ali bela gorjusiea poleg naštetega tudi uničujeta ogorčiee.ki napadajo korenje in ka-pasnice.
zmanj.Šamo napade škodljivcev. Tako na primer lucerna in bela detelja privlačila številne Škodljivce, kjer se raje zadržujejo, kot pa na kulturnih rastlinah.

Hmuid
KMETIJSKA ZADRUGA
PETROVČE Petroviče 1 3301 PETROVČE
organiziramo
MiiMae faciiBaMa ewvťe Iwmi •
««WitbiK I HBViVi n Smcaa aoMM
Oř** eeeel*** asp« ee**íiiie
19. marca 2005 v Petrovčah
Prijave: teL: 03/5-708-173 fax: 03/5-708-248
Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! KMETIJSKA PRESKRBA PETROVČE
Tel.: 03/ 5-708-235
UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA
*	Semenska koruza
*	Zgodnji semensM krompir
*	Vrtna semena
*	Jaraîltd (ječmen, pienica, oves)
*	Krmniječmen	3G|9Đ SIT/kg
*	Koruza	3€.0€ SIT/kg
*	Umetna gnojila *Prlmextra1l *Prlmextra5l
2.740.00811 13.150.00 SIT
*	Motorne žage STIHL ter druga gozdarska oprema
*	Zemljazasetevlnpodtaknjence
Odkupujemo tudi 2)vlno - 6SM: 041 685 683
PrsU nc ohraCamo, lemvcC Ic rahljamo. Mikn>cirganizmi živijo le v določeni plasti lal, zato z obračanjem lal in i/posiavlja-njcm globljih plasti zraku in svetlobi siromašimo življenje v ilch. V orgaaskcm vriu so ila bogata in rahla, zalo jih ]>re7 ležavrah-Ijamosploščatimi vilami- Paskr-himo, cla lia nc bodo gola, ampak jih zasadimo ali prekrijmoz zeleno zastirko. Iklsnih lal nikoli ni poircbno veliko (Obdelovali.
Mešane setve
Prcdnasi meSanih zasaditev je kemično delovanje med rastlinami, saj le ic oddajajo različne snovi skozi korenine in nadzemne dele. Ti medsebojni odnosi lahko pospešijo rasi in zdravje posameznih rastlin. Korenino nekaterih rasilin na primer oddajajo veliko število različnih snovi, ki odvračajo nekatere insekle ali delujejo eelo fungieidno. LLsii enili rasilin.^-ilijo druge, lahko pa so učinki tudi medsebojni, nekateri avto-1]i celo navajajo, da življeaske vibracije pasameznih rastlin matiji"^ insekle, da réisllin ne najdejo, ali sc nc morejo hraniti ali razmnoževali. Ne glede na teorijo
koini)inafijc. ki prihranijo proslor:
Fižol sadimo z zeleno» paradižnikom, korenjem, kumarami ali redkvieami. Zeljesadimos papriko, paradižnikom, drobnjakom in čebulo.
Por in čebulo siidimo z zeljem, peteriiljem. jajčevci, papriko inšpinačo.
K(Mnbiiia< ije m
scn€o
Fižol in kapusnice bodo senčile zeleno, šolalo in Spinačo.
Paradižnik, sladka koru2a senčijo solato, kumare in iplnačo.
Koinl)iiia<ijc, ki ugodno dclnjcjo na rasi korenin
Fižol sadimo s korenjem, zeleno, sladko koruzo, kumarami, čebulo, redkvicami in bučami. Koruzo sadimo s solato, krompirjem, rcdkvijo in čebulo,
Čebulo sadimo z jajčevci, papriko, korenjem» red-kvijo in Spinačo. Grah sadimo z rcpt> in red-kvijo.
pa se je v praksi pokazalo, da soseščina nekaterih rastlin pozitivno deluje na druge. Treba je torej le vedeti, katere riislline moramo 7dru/evati med seboj. V praksi se je pokazalo» da goste seive bolje delujejo na rastline kol sajenje v posamične vrste. Ne le, da se zemlja hitreje izsuši in da je več prostora za rasi plevelov. Najprimernejše so grede Širine od 100 do l20ceniimeiTOv. íiroka naj bo toliko, da je povri^ina dostopna z obeiï strani in na gredo nikoli ni treba stopiti. Tla se lako ne zbijejo. ampak ostanejo rahla in zračna Listje rastlin nudi zaučilo in tvori zračno senco, ki ugodno deluje na Ua.
Poti med gredami zastremo z odpadnim organskim materialom pokoseno travo, plevelom, rasiliaskinii odpadki...)» izogi-bajmo pa se plevel<.)m, ki že se-menijo.
Ne pt^^jmo vsega semena naenkrat! Sedlalo aJi Spinačo lahko sejemo vsaka dva tedna. Pridelek bo tako zorel vse rastno obdobje in ne bomo končali s kupom Špinače, ki je družina v lako kratkem času ne more porabili. Z mešanimi seivami. gosto zasaditvijo in zaporednimi setviimi lahko lako na manjšem prosloru pridelamo veliko zdravih rastlin in hkrati porabimo manj gnojil in vc^de. Rastline potrebujejo različne količine svetlobe, zato sadimo rastline, ki bolje uspevajo v senci pod vij>je rastline. Tudi poraba vode in hranil je lahko različna, zato izberimo prave sosede.
Kompost za vzdrževanie organskega vrta
Se preden pričnemo z organskim vrtnarjenjem moramo analizirali tla. Vedeti morate, s čim imate opravka, česa primanjkuje. Določile vsaj kislost lal in osntwna hranila. Ko je naravno delovanje vrla enkrat v/postav-
Sesckljana lucerna izboljša kvaliteto komposta, saj spodbuja delovanje talne flore in favne.
Ijeno, se prst obnavlja sama. Kompostiranje je o.snoven reci-klažni proces; izboljša slrukluro prsti in njeno vlažnost, poveča zračnost lal, založenast tal s hranili in zmožnast vezanja du.Šika, uravnava kislost lal in pcweča mikrobiološko aktivnost lal. Za pripravo komposla si naredimo ali kupimo ustrezen kom-pastnik- Postavimo ga vsenco. na nekoliko odmaknjen prc«lor na snu. Mora biti dovolj zračen, da se kompostiranje normalno odvija. Kompost zori približno leto, nato ga poircsemi*) gredicah. Zemlje ne obračamo! Zorenje komposta pospešimo z dodatkom dozorjenega komposla z lanskega leta. Večje količine komposta kompostiramo na kompostnem kupu, ki ne sme biti viSji in širši od enega melra. Dolžina je lahko poljubna. Nc glede na obliko pripravljamo komposl po plasteh. Na dnu naredimo drenažo in grobo zmle-t ih vej ali plasti vejic. Na to po-iresemo okrog 5 do 10 cm debelo plast suhega materiala, na primer odpadlega listja, slame ali sena. Naslednja, enako delx;la plasl naj bo iz zelenega materiala: pokojna trava, plevel, vrtni odpadki. Zelo dobro se kompostirajo kapusnice, zelenje fižola in graha. Dodamo lahko tudi druge vrtne plevele in («tanke. Upcirabimo lahko ludi kuhinjske odpadke na primer deli zelenjave, kavna gošča ali jajčne lupine. Material naj ne bo gnil ali plesniv. Nikoli ne dodajamo ostankov mesa, strupenih rastlin, mačjih ali pasjih iz-
trebkov, semenečih plevelov ali bolnih rastlin. Plast navlažimo, vendar ne preveč, da ne prične gnili. Četrta plast iz vrtne zemlje naj bo debela okrog .S cm. Tudi ta plast je pomembna, saj vsebuje mikroorganizme, s katerimi »cepimo« kompost (podobno kot jogurt v kuhinji). Vse plasti, razen drenaže, ponavljamo. Kompost naj ne preseže višine enega metra, sicer se ne zrači dovolj. Zgornjo povrSino pokrijemo z en koliko dcbcÍejj>o plastjo zemlje in zgoraj naredimo jarek, da ne odteče vsa deževnica. Z ročajem vrtnega orodja ali z železnt) palico nare-
Vrt v sušnih področjih
Vse bolj vTí^ia in suha poletja povzročajo lastnikom vrtov skrbi. Zalivanje si lahko olajšamo s namestitvijo namakalnega sistema, vendar to ni vedno resite, na primer, če je vode malo, če je leren neprimeren in bi bil sistem predrag...
Pospesimo komposl iranje
Dodamo lahko dušik v organski obliki, povečamo luknje v kompostnem kupu in skrbimo za redno vlaženje. Rastline pred kompostiranjem dobro sesekljamo. Zelo dobro se obnese dodatek komposla iz prejšnjega leta, dodatke za hitro kompostiranje pa lahko tudi kupimo.
Izmed trajnic malo vode potrebujejo rastline s sivka-stimi in dlakavimi listi, na primer pelin, mačja meta, homulice, timijan, origano, majaron, žajbelj, od okrasnih rastlin pa orientalski mak, sivka, okrasna ko-pirva, bradata perunika, enodnevna lilija...
dimo z vrha nekaj lukenj za zračenje in kïvljcnje dežja. Nekateri priporočajo, da komposl pokrijemo.^ s plastjo sesekljane suhe lucerne. Redno zalivamo po potrebi.
Komp(xsl je zrel, ko je lernen, pruiiemo drobljiv in podobnega vonja kot čista zemlja. Dele rastlin, ki se niso povsem kompostirali in ostanejo na silu, potrosimo na nov komposl.
S kompostiranjem lahko gre tudi kaj narobe. Če komposl smrdi, je to znak, da nima diwolj zraka. Naredimo več lukenj, ali ga premečemo. ('e je topla le sredina komposla, je kom-po.stni kup premaj-
Suhc predel skrbno načrtujemo in izberemo rastline. Seveda prej dobro pripravimo ila. Na mestih, kjer poleti sonce močno žge, sadimo le tiste rastline, ki takšno lego dobro prenašajo. Mnoge izmed njih so skromne in ne prene^sejo bogatih lal. Tla pred saditvijo le ustrezno razrahljamo. gnojimo pa le v primeru, čc vemo, da rastlina aspeva v gnojenih tleh. Pravzaprav rastlin ne smemo kar pustili nezalilih, upoštevati moramo, da potrebujejo le rnanj vode. Tudi trato na suhih lleh sejemo in vzdržujemo drugače kol običajno, nem dodamo veliko organske snovi in izberemo travno mešanico za suha lia. Taksna trata je lahk<'i dovolj ka-kov^istna, vendar je občuiljiva na mehansko poškodbe.
