Leto LXVIII Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je f Kopitarjevi ul.b/111 Poštnina plačana, gotovini v Ljubljani, v soboto, dne 27. aprila 1940 Stev. 96 a Cenii2dln .......M JL'»i i » > ■ i i n i VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «» Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni rafnn Ljubljana ilevilk« lO.oiO in 10.349 aa inserate. Oprava: Kopitarjeva ulic* številka bi, Vojaški položaj na Norveškem Angleži zmagujejo pri Narviku na severu, na srednjem in na južnem bojišču pa Nemci izredno hitro prodirajo Podoba Belgije v usodnem času ivled državami, ki želijo ostati nevtralne do konca, so pa prav tako pripravljene, tla se z vsemi silami hranijo proti-tu jemu vpadu od katere koli strani, je tudi Belgi ja. Da bi mogla to politiko uspešno izvajati, ima Belgija mobiliziranih sedem sto tisoč mož, kar jo stane dvajset milijard frankov. Ta cena nikakor nt previsoka, če pomislimo, kako strašno bi bila opustošena ta dežela, če bi se velike odločilne bitke na zapadu odigravale na njenih tleh. Ker so vse roke v državi na delu pri proizvodnji, ki pomaga zadovoljevati potrebščine vojujočih se strank, se ogromni stroški za oboroženost krijejo in se ohranja mir tako nu zunaj, kakor na znotraj. V ospredju državnega življenja je izredno' modri in dalekovidni mladi kralj, ki je že pred leti slutil današnji vihar in je Belgijo osvobodil nevarnih obveznosti, ne da bi sklenil druge, še nevarnejše Tudi je znal preprečiti, da se ne bi stari, spor med Valonci in Flamei razširil. Ministrski predsedniki van Zeeland, Spaak in Pierlot, ki izvajajo ali so izvajali vodilne misli monarha, so bili vse skozi pomočniki in svetovalci Leopolda IIT. Tudi drugi člani vlade, med katerimi zavzema danes najvažnejše inesto vojni minister general Denis, so ljudje, ki vedo, kaj hočejo in se ne bojijo nobene odgovornosti niti v najtežjih primerih, znajo pa trezno in hladno presojati. Glavni činitelj državnega življenja pa je ljudstvo, ki je znano po svoji zdravi pameti in se ne da omajati po nobeni propagandi ter brezpogojno zaupa vladarju in njegovi vladi. Mirno lahko rečemo, da za to politiko stoji osemdeset odstotkov belgijskega naroda, naj bodo Valonci ali Flamci. Če motrimo sedaj opozicijo, ne storimo tega zato, ker bi ji bilo pripisati kakšen političen vpliv v parlamentarnem življenju države, saj imajo njeni pristaši v poslanski zbornici samo 30 mandatov od 200. ampak zato, da smo sploh poučeni o obstoječi politični podobi dežele. Imamo najprej tako zvane »fransc[iiillone«, ki pripadajo večinoma staroliberalniin krogom in zmernim socialistom, ki iz tesne kulturne povezanosti belgijske valonske kulture s francosko izvajajo tudi najtesnejšo politično povezanost Belgije s Francijo in stoje na stališču, da bi se morala Belgija v sedanji vojni brezpogojno boriti kot zaveznica v francoski, oziroma angleški armadi, pri čemer ima :vojo vlogo seveda tudi misel, da v sedanji vojni gre predvsem za biti ali ne biti demokracije. Vladajoča stranka, ki se, kakor znano, sestavlja iz katolikov, liberalcev in socialistov, odgovarja na to, da se v tej zamisli enači francosko narodno čustvovanje z realnimi interesi belgijske države. Treba je tudi pomisliti, da Belgija ne pripada izključno le francoskemu narodnemu in kulturnemu krogu, saj je Flatn-cev dobrih petdeset odstotkov prebivalstva. Potem imamo ljudi, ki jih najdemo v flam-skem delu prebivalstva, čijih miselnost je prvi naravnost nasprotna. To so tisti krogi, ki so zašli v tako zvano totalitarno miselnost, sovražijo parlamentarizem in propovedu je jo borbo zoper židovski velekapitalizem in se za to čustveno približujejo drugi stranki vojujočoga se tabora v Evropi, hitlerizmu. Ker je trejja to prikrivati, se