■ Simona Khkočovnlk
hen, če pa sploh ni topel, je v njem premalo dašika. Za nekaj dni prekrijemo kompost s črno folijo, vendar nadziramo temperaturo, da se ne poviša preveč.
Na sušo odporno drevje je poljski javor, rdeči bor, breza, nekateri brini, glog, izmed grmov nic pa paneš-pljice, kosteničevje, irdolc-ska, dren, španski bezeg...
ranta
Maranta d.o.o., podjetje ii projektiranje
Sadež: Mllčln«keQ811,30Q0 CEUE
tel: 03*4d1-12<27,041>726-522
Pisarna: Roéeva 3.3310 ŽALEC, lei/Tax; 03-5716-064
E'inail: mflraAta@siol.net
Načrtujemo vrtove In parke
Zasajamo poviilne ob zasebnih, javnih In poslovnih
objektih, Iger nudimo celovite reiitve ureditev (zemeljska
In ZBktjućna gradbena dela, namakalne slsleme, vodne
motive...)
Vzdržujemo nasade
Svetujemo pri ureditvi zelenih povriin
20
TV SPORED
24. februarja 2005
ČETRTEK« 24. februarja
SLOVENIJA 1
G6.30	OdiDevi
07.00	Poročila
07,05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Volkovi, čarovnice 1(1
velikani, risanka
09.15	Pod klobukom
09.45	HIMekspenmentov. 6/8
10.10	Dosje eni in drugi
n.05	Izzivi
11.35	Omí2íe
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Družinske zgoďbe
14.15	Opus
14.40	Odpeti pesniki
15.00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Cedrjk,8/52
15.50	Igrajmo se v Maroku, 8/13
16.00	Enajsta šola
16.35	Najboljša Inriteja
17.00	Novice, šport» vreme
17.25	Geometrijske basni
1730	Jasno in glasno
18.20	Dultovniutlp
18.40	Mojster Miha» risanka
19,00	Dnevnik, vreme, iporl
20.00	Tednik
21.00	Osmi (Jan
2130	Knjiga mene briga
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Glasbeni večer
23.40	Mozartinasinionikov, RTV
Slovenija
00.35	Dnevnik, šport
01.25	Tednik
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokdnal
09.30	V Prodala
10,00	Otroški info kanal 11.45 TV Prodaja
12.15	Špormistudio
12.20	Obersdort: SP v
nordijskem smučaniu
14.30	éportni studio
16.50	00ersdort:SPv
nordijskem smučanju
18.15	Športni studio
18.25	Mostovi
19.00	Pod rušo, 7/13
20.00	Košarka NBA Action
20.35	Barcelona: evroliga v košarki
22.35	Talka, neiïêkd drama
00.05	Jasno in glasno
00.55	Ljubezen rta begu. nim
02.30	Info kanal
07.55	RlckiLake
08.45	Patskrivnosti, nad.
09.40	Kfôn. nad.
10.30	Tv prodaja
11,00	Srčna dama, nad.
11.50	Vrtnarieva hči, natJ,
12.45	Na kraju zločina, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	RlckiLake
15.00	Vrtnarievahči, nad,
15.55	Srčna dama, nad.
16.55	Klon, nad.
17.55	24 uf-vreme
18.00	Petskrivnosti, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenia
21.30	Parčkarjje. nan.
22.10	Na kraju zbčina, nan.
23.05	XXL premiere
23-10	Mrtvec pripoveduje, dok.
00.05	Hladna ^tev, ameriški film
01.45	24 ur
02.45	Nočna panorama
09.00 10.15 10.20 11.20 14.00 16.25 16.30
18,00 18 40 18-45 18.50 19.65 20,00 21.00 21.05 21.20 21.25 21.30 22.45 22.50 2i55
Pop Com, glasbena oddaja Vabimo k ogledu Cdpita tema, ponovitev Naj spol dneva Vîdeostrani, obvestila Vabimo k ogledu Rokomet, Prevent: Celje Pivovarna Laško Odkrito povej naglas Regionalne novice Izofimpilskih krogov Vldeostranl, obvestila Vabimo k ogledu Skrt^imo za zdravje Regionalne novice Nedeljski izleti: Komen Naj spol dneva Vabimo k ogledu Naj víza
Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva
Videostrani, obvestila
PETEK, 25. februarja
SLOVENUA 1
06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro OS. 00 Poročiia Oa05 Dobro lutn? 09.00 Poročila 09.05 Najboljša trof^a 09.20 Enajsta šola 10.35 Z vami
11.25 Preživetje v divjini, 8/8
12.15 Osmidan
13.00 Poroiila. šport vreme
iai5 Tarča
15.00 Poročila, promet
15-05 Mostovi
15.40 Grimmovepravliice.8/13 16.05 Iz popotne torbe 16.30 Prafrik-prazgodovina 17.00 Nov ice, vreme, šport 17.35 Nationalgeograpt)ic,3/l2 18.30 Žrebanje deteljk:e 18.40 Medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen. kviz 20.55 24,amBr.nal19/24 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Homotuns^cus 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01-20 Dnevnik zamejsketv 01.45 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 09-25 TV prodaja OaS5 Nikoli ob desâif] 10.50 Športnístudio 10.55 SP v alpskem smučaniu.
San Sicario 12,15 Športnístudio 12.20 ObersdorîSPvnonjijskem
smučanju 14.30 Športnistudk) 16.50 SP v nordIj. smučanju 19.00 Športiii studio 19.05 Renzoinlucia. nad. 20.00 Vesoljska Odiseja, dok, 20.00 Slovenski radijski fes^vdl 22.30 Alpe'Donava-Jadran 23.00 Simpsonovl, nan. 23.25 Rekvijem za sanje, film 01.00 V sedlu s hudičem, iilm 03.20 Infokanal
07.25	RickiLaks
08.15	Pet skrivnosti, meh. nad.
09,10	Klon, nad,
10.00	Tv prodaja
10.30	Srčna dama, nad.
11.20	Vrtnarjevahči, nad.
12,15	Trenja
13.40	Tv prodaja
14.10	RkkiLake
15.00	Vrtnarjeva hči, nad.
15.55	Srčna dama, nad.
16.55	Kion, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Pet skrivnosti, meh. nad.
19.00	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.00	Vihar vseh viharjevjiim
23.35	Vroče mesto, nan,
00.30	XXLprçmiere
00.35	Zaljubljen v vamplr1<o, Iilm
02.15	24 ur, ponovitev
03.15	Nočna panorema
©
09.00
10.00 10.05 11.20 11.25
14.00 17.55 18.00 18.40 18.45
19.15 19.20 19.25 19.55 20.00
21.20 21,25 21.30
2130
23.00
2345 23.50 23.55
Dobro jutro, intormativno • razvedrilna odda [a Vabimo k ogledu Naj viža. Naj spot dneva Rokomet, četrttinala pokala Slovenije, posnetek tekme Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice Rad igram nogomet, otroška športna oddaja Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu èPORT 2004 V MO VELENJE, posnetek Regkinalne novfee Vabimo K ogledu Zelena bratovščina, oddaja o iovclh in lovstvu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Iz oddaje Dobro ju^o. informativno • razvedrilna oddaja
Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila
SOBOTA, 26. februarja
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Pod klobukom
08.05	Pepi vse ve 08.35 Albert, dansk3 nim 09.55 Najšibkejši člen
10.45	Poinočnikiub
12,00	Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Turistica 13.30 Slovenci v Italiji 14.00 Moja družina, nad. 14.55 Moj kliotski brat, tilm 16.20 PoKitajski 17.00 Poničila, šport, vreme
17.15	Ozare 17.25 So2í^,tv Maribor 18.40 Risanka
19.00	Dnevnik vreme, šport 20,00 Metod Pevec: Se zgodi
20.35	Hri-bar
21.35	Prviindfugi 22.00 Pon)čila,šport. vreme 22.40 izbranec. 8/12 23.35 Krog 3, japonski film 01.15 Dnevnik, vreme, šport
01.55	Dnevnik zamejske tv 02.20 Intokanal
SLOVENIJA 2
06.30 irîfokanal 07.00 Tvprodaia 07.30 intokanal 08.35 Tv prodaja 09.20 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju 10.55 San Sk:ark>:SP v alpskem
smučanju 12.20 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju 13.15 Obersdorf:SPv
nordijskem smučanju 15.45 Športnistudio 14.50 Obefsdorf:SPv
nordijskem smučanju 18.00 Športnistudio 18.05 Košarka NBA Action 18.35 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju 20.00 Po sledeh Brontejevih, dok. 21.00 Renzo in Lucija, 2/4 21.55 Nikoli ob desetih 22.50 ZgodbaoMicku
Fleetwoodu 23.55 intokanal
07.30 08.00 08.25 08.35 09.00 09.10 09.35 09.45 11.10 11.00
11.30 12.00 13.05 15.00
16.00 17.15 17.20 19.00 20.00 22.05 00.05 02.20 03.20

Tv prodaja Ringa-raja
Ogijeva druščina, ris. serija Vrt)ja vas. ns. serija Mala Kitty, ris. serija Super punce, ris. senja Tom In Jerry, ris, serija Hikarjan, ris. tilm Lepotica in zver, ris. serija Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. Glavca, nan. šoiska košaricarska liga izgubljam te, amer, film Legende ledenega sveta, dokum. oddaja Rajski svet: Manu. dok. 24 ur • vreme Bitka Mary Kay, film 24 ur
Jaz, Irene in jaz. amer, tilm Novi dneviv Aiabami, film Moja družina, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet,
otíošié športna oddaja 10.15 Najspoldneva 14,00 Vkleostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 V hamioniji z naravo.
kmetijska oddaja 18.30 Naj spot dneva 18,35 Odkrito povej naglas Tema: vaiete in maturantski plesi 19.15 Pravljica za najmlajše; Dva
šl7atel)čka 19.25 Videostrani. obvestila 19,55 Vabimokogiedu 20,00 1345.VTVmaga2jn 20.25 Kultura
20.30 Dedci zmorejo, koncert
Andreja Šifierja, posnetek 21.55 Naj spot dneva 22.00 Vabimokogiedu 22.05 Polknroll, giasijena oddaja 22.35 Nai spot dneva 22.40 Videostrani, obvestila
NEDEUA, 27. februarja
SLOVENIJA 1
07.30	Živzav
09.55	Pomagajmo si
10.25	Siedi.tvKoper
10.55	Samotarske duše ^mih
morij, dok.
11.20	Ozare
11,25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, špoit vreme
13.10	Pn Jotovcu z Natalijo
14.15	Tistega lepega popoldneva
14.20	Poldnevnik
14.25	ClovešlQ faktor
14.30	Nedeljsko oko
14.40	Pet minut slave
14.45	Panika
14.50	Planet
15.25	PredfTTEt poželenja
15.45	Žive legende
15.50	Špoit&ang. nogometna liga
16.00	Šport na današnji dan
16.05	Whoopi, 22. del
16.30	Loretta
17.00	Poročila, šport vreme
17.15	Glasbeni dvoboj
17.35	Keks
17.45	Vabite za dva
18.05	Vroče
18.10	Družabna kronika
18.30	Žrebanje lota
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.25	Zrcalotedna
20.00	Spet doma
21.45	â • športna oddaja
22.20	Peti element
23.15	Poročila, šport vreme
23.35	Posto^či, it. film
01.15	Dnevnik, vreme, šport
01.55	Dnevnik zamejske tv
0^25	intokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Intokanal 07.25 Tv prodaja oe.oa Hri-bar 09.10 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju 09.25 San Sicario: SP v alpskem
smučanju 11.40 Obersdort:SPv
nordijskem smučanju 12.05 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju 13.00 Športnistudio 13.25 San Sićano: SP v alpskem
smučanju 14.30 Športnistudio 14.55 Magazin lige prvakov 15.30 Obersdopf:SPv
nordiijskem smučanju 16.30 Športnistudio 16.40 Obersdort:SPv
nordiijskem smučanju 18.40 Zgodba o Mickku
Fleetwood u 19.40 Skoti Čas 20.00 Na sovražnikovih tleh 20.55 Brez sramu, 5/7 21.45 Po sledeh Nurejeva. tlim 22.35 Plesnasevem, fr^n. tlim 22.45 Infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Rlnga-rajd
08.25	Ogijeva druščina, ris. serija
08,35	Vri^javas, ris, senia
09.00	Mala Kitty, ris. serija
09.10	Superpunce. ris. serija
09.35	Tom in Jerry, ris. serija
09.45	Denis pokora za volanom
11.00	Dogodivščine J. Ghana
11.30	G^vca, nan.
12.00	Šolska košdrt(arska liga
12.55	Močnozdravilo, 12. del
13.5	Krog za ogrevanje
14.45	Moje škandak>zno življenje
16.30	Detektiv Ihaka, avstral. film
18.15	24 ur-vreme
18.20	Entrada
19.00	24 ur
20.00	Oprosdle prosim
21.30	Športnascena
22.30	Vstopnica za raj, film
00.20	24 ur. ponovitev
01.20	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA
09.00	Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Oobro jutro 10,30 1344. vrv magazin 10.50 Kultura
10.55	ŠpoJtni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Športnigost
12.00	Vabimokogiedu
1Z05	Najviža
13.20 (z sredine odd. Dobro jutro 14.10 Župan z vami-S. Meh 15.10 V kleostrani, obvestila 17.55 Vabimokogiedu
18.00	1345.VTVmagazin 18.25 Kultura
18.30 Iz petkove odd Oobro jutro 19.20 Pop Com 20.35 Šport 2004 v f^O VELENJE 22.00 Vabimokogiedu
22.05	Vkleostrani, obvestila
PONEDEUEK, 28. februarja
SLOVENIJA 1
06,40 Zrcalotedna 07.00 Ponjčila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Oobro jutro 09,00 Poničila 09.05 Iz popotne torbe 09,20 Oddaja za otroke 09.35 Prafrik, dok,odd, 10.05 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Tistega lepega popoldneva 14.25 Čarizačimb 15.00 PoroČHa, promet 15.05 Dober dan, KorošlQ 15,40 Telebajski. 27/45 16.05 Oddaja za oMe 16.15 Radovedni Tačelc muzej 16,30 Pepi vse ve: o stripu 17,00 f^vice, sk}venska kronika,
vreme, šport 17.35 Junaki divjine, dok. serija 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanka: Lolek in Bolek 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tamojadruûna,6/6 20.55 Izzivi 21.20 Podoba podobe 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Mlada Katarina, kan nad. 00.25 Dnevnik, ponovitev 01.20 Podoba podobe 01,45 Dnevnik zamejsi« tv 02,15 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 10,00 Otroški infokanal 11,30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.10 TV prodaja 13.45 Alpe-Donava-Jadran 14.15 Š-športna pddaja 15.55 Po sledeh Nurejeva 15.35 Plesnasevefu, fran.film 15,45 Na sovražnikovih tleh 16.40 Turistica 17.05 Dotier dan Koroška 17.35 Davi
18,45 Peščica izbranih, nad.
20.00 Tekma spermijev
21.00 Studio city
22.00 Aritmij, glasbena oddaja
22.30 Študentska
23.00 BraneHončelizzaodra
00.45 Infokanal
07.55	RickiUke
08,45	Pet skrivnosti, nad.
09,40	Klon. nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Srčna dama, nad.
11.50	Vrtna rieva hči, nad
12.45	Športidscena
13.40	Tv prodaja
14,10	RlckiLake
15.00	Vrtnarjeva tiči, nad.
15-55	Sfčna dama, nad.
16.55	Klon. nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Pel sknvnosti, nad.
19,00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan
20.55	Providence, nan.
21.50	Sio'iti aduti, nan.
22.45	XXL premiere
22.50	Tretja fzmena, nan.
23.40	Odkupnina za mrtveca, fîlm
01.20	24 ur
02,20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogiedu 10,05 1345. vrv magazin 10.30 Kultura
10.35 Polk'n'roll, glasbena oddaja 11.05 Najspotdneva 14,00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogiedu 18.00 Regionalne novice 18.05 Retocenter*poliz
odvisnosti in zasvojenosti 19.05 Najspotdneva 19,10 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimokogiedu 20.00 Dober večer, gospod predsednik, gost: Janez Sušnik 21.00 Regionalne novice 21.05 Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja. posnetek l.dela
22.30 IzoddaieDobrojutro, informativno - razvedrilna oddaja 23.25 Vabimokogiedu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani, obveshia
TOREK, 1. marca
SLOVENIJA i
06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poroi^ila 06.05 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka 09.15 Pepi vse ve: o stripu 09.35 Cendnk,5/52 09.45 Zgodbe iz školjke 10.25 Sožitja. W Maribor 11.40 WJožovcu 2 Natalijo 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Hri-bar 14.25 Sezgodi, 8. epizoda 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostovi
15.40 Marjan, konj, ki pleše step 16.05 Oddaja za otroke 16.25 Obisk v akvariju, 9/17 16.35 Kn|iga mene briga 17.00 Novice, slovenska knsnika,
vreme, šport 17.30 Naravni parki Slovenije 18.05 Prisluhnimo tišini 18.40 Metka in zverinko zver, risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pod žarometom 20.55 Domovina Petra Kiepca 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Iran strta duša 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.10 Podžarometom 02.00 Dnevnik zamejske N 02.25 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Intokanal
09.25 TV prodaja
10.00 Otroški infokanal
11.30 Tv prodaja
12.00 Zabavni infokanal
13.20 TV prodaja
13.55 aovenct v Italiji
14,45 Tekma spermijev
15.15 Aritmija, glas. oddaja
15.50 Študentska
16.20 Studio city
17.20 Mostovi
17.50 Davi. izborizjutranjega
programa 19.00 Željko Kozinc: Suha veja 20.00 Frasler, 19^24 20.25 Deseta muza 22.05 Moj svak, iL film 23.40 Infokanal
07.55 RickiLake
06.45 Pet skrivnost), nad,
09.40 Kton.nad.
10.30 Tv prodaja
11.00 &'čna dama, nad
11.50 Vrtnarjevahči
12.45 R'ovidencÊ. nan.
13.40 Tv prodaja
14.10 RickiLake
15.00 Vrtnarjevahči, nad.
15.55 Srčna dama, nad.
16.55 Kton, nad.
17.55 24 ur-vreme
18.00 Pet skrivnosti, nad.
19.00 24 ur
20.00 Preverjeno
21.00 Vse za ples, amer, film
22.35 XXI premiere
22.40 Tre^a izmena, nan.
23.30 Vsestrinisenci, amer film
01.10 24 ur, ponovitev
02.10 Nočna panorama

09.00 Dober večer, gospod
predsednik. Janez Sušnik 10.00 Vabimokogiedu 10.05 Mladi upi, otroška oddaja.