omejujejo ti krogi, ki se sestavljajo iz skrajnih flamskih nacionalistov iti ostankov propalega reksizma ter nekaterih po-sebnežev, ki vedno na kljub mislijo drugače, kakor večina, na polemiko s simpatizerji Francije in na kritiko Angleške, kakor oni pravijo, Miadimperialistično politiko«. Od njih je trelDa ločiti tiste flamske nacionaliste, ki nadaljujejo separatistično propagando flamskega nacionalizma in imajo spretnega tribuna v znanem Grammensu. Seveda gre ta struja nehote na roko prijateljem avtoritarizma, med katerimi je zlasti znan svojčas na smrti obsojeni Borms. Kraljeva politika je šla in gre v prvi vrsti za tem, da se te politične strn je s pametno politiko napram Flamcem i/.podkopljejo in dejanski razvoj je pokazal, da je imel kralj prav, ko je začel politiko popolne zadovoljitve upravičenih narodnih zahtev flamske polovice države. Končno imamo komuniste, ki so odločni nasprotniki Francije in Anglije zato, ker je to danes geslo komunistične internacionale. Njihovo delovanje je v glavnem naperjeno na to. da bi se izvajala sabotaža pri delu z.a narodno obrambo in je temu pripisati štrajk rudarjev tik pred koncem leta 1939, kar je imelo zn posledico hudo podražitev premoga. Od poeetka se niso mogli odločiti za odločnejšo politiko proti tem elementom, sedaj pa je pred parlamentom načrt postave, po kateri bo mogoče za-treti to propagando in celo razveljaviti komunistične mandate po francoskctn zgledu. Seveda pa je najuspešnejše sredstvo krščanska in narodna protiagitacija med delavci premogovnega revirja. Kakor smo že rekli, je ogromna večina prebivalstva od teh struj nenačetn in vlada lahko nemoteno nadaljuje svojo politično črto tako na znotraj, kakor nn zunaj. Belgija je po svoji notranji skladu ji veliko bolj sorodna zahodnim velesilam, kakor drugemu taboru, in so njene simpatije slej ko prej na strani I' ran-cije in Anglije. Zeli si pa Belgija kljub temu. da se vojna ne bi končala z uničenjem kogar koli, ker bi to imelo za posledico preveliko odvisnost Belgije od zmagovalca, česar belgijski narod noče. Belgijski državniki govore o nekem pametnem ravnovesju v l. v ropi. v katerem bi bila neodvisnost Belgije najbolj zavarovana, pri čemer vidijo razen v Angliji oporo tudi v Italiji, o kateri vemo. da ima z Belgijo tesne zveze. Važen je tudi nek drugi videz, ki pravi, da naj bi se vojna končala tako, da ne bi prinesla s seboj prehudega sorialnega pretresa, kar bi v tako z.clo industrialni državi, kakor jc Belgija, imelo usodepolne posledice, ludi ne želi Belgijo po vpostavitvi miru živeti v napetih odnosajih ? eno izmed svojih sosed. Končno Draviio'Belgijci. da bi lim soudeležba Te dni bo preteklo že tri tedne, kar so se A'cmci izkrcali na Norveškem in zasedli vsa glavna norveška mesta in pristanišča. Po treh tednih še vedno drže Oslo. K r i s t i a n s an d , S tavali g er, Bergen, K ristiansund, T r o n d-: h j e m in N a r v i k. Norvežanom in zaveznikom se doslej še ni posrečilo pregnati Nemcev iz nobenega zasedenega kraja, pač pa so Nemci razširili in utrdili svoje postojanke pri Kristiansandu, kjer so zasedli važne rudnike nikla pri Bergenu in zlasti pri Trondhjetuu. Toda njihova glavna ofenziva poteka iz Osla, kjer se po dolini reke Glomtne vedno bolj bližajo Trondhjemu, hoteč tako združiti svoje čete iz južne in srednje Norveške. Nemci razpolagajo s številnimi in dobro oboroženimi četami. Prav tako imajo na razpolago tudi veliko število mehaničnega orožja in tankov. Nove čete vedno znova dotekajo ne le po zraku s pomočjo letalstva, ampak tudi po morju. Razen tega so v zadnjih dneh Nemci zgradili na zesede-nem ozemlju mnogo letališč in spravili na Norveško ogromno število svojega letalstva, ki je poglavitni sovražnik Norvežanov in