ponovitev 10.45 Najspotdneva 14.0Û Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogiedu 18.00 TVinšb-ukcijaimdtemabka 18.40 Nedeljski izleti Velika gradiška tura, potopisna oddaja, 3. TV mreža 18.50 Najspotdneva 18.55 Pravljica za najmlajše: Dva
škniteljčka 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogiedu 20,00 1346. vrv magazin 20.25 Kultura 20.30 feortni torek 20.50 ^rtnigost 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Vabimokogiedu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani, obvestila
SREDA, 2. marca
SLOVENIJA 1
07.00 Poročila
07,05 Dobrojutro
08.00 Poročila
08.05 Dobrojutro
09.00 Poročila
09.05 f^ učimo se pesmico z
Melito Osojnik 09.10 0biskvakvariju,^17 09.20 Knjiga mene briga 09.45 National geographic. 3/12 10.40 Prvi in drugi 11,00 Spet doma 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nekaj minut za domačo
glasbo 13.35 Ljudje in zemlja 14.25 Samotarske duše s šimill
morij, dok, oddaja 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Jurij Drobizek. 9/26 16.05 Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika,
vreme. Šport 17.30 Z vami 18.20 Turška 18,40 Žrebanje Astra 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ei Pak), španski tlim 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Omizje
0010 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Z vami 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 10.00 Otroški Intokanal 11.30 TvpnMJaia 12.00 Zabavni infokanal 14.35 Tv prodaja 15.10 Evnspski magazin 15.45 Fraiser, 19/24 16.10 Škandalozni uspeh
Salvadoria Datlja 17.20 Mostovi 17.50 Davi, izbor iz jutraniega
programa 19,00 Slačenje, 9/20 20.00 Dediščina fašizma 21.35 Sk)venska jazz scena 22.20 Moč slik. čb film 23.55 Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13 40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21,40 22.35 22.40 23.30 01.10 02.10
09.00
10.00 10.05 10.25
10.35 11.00 11.40 14.00 17.55 18.00
18.40 18.45
19.25 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30
22.30
23.20 23.25 23.30
Rk;ki Lake Pel skrivnosti, nad. Klon, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja
RIckI Lake, pog. oddais Vrtnarjeva hči, nad. Srčna dama, nad. Klon, nad. 24 ur, vreme Rubi. nad. 24 ur
Romanca laži, amer, film Na kraju zk>člna, nan XXL premiere Tretja izmena, nan. Morilski namen, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
Dobrojutro, informativno razvedrilna oddaja Vabimokogiedu 1346. vrv magazin Kultura, informativna oddaja, ponovitev Športni torek Športni gost, ponovitev Naj spol dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Brez zadrege, otroška oddaja
Regkinalne novk:e Odkrito povej naglas, ponovitev Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Pop Com. Regionalne novke Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema. kontaktna oddaja, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja
Vabimo k ogledu Najspotdneva Vkleostrani, obvestila
24. februarja 2005 '^H'JkS
TO IN ONO
21

Kdaj - kie - kaj


Oven od 31«3*flo21.4*
Čeprav si sprvg ne bosle priznali, vas bo poiulje v"^ to prisililo. Ja. leios se virusi nikakor ne bodo povsem izognili ^éî družine. S3j jih je preveč. Utrujeni tr^ brez p'ave en^grje boste še neka] dni. kaj hujšega pa ob upoštevaniu vs^ navodil za zdravo ^ ^ življenje tudi ne Do Dela boste imeii veliko, kol ponavadr, a vendarle si bosie priznali, da vas osrečuje in lo bolj. kot sle pripravljeni priznali. Sicer pa dobro veste, kako težko je živet; vbie2delju.
Bile od do 70.S.
Zavedali sle se začeli, ctó boste morali violiti zelo veliko truda, U bosie želeli uresnifiiii vse žel|e, ki ste si jih zadali za vašo prihodnost Res ne bo llo drugače, kot da veliko, veliko delate. Čeprav ste po naravi bolj komot m niste ravno vTor pridnosti, se bo lo v naslednjih tednih moralo spremeniti K« čutite, da vam res tehko uspe. (o tudi nebo ne vem kako težko m hudo, Tlsli» ki )e nas naredil lako moćan vlis, se bo ie močno vme^lvva§e življenje. Nove ljubezen? Qajte času č^s
Pvoi<kq od 21.5« do 21.6.
VeiikostegovonliinničrTianj obljubljali» seja pa je čas. da začnete fň flft besedesp^avljali v življenje Težko bo, če (ega ne boslezačeli kar jK^P takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljeie krepke sovražnike, ^^^r k8i pa jih v teh dneh res ne poirebujete. Že tíko boste imeli pre-■ ^ cej težav doma in to predvsem zaradi želja, ki so finančno veliko večje kot vaše možnosti. Mvala bogu se bosta vsa{ s partnerjem lokral povsem strinjala v prav vsem. zalo se bosta tudi odlično razumela. Doma vam bo v teh dneh res najlepše.
Rak od 22.6. do 22.7«
Največ težavbosle v naslednjih dneh imelis poslovnimi partnerji, predvsem tisilmi, ki vam Še kaj dolgujejo Ni kaj. Isr nekaj lakih se le že nabralo, vi pa imale trenutno zelo velike potrebe. Zalo nikar ne zamaliLijle z roko, ampak ukrepajte. Res ni več časa za poćiiek m poteža^gnje. če želi le ohranili sedanji standard, boste morali delati še več. Predvsem pa si bcste morali poiskati bolj zanesljive partnerje. Zima ne bo naklonjena vašim čustvom. Še vedno se boste počutili piazno
Lov od 23.7. do 23.8. ^ >
©Ugotovili boste, da Je včasih bolje, če človek nima prihrankov In tudi, da vse naložbe, četudi jih priporočajo strokovnjaki, niso nujno dobre. Tokrat seboste tahlo (^ekli, zalo boste v prihodnje veliko bolj previdni Nekaj skrbi vam bo vteh dneh delalo tudi zdravje, pa ne vaše, ampak od enega od vaših najbližjih. Vi se boste zaenkrat počutili čisto dobro, sploh, česibosteuspeli privoščiti še kakšen počitniški dan daleč od doma m \cakdanjih skrbi
Devica od 24*8. do 23.9.
N Končno boste dobili pravo priložnost, da pokažete, da sle na svo-flS j^ področju pravi mojster. Tega vam doslej enostavno ni uspelo tudi zalo, ker so a to poskrbeli tisti, ki vam zavidajo ^še znanje in se bojijo konkurence Sedaj se bodo odprla številna vrata, tudi ^^^^ takšna,okateííhstedosiejlesanjali Pajne,dastesedajzmedeni' Ja. tudi to se vam lahko zgodi, ni kaj Včasih je zelo dobro biti neopažen in da te vsi pustijo na mira. A le včasih Napredka v tem vsekakor ni.
Tehtnico od 24.9. do 23.10.
Kdaj ste SI nazadnje vzeli čas za romantiko in uživanje v dvoje? No ja. tako po ščepcih si to še privoščite, kaj več pa že nekaj časa ne. Mi vse le po vaši krivdi, to pa |e jasno. Inato se vendarle bolj predajte radostim ži^jenja in poskušajte uživati v njem Korak za korakom Rane iz preteklosti so včasih še presveže. da bi se lahko kar priuštili tc^u dogodkov. Ko boste sfečali pravega, vam bo vse jasno. In tudi ležav ne boste več imeli Ne s sabo m ne s lem. kaj porečejo ljudje.
ikorpljon od 24.10. do 22.11.
^^^^^ Tudi tokrat si ne boste dali reči. da je včasih bolje pogledali na svoje počutje kot pa na to, kako uspešni boste vživljenju Notranji glas vas podi naprei, i divjo hitrostjo, ki pa je zaenkrat vaše telo še ne dohaja. Čezzimosle izgubili zelo veliko energije, ki jobostetežko ^ ■ ■ « nadoknadili vnekaj dneh. Predvs^n se morale veliko več gitati po svežem zraku F^ tudi. če ta ne bo tako t^H^el. kot bi si želeli. Doma vas bodo razvajali in uživali v dolgih pogovorih z vami
Strelec od 23.11. do 21.12.
f^ želelisibostesprememb krepkih Takih,kibilahko,čebiseizsa-^ njarienja prelevili vreaiičnosl, popolnoma sesuli vašesedanježiv-ljenje. Zalo je veliko vprašanje, če ste že pripravljeni na tako korenite spremembe ali gre le za fantazije, ki so plod naveličanosti ^^^^ vsakdanjika. Ježe res, da si želite v življenju več zanimivih dogodkov m ljudi, novih obrazov in pojav. A kaj. ko se preveč zavedale, da začeti znova ni lahko In da se vam bi to ljubilo le, če bi senoro zaljubili,
Kogorog od 22.12* do 20.1«
. ^ Z mislimi boste počasi že uhajali k počitnicam, ki si jih nekaten ^^ privoščijo že te dni, druge pa vas še čakajo. Vedno se jih veselite, letos pa vas ne bodo tako zelo milile In to predvsem zato, ker bo-W sle v velikih skrbeh za nrtoga od vgiih bližnjih Življaije pač leče ^^^^ svoj tok. zato naj vas dogodki zadnjih dni ne prepričajo v to. da ognete doma f^eveč sle potrebni spremembe {^otja. Morda pa letos spoznate kakšno zanimivo osebo, kdo ve?
Vodnar od 2K1« do 19.2.
Medtem, ko veliko vaših znancev spi zimsko spanje, imate vi nič koliko dela. ki vam ogromno časa in energije. Dnevi se vam spetzdijo prekratki, kljub temu, da delate več kot je normalen delovnik l^i Isj. nialo bo treba izpreči, sicer vas bo izdalo zdravje Težava je namreč v tem. da v tem. da ste tako zelo zaposleni. sploh ne uživate več Ampak vam postaja iz dneva v dan večje breme. Kar se pozna tudi na vašem razpoloženju Partners! želi vaše nekdanje vedrosd in nasmeianosti.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kai nekaj n^riielnih uradnih zadev ste morali urediti Večina je že za vami, zato boste vnaslednjih dneh lažje zadihali. Malce vam bo še nagajalo zdravje, a kaj hujšega ne bo več. Le novih moči si bos spet treba nabrali. To pa vam res ne bo uspelo, če ne boste bolj skrbeli za svoje telo, lako od zunaj kol od znotraj Kar pomeni, da mo-raiepaziti^dl.iaj inkolikojeste.F^stničasbibil dober tudi za to, da se očistite strupov, ki so se nabrali čez zimo F^ tudi na ljudi okoli vas boste morali začeti gledati bolj pozitivno.
VILmJE
Čotrlck. 24. februar
Hura, prosti čas • Počltnislo program Športne zveze Velenje za osnovmšolsko mladino. ProQram bo potekal do petka, 25. tebmaria. Informacije. 03/897 54 10
inDQ-2n.nQ Vila Mojca
Zimske počitnice - Odprta vrata Vile Mojca. Počitniški program Medcttčinske zveze {^jateljev mladine Velenje. Pn>gram bo potekal do petka. 25. tebfuana. Informacije: 03/897 75 40
t5.30 Tek)vadnk;a osnovne šole Livada Zimske počitnice - Otroška olimpijada. Informacije: 03/897 7540
19.DD Dom kulture Velenje
Kulturni večer - Predavanje z diapozitivi; Tomaž Kumer: Slovenske gore
2100 Ma* Club Velenje
Maxovi večeri Šansona m kabareta: Piaf Edith Piaf
IVick. 25. Tchriiar
iOO Golte
Zimske počitnice • Izlet na Golte. Odhod avtobusa ob 9. uri izVeler^ja, ob 9.15 url Iz Šoštanja In ob9.30 uri iz šmartnega ob Paki. Informacije in pnjave: 03/897 75 40
17.QQ Mladinski center Velenje lan party
Sohola. 2(). Icbniar
10.00 Golte
Smučarska tekma v veleslalomu za pokal šaleškega
študentskega kluba. Informacije: 031/327105
Torek. I. mar(X'
17.00 Mestna galerija Šoštanj
Torkova peta - ustvarjalni ca za otroke In starée
18.00 Mladinski center Velenje, galerija Srečanje Alternath/no-astrološkega kluba KI rot). Srečanja bodo polekala vsak prvi torek v mesecu. Ob 19. uri bo Karel Dmme predaval na temo regresij,
Srcclii. 2. iiuirtM^
17.00 Vila Mojca
Sredina peta • ustvarja I nic a za otroke in starše
ILQQ Interspaf Velenje
Otroška delavnica: '>Za mojo mamico«
Ifloa Glasbena lola Velenje, velika dvorana
Svečanost ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Program: pozdravni govor župana MO Velenje, Srečka Meha, slavnostni govornik bo prim, dr. Ivan Eizen, dr. med, poveljnik CZ ZŠ, nastopil bo orkester Stovenske policije, otroški pevski zbor osnovne šole Antona Aškerca, pcdelili pa bodo tudi priznanja in nagrade Civilne zaščite.
18.00 Dom krajanov Šentilj
Univerza za Iti. življenjsko obdobje Velenje - predavanje: Novi cestne-premetni predpisi. Pogovore novostih Zakona o varnosti cestnega prometa In nasv^i za vamo vožnjo
19.00 Rdeća dvorana Velenje
Rokometna tekma • Liga Siol RK Gorenje : RK Ormož
DeloMio šolsko leto za študente brez ocen
\a I ttivcrzi za Irclje ivljcnjsko obdobje \VkM»jc tudi v lekořcní šolskem Iclu skrbilo /a novosti iit šUnilm^ (lojjodke - Rćizslavd slovenskih vezenin v avli ol)rine
Vťten je • Februar jc zelo dejaven mcscc tudi /z vs>-dkc lete: bolj ste-vjlntí Stuilente velenjske Univerze za tretje ivtjenj.sko ot^dobje Velenje. Vsrcdo sov avli Mestne i>bcine Velenje c^dprli ra/Mavo izdelkov članov kro ka »Slovenske ljudske vezenine«, v avli OŠ Miha Pinicirja Toleda pa je ic dni odprta ra>stava del članov kiparskoga kro ka.
Univerza se trudi, da vsako leto i>tevilnini kni kom doda nekaj novih. ki se med člani »primejo« ali pa tudj ne. Ífcvítne prijave v deccm-bru so pokazale, da smučarski lek člane zanima. Za mentorja kro ka so pridobili Míra Prusa iz Mistinje. ki je na uv<^tlnem sestanku ponu-^.lit nekaj praktične teorije o opremi, njenem nakupu in o mazanju smuči, al so neugodne razmere akcijo za nekaj časa zamrznile. Ko pa je zapadel sneg. seje na tečaju v Mislinji pojavijo Iň ude le cnccv. Mira so virusi začasno onespcwobili. toda vskočil je vaditelj D iksi. Na tečaju so pre ivcli 5 čudovitih soncčnili mrzlih dni Pridobili so solidno osnovno znanje in seveda veselje i!o smučarskega teka. Zadnji dan so se podali na dvoumi tek ob reki Mislinji proti Slovenj Gradcu, vmes pa so se dvakrat neu-spešno »upirali« gost olju t^n i m domačinom, ki so tekače postregli stóčenim Čajem in Silčkom domače^.
Cctrlek. 3. marw
tS.OQ Vila Mû|C3
Šola za starše • nadaljevalni program. Zlatka Jambrovič: Učenje z miselnimi vzorci 18.DD Restavracija Jezero
Bridge za staro (r mlado Za dodatne iniormacije o priretiitvati in dogodkih lahko pokličete Turislično-informa-cijski in promoci|ski center Mestne občine Velenje (03/B961860).

Cťlrlek. 24. foln iiiir
17.0D Mestna knjižnica Soètanj Pravljična ura z Metko Pivk
IVirk. 25. Ichriiar
9.0Q Smučarski center Golte
ii^et na Goite • kjer bodo delali snežake» snežne gradove,.. (odhod avtobusa iz Šoštanj ob 9:15)
iMARTNO OB PAKI I
Četrick. 24. (obruar
17.00 Mladinski center Šmartno
Srečanje s klovneso Evo Škofic Maurer
IVlek, 25. Ichriiar
16.M Mladinski csnter Šmartno
Otvoritev info točke Zavoda BS za zaposlovanje in predstavitev projekta Partnerstvo za delo z mladimi
IIslíňja^m^BI
2(i. fohniar
19.30 Kulturni dom Šentilj
Gledališka Içra "Podnajemnik" (poflovitevv nedeljo ob 15. uri).
IL SAVINJSKA DOLINA
19.0D Kulturni dom Gorenje
Gledališka skupina KD Gorenje: "Zarec čuden par" (ponovitev v soboto in nedeljo ob 19,00)
S<)hola. 2(>. lehruar
10.30-12.00
Mladinski center Šmartno Otroške delavnice z mentorico Tino
l\)n(*<leljek. 28. Id)niar
Pelek. 23. fchriiar
18,00 Osrednja knjižnica Mozirje Monodrama Matlaža Kmecla: "Navdušenje Levra Tomana", v izvedbi Anatola Šterna
18.00 Galerija Nazafje •
Otvoritev razstave akademske slikarke Terezije Bastelj
Sohola. 20. februar
17.00 Gostišče Fifit- Ijjgarskadolina Otvoritev razstave likovnih del Bernarde Urli iz Luć
19.00 Rečica ob Savinji-kulturni dom Gledališka predstava 'Tred poroko" neznanega avtorja v priredbi Bartrar^ Senica in izvedbi igralske sku}^ne kulturnega društva Rečtca ob Saw nji
19 00 Ljubno ob Savinji - kulturni dom Koncert oirteta TEŠ
(îclrlok. [i. niarci'
Igff? Ljubno ob Savinji • Fasunova hiša
Literamo-glasbeno srečanje Lljubezen nam |e vsem v pogubo
Zdrava sola luijsanja - program (]indi Slovenija
v ponedeljek,!«. 1 2005 ob 18.00,se bo v pr(»iorih Zdravstvenega doma Velenje ziičcla sedma i^^ia zdravega tiuji^anja. fîoÏB bt> trajala Štiri mesece in je brezplačna. Vat^ljcni vsi, ki hrote indeks telesne mase nad trideset (težaA'iSina - metrih na kvadrat), je ogroženo va5c zJnvjc in bi želeli ?dravoshuj5aii. Vse potrebne informacije Av bile na tclciunski številki 89 95 (Al.	■ UrJka in Karmen
Muzejska ustvarjaliiica v slo^ pečatov
Februarski predmet iz muzejskega depoja je t)il pečatnik. Na nedeljski muzejski ustvarjalnici jc zanimive informacijo o njem in o vrstali pcća lov v preteklosti Mladim muzealcem posredoval dr.Tone Ravnikar. Otroci so videli stare in sedanje žige, rV)lem so v deiavnicaiî naredili nekaj svojih pečatnikov, dobili na kiivvrit>. ki so jo obtik< v Villi, vrdečvasekodlis-njen pravi stari zasebni pečal in odtisnili vrsten barvnih odtisov, narcjc-ni h iz krompirja.
Nekateri so rekli, da b(xlo nekaj idej uporabiti tudi v naslednjih pt'včilniŽkih dneh.
■ Aca Poles
ií^e Zgodilo se je...
od 25. ťcl)ruai'ja do mana.
25. februarja 15)93, koje takratni slovenski minister za okolje in prastor Miha Jazbináek v dvorani sk"upsčine občine Velenje odprl mcdlnarodno pt^svetova-nje o zmanjšanju pc^rabe freo-novv hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Velenje zitčel svoj program ixidajaii ludi na frekvenci 107,8 Ml-I/ z oddajnika Plešivec:
konvc februarja le(a so v velenjski knji^.nici prešli na računalniško vodeno izposojo
knjižnega gradiva; 27. februarja Í993 je Viktor Vrtačnik iz 'Ji)polšice Že tretjič postal mladinski državni prvak v 5ahu /a slepe In slabovidne; - 27. februarja 1997 jc i^Sla prva številka Na&ga časa v barvah: • 2H. februarja leta l*>45jei>kupa-tor v Metlečab ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od iiradov krajevne skupine Štajerske domo-vin.ske zveze, ki gaje ob obisku partizanov zadela kap:
28. februarja 1975 je velenjska občinsbi skupščina pcHrdila elaborat o dru?,t>enoekoni^mskl upravlčeni>sti obstoja Našega časa in ustanovila Center za Informiranje, propagando In /ak>žnKtvo:
l.murcaleta 1974so vS(x§tanj-ski lermoeleklrarni ukinili pri-sitn<^ upravo:
1.maroi	1991 je tekoče trakiwe velenjskega Ciorenja zapustil sedem milijon t i pralni stroj;
2.	marcii 1979 so ustanovili Savin jsko-5alcško gospodarsko ztîornico:
2. marca 1987 je bil na CJoltch slalom za evropski pokat in za nagrado 'rit<ivega Velenja, na katerem so nastopali tudi tekmovalci Iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, .lu-
goslavijc. .laponske in Zdru^ťnili drŽav Amerike (med njimi tudi takratna uveljavljena imena svetovnega .smučanja: Bitiner» Fa^mmelt. Petrovič. Cižman, Bcnedik in drugi);
•	2. marca 1990 so na konvenciji ZKS - Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali začetek piïstopka o pt)ncwni priključitvi krajevne skupni*>li Vinska Gora k občini Velenje;
- v začetku marca Ma 1979 so pred trgiwino CRATr?Jiica pc^-stavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju:
•	3. marca 1989.sci v Velenju ustanovili Šaleški pododbor za varstvo človekovih pravic: predsednik iniciativnega odtxva je postal Jože Iludales.
Pripravtja: Damijan K/ya//c
22
OBVESCEVALEC
24. februarja 2005
KINO VELENJE v hotelu paka
) . a ^ •*	v

l»(H.\RM VI,AK
(animirsna. božična družinska pusto-lov^ina)
Režfl$: Robert Zemeckis Glasovi: Tom Hanks. Josh Hulcherson, Michael Jeter Haycien Četrtek. 24.2.. ob 16.00 Petek. 2S. 2.. ob 16.00 Na božični večer leži fantek bixJen v po-stelii in čaka na cingianje zvončkov Božičkoviti sani. Pet minut do polrK)či zasliši hrumenje. Ne more veneti očem. Pred njegovo hlk) stoji velik, bleščeč vfak in izgleda, da čaka prav nanj. Sprevodnik ga povabi, naj gre i njimi na severni tečaj Tako se z mnogimi dagimi íantki in punčkami poda na (amastično potovanje nasevemi teča|. Toda, ker je na vl^u tuli v^iko otrok, ki več ne verjamejo v GožiČka ima viak veliko preglavic na poti. Fantek mora s svojimi novimi prijatelji zbrali ves
svoj pogum, da vlak pripelje na cilj, kjer ima Božiček pripravljeno posebno presenečenje.
3 nominacije za letošnie oskâije. Progla-sitev Oskarjev bo to nedeljo ponoči I
Ki:/llO: IKOJICA
[2F akcijska srhijivka) Režija: David S, Goyer Vloge: Wesíey Snipes, Ryan Reynolds, Jessica 6iel Dolžina: 113 minut Četrtek, 24.2.. ob 20.15 Petek. 2S. 2,. ob 20.00 Petek. 25.2.. ob 22.30 -glasno predvajanje
Sobota. 26.2.. ob 20.00 in ob 22.30 Nedelja, 27.2.. ob 18.00 Ponedeljek. 28.2. ob 20.30 Torek. 29,2.. ob 20.30 Sreda. 30.2.. ob 18.00 Slavni bvec na vampirje Blade se vtokrat-nem tretjem nadaljevanju skupaj âe z dvema mlajšima tovcema na to nevamo zalego spopade z Drakom.kiželizdnjztti
AVT(> CELJE.
•mGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
V Velenju... Partizanska cesta 3 • 1lpv«dla_
Telefon (03) 898 00 26 latnlk CBna
PUNTûi.2Actuai5V.âvqusLWa i	34 1 800000.00
PANDA 1.1 Actual, avaust. rdRča i	
lOEA 1.4 Active plus, avgust. sfet)rna
Q4 2mmm
RENAULT CLIQ 1.2 BN 5 V. zelena kov.
97 73Q.QQQ.0Q
HAT PUWTQELX16V3V. zlata kov.
00 1.25D 000.00
RAT BFtAV01.4 S. temno modra kov.
96 700.000.00
FIAT BRAVA 1.6 SX^ztfa kov.
97 1.010.Q0Q,0Q
FORD KA 1.3. fima
97 600.000.00
FORD MONDEQ 1.6 D karavan, bela
99 1.500.000.00
SUZUKI 8WPT1.3GLS.rTieča
KIA CLAfiUS 1.8 II. vsa oprema. srBbma kov. KIAPRIDE1.3 5V. modra kov._
96	550.000.00 f 98 1.349.000.00 ^
97	590.000.00
FORD ESCORT 1.4 SmE. morda kov.
97/96 1.020.000.00
HYUNDAI P0NY1.5.sretyna tov.
94 320.000.00
HYUNDAI LANTRA1.6GLS. modra metal
Gplf 1,4 Çt, III karavan, nj^j^ kgv.
94 d2Q.QQ0.00 |
94 1.17P.OQ0.0Q
*NA ZAlOfil ŠE VEČ KOT 70 VOZIL IU2LIČNIH ZNAMKI * *KREDm ' LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA*
*0GLE0V0ZIL0D8.0017. URE*
Ponudba na Jntemetu http://wvirw.avto-cel|9.si. e-mail:
in nadzorovati vse vampirie na zemlji in človeš^o popeljati v večno temo. Zato se moTâjo Blade in njegova pomagača dokopati do smrtonosnega virusa, ki edini lahko zaustavi uničujoč vampirski pohod. Za liubftelje adrenalina '
mojčici
(romantična drama) Režija: Ben Sambogaart Vloge: ïïiekla Reulen. Nadja UN, Elen Vogel
Oolzina: 135 minut Četrtek. 24,2.. ob 17.46 Anne In Lotte sta dvojčici. Že kot majhni ju ločijo. Ena ostane v svobodni Nizozemski. dmga v nacistični Nemčiji. Po desetih letrh se srečata. Lotfe je zansčena z židovskim glasbenikom. Anna pa polna sevrai. Zato krrvuiu med njima pride do razpok. MeJ vc^no morata sestii zopet narazen. Anne se se v Nemčiji pon^čiz avstrijskim vojakom, ki pa v vojni pade. Zato Anna poišče tolažbo pri Lotie, ki pa je ravno tako nesrečna, Ker so ji zaročenca deportirali v Auschwitz. Ko lotte vkli An-nine poročne fotografije in na njih njenega moža v nacistični unifomii.. ..
iVIL\l)l. I j;pl IIM /ADini
(romantična komedija) Režija: Igor Sekulk^
Vloge: Jean- Marie Poire, Rodolphe. Sand, David Talbot Dolžina: 119 minut Ool^na; 92 minut Četrtek, 24.2,. ob 22.30 Petek, 25.2,. ob 18.00 Nedelja. 27.2.. ob 20.30 Torek, 1.1. ob 18.00 Maurice zapusti solo in se zaposli na kmetiji na jugu Franciie sai mora skrt>eti za svojo revno mamo. Ko pa v bližnje mestece pride lepa Penelope se z^ubi na prv» pogled. Toda mladenka mora kmalu I iz mesta in Maurice se odloči, da bo šel za njo. Na poti proti Parizu se mu pridruži njegov čudaški prijatelj Benoit. V mestu hitro naideta priiatelje. Naselita se pri večnem študentu Philippu. f^lčnelose dolge noči zabave, seksa in zakaiania. Toda ali |e to prava pot do Penelopinega srca?
(drama)
Režija: Mchristopbe Barraller Vloge: Gerard Jugnot. Françds Berleand Dolžina: 9ô minul Sobota. 26.2.. ob 18.00 Ponedeljek. 28.2. ob 18.00 Sreda, 2.3.. ob 20,30 Slavni dirigent Pierre se zaradi smrti svoje matere vme v Francijo kjer sreča sošolca Pepinota, ki mu izroči dnevnik njunega profesorja v internatu. Pierre se tako vme v leto 1949, ko je nadarjen glasbenik dobil siuâ» v internatu za dečke v sfiski. gre za neukrotliive fante in brezčutnega rav-reteia, lo iih neusmiljeno kaznuje. Ciemert pa ubere drugo taktiko in ustanosn fantov ski zbor v katerem so vsi '>prosiĐvoljno«. Fantom ^ to všeč, mate manj pa ravnatelju, ki najde razk^ in učitelja odslovi. Fan&e pa mu pripravijo veičastnoslovo... [Ne nominaciji za letošnje oskarje -za luji film in za pesem. Proglasitev Oskarjev bo to nedeljo ponoči !
mtiiět ^vtMiiA
ZBORJSTI
(drama)
Petek. 25,2.. ob 17M Nedelja. 27.2.. ob 19.00
DVOJČICI
(romantična drama)
Petek. 25.2,. ob 19.00 in ob 21.30
Sobota. 26.2.. ob 21.00
Ponedeljek 28. 2, ob 19.00- fiftn$ki
ciklus UUF PO UFFĚ-U
Torek. 1. 3. ob 19.00- fiimski ciklus
IAJFPOUFFĚ-U
ML\m. Lm ii\ /\i)i;ti
(romantična komedija) SoĎo/d. 26.2.. ob 19.00
POL\RI\1 VLAK
/ROKiSTI
(animirana družinski božični film) Dolžina: 90 minut
Sobota. 26.2., ob 17.00 in na/e//a. 27 2,. ob 77.00- 0/ro^a matineja Info; v času pred^v • 898 24 91, ob delavnikih dopoldan • 898 24 93. Predpfo-daja vstopnic: na blagajni kina najmanj tri dni pred predvajanjem!
Nagradna križanka GARANT
SESTAVU. PgPINO
(ZD^VA* LÊC USNJA
SLOVgNd-KA PEVKA-H^lEKA
CHAIN
KRAJ HA OTtHOJ LASTOVU. HftMâKA
SLOVEN. HARM0N9-
(AVSENK)
U
B

AJ^TlCNO PRiSTAN MESTO V kâALf AZU
ABfWíA-MOV IN SAfllN SJN
StOVEN. OPEftNA PEVKA» VANDA
NfKDANJi AMEftôKj BOKSAR. MUHA. MUAD
ZADETEK
PRI KOâAR. H

tUJiifAl 2VUDA («MOLI
OPVtA m«« I
DIVJA f^ACA CKNJIŽ.. REDKO)
-1—
ZAKUUfi. ^^ GFSLA V
PiOASn
Caj pri PEI3AVICI
R
GOROVJE MED 8ND IN
KITAJSKO. TIENâAN
KLOW
(wncM
POOOfIBKi STAOJ
O
o
řlVALO-SLOVÊC
RVAČ. PRETEPAČ
TAMĆiCA.
PAJCO-
LAN
CM mi pfmvei
OAtUANOV
PAA
HV>£lĆCX fMA.
sa^cžwO)
m/T K. peiTfl
T
n
O
JOoWhA SKUP SJCMM.
Chmsv
VJHWÔI
tfûovoftjeM tetfoe
K
OUMMWO POOJETJC V KlUNJU
L£r0v4££ pm Kûmu
N
D6PEKT, OKWAA
«QRMftT*
řlARAVO« SCOVME VSDS
X)ÍS QA1£
Awenfeo
leRALfC ffWJQ)
HUIV ZA SftâA
v
A
4. IN 16. OftKA
SESIUN PftllM<OV
O
M
HOCA PECE KRUH
KRAVICA.
lOM.
tsliCka
WAR.)
GtNEnAL SEKRETAR OZN-KOfl
TOKOVNI POSRSO» NIK
KDOR REDI. VZREJA
ovce
KVAČKA.
NSC C^ARO.)
N
TOVARNA ZDRAVn. V NOVEM »SSVJ
G4IMNr
yu
^^P'	polzela	o
industrijska prodajalna
Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garaiit.si
Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno, kl je odprta od ponedel^ do petka od 8. do 18. ure, v sot^olo od 8. do 12- ure.
UGODNOSTI V FEBRUAFUUI
•	program dn< /rih sob OLJKA. fMinlc Kaj5 in kuN] PAMELA 2 flo-5UvO ir; :V"MUuù
•	15 • popiií^ 'íí p-rO'/àm AORiA NEW LINE
•	ugodna in p?5Ua oUv» :n mladinskih îcb
•	jQ • b popust na :.-isřn!C5 SABf^W • oreb
•	Koína seúe2na garnitura z ležiščam ?a samo 99-965 sii
Nudimo pohištvo za opremo; spalnic, dnevrîih sol), otroštóh in mladinskih sob,predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
IZJEMNO UGODNO: PREDALNIKI žt Od 12.412,008» dalji
Pohištvo Garant - pohištvo za vaš dom!
Rešrtev križanke, opremlj&ne z vašim nasbvom,pošlilte rvsNasčas,d.o.o.;Kidričeva 2a. Velenje, s pripisom 'Garant' najkasneje do 7.marca. Izžrebali bomo dve nagradi: dve klubski mizici K 3/N v beli barvi.
is a im o v i. i: n j
ĆETRTEK, 24. f^rumja
6.00 Do5ro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni ulrip; 8.00 Policiiski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaa kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK. 25. (ebrvorja
6,00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski ulrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. iebfuario
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 2ivali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje> kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock Sok; 19.00 Na svidenje.
NtDEUA, 27. februorjo
6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8,45 Današnji kulturni utrip; 9 00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 28. februarja
6.00 Dobro julro in veselo v nov dan; 6.30 Pomcila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni M^, 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREKJ. marec
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni ulrip; 8,00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje;; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. marec
6.00 Dobro jutro ii veselo v nov dan; 7.45 Današnji kultumi utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avlo moto r^eze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16,00 Kdaj.kje,ka|; 17-00 VI In ml; 18.00 6 p^el; 19.00 Na svidenje.
onesnaženost zraka
Viednu od 14. fetjruarla 2005 do 20. februarja 2005 niso povprečne dnevne koncentracije $02, Izmerjene v avtomatskiij postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne konoentraclje 125 mikro-g S02/m3 zraka.
j^ESTNA OBČm VĚÍINJE, URAD ZA OKOLJE jN PROSTOR
[014. (eb ■ 15. leb 116, leb ■ 17. leb »18. ieb ■ 19. leb ■ 20.|
infijru vrednost; 350niKro>g $02/m3znfi;a, scnjOTlIMc^ ;rd$99an v ISU2004:30 rríWoq zraka
OBVESCEVALEC
moli oglasi
nnmmn^
TRISOBNO stanovanje A.0.1. v izmeri 82,36 m^ v novem bloku Selo v Velenju proûamo. Vselitev te predvidena konec februarja. Eleklrosignal d.o.o. Celje, 03 425-44-12.031 800-639-g. Kukec. KUPIM 1 ^i 2-sobno stanovanje v Velenju. GSM: 041 499-283. DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, v Celju-Otok. zelo ugodno prodam, GSM: 041/299-919. VIKEND, zidan, 80 m^ z 1400 m2 zemlje pri Podčelrlku prodam za 6 mio/Sft. GSM: 040/876-633. NOVEJŠO dvodružinsko hišo, 380 m^ z 1200 m^ zemlje pri Gaber-kah, prodam. GSM: 041/299-919. TRISOBNO stanovanje, 74 m^ na Goriški cesti prodam za 10,5 mio SIT GSM: 040/876-633.
ODDAM sobo 25 m^ ogrevano Slovenki ali urejenemu Slovencu. Pogoj zagotovljena služba. Telefon 5866-173 ali GSM: 051 215-927. POŠTENEMU in urejenemu slovenskemu dekletu ali fantu (nekadilec) ugodno oddam v centru Velenja (Standard) opremljeno sobo z balkonom. Telefon 5869-558 ali 041 969-210.
V PESJU pri VeleniLJ oddam v najem garsonjero. GSM: 041/537-026.
OŽILA
AVTO R-5 five, letnik 1995. prvi lastnik, prodam. GSM: 041/225-820. OSEBNI avlo Golf 2, letnik 89, ugodno prodam. GSM: 041/516-042-
IŠČEM ddo (pomoč starejšim).
Telefon 5885-934 alf 031 559-766.
PODARIM psičke labradorice, stare 9 tednov. GSM: 040 981-027.
PRENOSNI RAČUNALNIK Acer TravelMate 422 DLC, 15™ monitor, 20 GB HD, 256 MB RAM, grafična 32 MB DDR, 3*USB, firewire, S-VHS TV izhod, čitalac pom-nilniških kartic,.. Odlično ohranjen, malo rabljen, star 14 mesecev, prodam za samo 140.000,00 SIT GSM: 041/222-532. NOV, prenosni 7" DVD player, (adapter priključek za v avto, slušalke, daljinski upravljalec) prodam. Telefon 5870-969.
me
PRAŠIČE Švede, tea<e od 20 do 250 kg, prodam. Lahko očiščene, dostavljam tudi nadom. GSM: 041/239-651. PRAŠIČE težke 100 do 120 kg prodam. Možne koline pri nas. GSM: 041 783-825. NEMŠKE OVČARJE, mladičke, čistokrvne z rodovnikom, odličnih staršev, z rdečkasto masko, cepljene. prodam. Telefon 5869-299 aH GSM: 041 966-252. KUPIM kravo simentsiko, brejo 2. ali 3. telička. Informacije na GSM;041 628-417. TELIČKO, sivo-rjavo. težko 370 kg. prodam. GSM: 041/857-981.
mmi^^m
PRODAM beli krompir za ozimnico, 40 SIT/kg. GSM: 041/749-818.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 fezeman$ za služóo nujne medicinske pomoči. Na lo teiefonsi(o števi!l(0 poldičile SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi Oolezni ali poškodbe ogroženo fivljenje in je potrebno takojšnje ukrepanje eidpe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore rj3 tej številki snemamo. Za Inlorma-cije v zvezi 2 reševalno službo kličite na telefonsko številko 3995-47$, dežurno službo pa na $995-445.
Zoboid ravniki:
26. in 27. februarja * Zora Koha-rovic Pavlove, dr stom,, v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. Zdravstveni dom Velenje od 8. do 12. ure
Lekoma v Velenj«;
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13,00 do 14,00. telefon 898-1880.
V^ef moisko postajo Soštonj:
Od 25. februarja do 27. februarja -
Urtwn Hrušovan dr vet, med. GSM: 041 667-040.
Od 28. februarja do 3. marca - Tibor Slupar dr. vet. med., GSM; 031 671-203.
Delovni čas: ponedeljek-petek od
7.	do 14. ure; Ambulanta za male ž-ivali- ponedeljek, sreda in petek od
8.	do 12. ter torek in četrtek od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdrav« stvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro).
Kino nagraiuie naročnike Našega časa
Izžrebali smo: Matevž Podvinlek, Gabele 106,3325 Šoštanj. Maks Jelenko, Topoi§ica 169.3325 Šoštanj. Koštemaj Igor, Uriskova 27,3320 Velenje. (Potrdila o nagradi preimele na dom).
NUMERO UNO
Robert Kukovec6.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Ugodni gotovinski aH avtomobilski krediti do 6 let za vse zaposlene ter upokojence, tudi 09. Star kredit nI ovtra, možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov.
Tel.: 02/252 48 26 041 750 560,041 331 091 Faz: 02/252 46 23
Nagrajenci nagradne križanke »Blues prodajalna Retia«
objavljene v tedniku Naáčas.1Ú.2:
1.	nagrada: darilni pakeL Maja Konovéek. Lokovica 61, 3325 Šoštanj
2.	nagrada: darilni paket Andrej Barth, Šentjanž 79,2373 Šentjanž
3.	nagrada: darilni paket: Gorazd Nardin, Splitska 66,3320 Velenje.
Nagrajence čakajo nagrade v zeliščni prodajalni Reha na Šaleški 2d v Velenju. S seboj prinesite oseleno izkaznico.
GIBANJE PRE BIVALSTVA
Uprovna enota Velenio
Smrfh
Angela Senegacnik, rojena 1924, Slovenjske Konjice, Križevec, 42. Angela Stropnik, rojena 1919, Rorjan 120. Valentin Hriberšek, rojen 1930, Varpolje 15. Lucija Juvan. rojena 1920, Celje> UI.V. prekofDorske brigade 4. fvlarija Stropnik, rojena 1939. Velenje, Prisojna 5. fvlargareta Šuha, rojena 1924, Bračičeva 1, Velenje. Jožefa iviihelčič, rojena 1928, Proseniško 28, Frančiška Knez, rojena 1920, Ponikva pri Žicu 48 a. Pavla Mlinar, rojena 1932, Podvolovjek 40.

•> ^ ^ ' J
À
Nokoga. ki ga iinas rad, ne umre, h daleč je...
ZAHVALA
01> nenaJni izgubi moža. ata, tleJka in pradodka
MILANA PAČNIKA
6.10.1927 - 13. 2. 2005
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani /adnji poti, darovali cveljc, sveče in z nami sočustvovali. Posebnt) se zahvaljujemo sc^seclom za nudeno pomoč, gasilcem P(xD Šentilj, KS Šentilj, pogrebni službi Usar, govornikoma, pevcem in župnikoma za opravljen obred.
ŽalujtKi
t VSI tije^iovi
ZAHVALA
ob boleči i/gubi naSega dragega
JOŽETA STEBLOVNIKA
iz Rečice ob Paki
25.3.1925 - 7.2.2005
Teiiko je po'/abUi človeka, ki ti jo hU (Inig,
šc lc'/,j(j jo Izgubili ga xa va/no, a najtežje je Žívat i hjvz njega.
Iskrena hvala vsem. ki sle nam v težkih irenulkih slali ob sirani, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala pevcem za odpele žalostinke, praporščakom, govorniku Joželu Aristovniku, gospodu župniku Ivanu Naprelu /a opravljen cerkveni obred ter vsem, kisle ga v ?ako velikem Alevilu pospremili na zadnji poti.
'/aiujovi: žvna Pepva, hči !JtiI>a, sin Jffie ter vnuki in pramnki
Novo Frizerstvo! Frizerski salon Reneja
Tekavčevatšoslani (nasprotITVD
Partizan). 6$M: 041/993-239 Najugodnejše cane daleč naokolil!I
U
KOMUNALNO POOJiTJg VCL6NJE ÚM. Htoroika MB 37/b
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM:
031/041 390138, 031 375 041
)

i

ZAHVALA ob smrti
EDA HUDOVERNIKA
vsem, ki sle ga imeli radi in ste ga pospremili r^a njegovi zadnji poli.
Njegovi
Spori>čamo žaloslno vesl, da je v 85. Jetu starosti preminila draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA KNEZ
Mama, ni Ic već na pragu, ni te več v liiši, iicdaj tc nič vfíč ne boli. Nam ostala je h pnunina in globoka bali^čina.
rojena Zabukovnik
7. /, 1920 • 21. Z 2005
Hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli,
ÝMlujoči: hůrka Majda, sinovi Marjan^ Slavka in Ivan z drufjnami
Le bole'/.en, shi) in delo v življenju si poznala, soda j utrujena od lega 7.0 vedno si zaspala. So v six:u soho. bolečina in pixizon dom. k) te več ni.
Le sledovi Ivofil} pridjuh mk ostali so
isi neizgovorieni -/iJrt/ii« hvala ti.
ZAHVALA
Po hudi lH')lezni je za vedno zalisntla oči naSa draga mama, hčerka, sestra in oma
JOŽEFA BERDNIK
26.1.1939 . 14.2. 2005
Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem iii znancem /a pť)moč, i/rečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gospe 1 Iribarjevi, dr. med., pogrel)ni službi Usar, duhovniku za opravljen ol)red, gospodu Tonelu Tajnšku za ganljive besede slovesa, pevcem kvinteta Flamingo za odpete žalostinke ter
gospodu Golavskii za odigrano ilšino. Hvaia vsem, ki sle jo ptîspremili na njeni zadnji poti.
iaUtjoći
VSI njem
61-letnica pohoda XIV. divizije na Štajersko
()l)iii()čiK) zdiližcnjo	in	NOB	jo sku|)i)j s krčij<^vniiiii
oríianizacijíHiii Sal(*k - l^nka , Ravne, Šaleško koiijejiiro in Mladim Ibrunioiii ZLSI) za/naiîiovalo Icijeiidarni podhod Xi\: divizijo na Štajersko - Slovcsnosli v (^aki, Osreškili in Zavodnjali - Bord so ogorčeni spiašiijejo: k(k) je l)il a^i c^sor, ťašisli ali parlizani?
Miiena Krst!č • Planine
Salei^kii dolina, 19. in 20. fe-brunrja - Pred 61. leti, 6. januarja, je XIV. divi/ijii/aiclasvoj znameniti pohod na .Slajerski). Njen pohod je bil pomemben lako / vojaškega kol političnega
udelc?encev NOB Velenje je skupaj s krajevnimi organizacijami .Saick - Pakft in Riwne ter Sitleško konjenico 1er Mladim forumom /LSD íaicAka dolina v sobolo in nedeljo ssiovesnosimi v Paki.Osre.^kih pećeli in Zavodnjah poeasiilo
v fojbe. Pri lem zavesino prezrejo vrstni red dogodkov 1er trpljenje Slovenk in .Slovencev pod njihovo okupacijo. Se maio in opravičiti ,se bomo morah okupatorjem, ker z njimi nismo bili prijazni in gostoljubni.«
kije izvajala genoeid nad iiali-jan.skim prebivalstvom v Istri. Pa se vprašajmo, kdo jc bii agresor: italijanski fašisti ali slovenski partizani, ki so se borili na svoji zemlji? Vpra.^ajmo se, ali sta ponovno odpiranje brezen in avstrijska revizija obveznosti
REKLI sa ...
Staiio IVpcj.
vixljii Saleškť konjenica:
drugiè smo prehodili celotno p()t od Sedlarjevega do Žlebnika in četrtič del poti od Soeke do Zlebnika. / veseljem bomo^e naprej jezdili po tej poli in obujali spomine na svetlo iradieijo NOB.« Lojze Dnlnićar, predsednik
Odbora skupnosti borcev XIY divizije: »Lepo vas je vsako leto videli toliko v Osreških pećeh. v soteski, kjer je pred 61. leti bolj kot voda teÛa kri, Hvala vam, ker sle prišli, posebej pa bi se rad zahvalil konjenici, ki je poi začela že v Sedlarjevem. Pozdravljam vas v imenu 12iše živečih borcev, listih, ki so bili takrat v tej soteski.«
Í7 dr/avnc pogodbe le po naključju skladni ali pa gre spel 7ii kakšno pohtičnn gonjo proti Sloveniji?«
Povsc je pred množico zbranih podčrtal, da pri tem ne gre za spodbujanje prepirov in nesoglasij med sosedi, ampak gre za 10, da bi tisti, ki sozaodnase s sosedi odgovorni, na primeren način povedali, naj notranja nesogla.sja v svojih državah rei^uje vsak sam, brez laži in vpletanj drugih drřav v krivde in zločine, ki so jih zakrivili sami. »Ne sme se pozabiti in zanemariti znanega sporočila, da se zgodovina rada ponavlja. Naše stališče je: prijatelji z vsemi, sužnji nikomur.«
XIV. divizije padel pesnik in ^oitanjski rojak Karel Destov-nik- Kajuh. V leh krajih so za zmeraj obležali §e drugi člani kulturniške skupine, harmonikar Lavrič» kipar Belač. ( ilaslTe-nik Spik je bil ranjen ujel, kasneje pa ustreljen kol lalec. (»aš|>er Kopnvntkar, podpredsednik Mladega loruma je zbrane nagovoril z besedami: »Namesto, da bi se ob 6i)-lel-nici konca druge svetovne vojne spominjali žrtev in gorja, ki ga je prinesla vojna, in si prizadevali, da ,se grozote ne hi nikoli več ponovile, želijo nekateri odvrnili pozornost od resnice in s ponavljanjem loži laž spremeniti v rcsnico. Mi pa
Bojan Kontič v Paki: »Rdeča zvezda Je bila simbol svobodomiselnih partizanov.<'(foto: Marjan
Hrusti)
vidika. Čeprav so bili Štajerski aktivisti in partizani zelo ak-Uvtii in požrtvovalni, je narod-noo.svobodilno gibanje v tem prostoru zaostajalo za drugimi, naloga XIV divizije pa je bila prav v tem, da narodnoosvobodilno gibanje na i^lajcrskem okrepi.
Legendarna divizija je svojo nalogo opravila v izredno zahtevnih vremenskih razmerah in velikokrat na svoji poli presegla meje Neverjetnega. Poleg hude zime so se borci na poli nenehni spopadali s j^tevilčno močnejšim in bolje oboroženim stivražnikom. Kljub temu se je divizija vedno znova in 7no%'a izvila iz sovražnega obroča, in č-eprav oslabljena, nadaljevala in i/vršila svojo herojsko pot. Od prihoda čez Sotlo do konca nemške ofenzive je izgubila 360 borcev.
ObmiKno združenje Norcev in
spomin na la herojski pohod. Povsod pa so se udeleženci slo-vesno-sti z ogorčenjem spraševali. kdo je bil agresor: fa-^isti ali parlizani?
v
Paka: »Se malo in opravičiti se bo treba
»Simbol XIV divizije, tako kot simbol vseh svobodomiselnih parlizank in partizanov, je bila rdeča zvezda. Tista zvezda» ki jo želijo nekateri danes prikazati kol simbol totalitarnega režima,« je na svečanosti v Paki, pri spomeniku padlim, v sobol o rekel predsednik Območnega združenja zveze borcev in udeležencev NOB Hojan Kontič. »Spet drugi prikazujejo film o nekakšnih »ti-toistih«, ki so pobili vse, kar je bilo italijanskega, in jih zmeiali
In nadaljeval: «Ne vem, kolikokrat bomo morali javno ponovili, da obžalujemo povojne poboje, da obsojamo vsako nasilje, da pa ne dwolimo, da se sku^a boj slovenskih partizanov prikazali kot nepolrebno dejanje, kije privedlo do bra-lomorne vojne. Previsoka je bila cena, ki so jo plačali u de leže nci naro d n oos vob od i l-nega boja. Mnogi so pri tem omahnili v smrt.«
Osreske peči: »Prijatelji z vsemi/ sužnji nikomur*«
Pri spomeniku v Osreških pečeh je zbrane nagovoril podpre dsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje Jože Povše. »Fihn Srce v breznu prikazuje slovenske partizane kot vojsko,
Sd/e^ka konjenica se je podala na dvodnevni pohod. (Foto: vos)
Zavodnje: »Ne bomo pozabili.«
Mladi forum /LSD Šaleška dolina je slovesn<")sl pripravil v Z*i-vodnjah. pri /lebniku, kjer je kol vodja kulturniške skupine
obljubljamo, da ne bomo pozabili na pogum in žrtve slovenskega naroda, ki se je boril za to, da smo mi danes lukaj svobodni. «
- ^ íisiři
-VÇ-
... .

V OsrešMh pečeh, kjer so kn/aveti in umirali borci XiV. divizijer pripravijo svečanost vsako teto. (foto: vos)
Mladi forum ZLSD je spominsko svečanost pripravil v Zavodnjah pri spomeniku Kajuhu. (Foto: G. K)