Angležev in ki opravlja neprecenljivo važno službo nemškemu ar-madnemu poveljstvu. Razen pri Narviku ni položaj nemških čet nikjer takšen, da bi se moglo reči, da je neugoden ali kritičen. Nasprotno, njih ofenziva je v polnem razmahu. * Norvežani so v tem času mobilizirali, kolikor so mogli. Čeprav so Norvežani utrjeni in hrabri ljudje, vendar njih armada ne predstavlja posebno nevarnega nasprotnika. Ljudomilost in naivnost tega naroda je vsega občudovanja vredna, ker sicer ne bi mogli Nemci priti tako v deželo, kakor so prišli. Vedeti moramo, da se več kot sedem rodov nazaj Norveška ni vojskovala. Več kot 250 let so Norvežani živeli v miru in nimajo pojma o tem, kaj je vojna, zlasti ne, kaj je moderna vojna. Treba bi bilo mesece in leta, da bi Angleška poročila priznavalo umik London, 26. aprila, t. Havas. Angleški listi odkritosrčno priznavajo presenečenja, ki so jih angleške čete na Norveškem doživele na d veh odsekih, severno od Trondhjema in na bojišču nad Oslom. Pra Trondhjemu Današnji listi opisujejo nezgodo, ki se je angleškim četam pripetila severno od T r n n d h j e -in a. z vso obširnostjo. »D;tily Herald« pravi, da angleške čete, ki so se izkrcale v Namsosu, res niso računale, da bi bili Nemci dobili kakšne okrepitve. Ko so od Namsosa prodirale proti Trondhjemu v južni smeri, do Steinkjera niso naletele na noben odpor. Angležev je bilo le malo. S a nt o dva bataljona, oborožena z lahkimi puškami in strojnicami. Ko pa so bili v Steinkjeru, so zadeli na Nemce, ki so navalili na nje od spredaj, se izkrcali iz nemškega rušilca še ob njihovem boku ter prodirali tudi z gorske strani njim v hrbet. Poleg tega je napadalo nemško letalstvo neprestano. Nemški rušilci so posegli v boj. Angleži so bili v nevarnosti, da jih popolnoma zajamejo, toda posrečilo se jim je s spretnim umikom, da so se iz klešč rešili ter se nekoliko od Steinkjera. ki so ga prepustili Nemcem, spet utrdili. Nemci jih niso več napadali. Borb tamkaj tudi včeraj ni bilo. Nad Oslom Prav takšno presenečenje se je Angležem pripetilo severno od Osla. Le slabi angleški oddelki so iz Andalsnesa. južno od Trondhjema, prodirali po dolini (i u d i) r a n d s d a I proti Doni basu, ki je važno železniško križišče, in dalje proti jugu, kjer so dosegli Lillenham-m o r , to je inesto, ki leži nekako na izlivu doline (iudbrandsdal v dolino 0 s t c r d a 1. ki pelje iz gorskih predelov vzhodno od Trondhjema do pre-stolice Osla. Nemci so prodirali od Osla navzgor, so zasedli Hamar in Elverum ter stali pred Lillehauimerjem v Gudbrandsdalski, ler pred It c nato nt v Osterdalski dolini, ko so prišli prvič v stik z Angleži. Razvila se je huda borba. Angleži spet niso bili opremljeni za borbo proti tankom in letalom. Navzlic temu so se dobro držali pri Lillehammerju, toda naposled so se morali umakniti nemškemu pritisku, prepustiti Lillcham-iner Nemcem ter se umakniti globlje nazaj v svojo dolino, kamor pa jih Nemci niso preganjali. Pač pa so se Nemci v hitrem napredovanju valili po skoraj vzporedni Osterdalski dolini navzgor in v enem dnevu dosegli R o r o s . ki leži 150 km nad Renatom. Njihova letala pa so za hrtitom Angležev nri vojni ne prinesla nobenega dobička in da bi na njen izid tudi ne mogli odločilno vplivati. Vsi razlogi torej narekujejo državnim voditeljem Belgije nevtralnost do zadnje možnosti, previdnost in dalekovid-iost, mora pa biti država do konca močno oborožena, dtt se lahko uspešno upre vsakemu poizkusu, du se okrne ali uniči njena svoboda iu suvereniteta norveška armada dosegla ono stopnjo izurjenosti, ki jo moderno vojskovanje zahteva. Zavezniški nastop, ki pa bo v glavnem angleški, preseneča svet po svoji okornosti in počasnosti. Angleške čete so se izkrcale pri Narviku, Namsosu (severno od Trondhjema) in Aandalsne-su, južno od Trondhjema. Po angleških poročilih so izkrcanje izvedli že pred dobrimi desetimi dnevi. Vendar po dosedanji delavnosti sodeč, so te čete številčno zelo maloštevilne, ker svoje delavnosti še niso posebno daleč razširile od omenjenih treh zasedenih točk. Se največjo razgibanost so pokazale čete pri Aandalsnesu, ki so v zvezi z Norvežani zasedle železniško progo Aandalsnes—Do nihaš in Doinbas—Storen, ki je južno od Trondhjema. Del teh čet se je bojeval tudi že pri Lillenhammerju, a Nemci so jih vrgli nazaj. »Times« pravijo, da je v teh bojih bilo le 750 mož angleške vojske. Pri Narviku bodo zavezniške čete prej ali slej brez dvoma uspele, ker Nemci svoji tnali posadki ne morejo učinkovito pomagati zaradi velike oddaljenosti. Končno se bodo morali Nemci podati ali iti na Švedsko že zaradi pomanjkanja hrane. Toda na drugih dveh točkah bi utegnili zavezniki doživeti neljuba presenečenja, ako bodo s sedanjo počasnostjo in v dosedanji izmeri vodili svoj vojni pohod na Norveškem. Za učinkovito vojskovanje je sama propaganda premalo. Ako Britanci ne bodo vrgli v veliki naglici velikega števila čet na Norveško in jih podprli s številnim letalstvom, bodo Nemci zasedli vso južno in srednjo Norveško in zavezniki bodo lahko veseli, če se bodo mogli pravočasno umakniti iz teh pokrajin. Značilno je, da se je v zadnjih dneh pričel razburjeno oglašati celo angleški tisk, ki ga preseneča počasnost vojaških krogov, in opominjati k hitrejši akciji, ker sicer bo za zaveznike Norveška izgubljena z vsemi nedoglednimi posledicami za nadaljnji potek vojskovanja. takorekoč porušila železniško križišče D o m b a s in napravila tudi mnogo škode v Andalsnesu. Nemci hočejo po Osterdalski dolini naprej mimo Storcna do Trondhjema, tako, da bi tamkajšnjim četam prinesli pomoč in okrepitve, istočasno pa trondhjenisko fronto povezali z osloško „Neyarnost, da se zavezniki ne bodo mogli sploh umakniti iz srednie in iužne Norveške" Angleški listi prostodušno priznavajo tc nemške uspehe in dodajajo v pričakovanju, da bodo Angleži in Francozi — ki so se včeraj spet izkrcali v Andalsnesu in v Namsosu — svoj položaj popravili, da pa bi se za nje položaj bistveno spremenil, ako hi se Nemcem zares posrečilo, da vržejo angle-ško-francosko-norveške čete od Osla navzgor popolnoma nazaj in dosežejo Trondhjem s prodiranjem od juga. »V tem primeru.« tako piše »Daily Herald«, »hi sc morali zavezniki v bodoče omejiti samo na severno Norveško in opustiti misel na nadaljne vojaške operacije v srednji in južni Norveški.« Drugi angleški listi, kot na primer ;Daily Te-legraph«. pa pišejo, da so bili zavezniki prepočasni. Če so se Nemci mogli tako hitro in v tako ogromnem številu izkrcati na Norveškem, za zaveznike ne sme obveljati izgovor, da so okolščine za izkrcanje težavne in da je treba veliko priprav, predno je mogoče kakšno večjo armado prenesti na norveška bojišča. Nemški umik pri Rorosu? Ziirich, 26. aprila b, Stockholmski poročevalec »Neue Zuricher Zeitung« javlja, da so nemške predhodne edinice, ki so na včerajšnjem hitrem pohodu prodrle v smeri proti Trondhjemu in prišle 15 km za mestom Rdros, prvič naletele na močnejši odpor in so se morale radi tega umakniti 25 km južno od Rorosa, ki leži 40 km južno od Holtalena. Moč nemških prednjih čet, ki so prispele do Rorosa, cenijo na 1000 mož, ki so se pripeljali v 6 tankih, 8 oklopnih avtomobilih, 25 oklopnih in s strojnicami oboroženih motornih kolesih in več avtobusi. Nemci so se morali umakniti na črto Oslo—Trondhjem, kjer so začeli delati okope. V odseku Steinkjera :n pri Trondelagu so zavezniki dobili pomoč treh matičnih ladij za letala, ki 60 takoj stopila v akcijo in se spustila v boj s sedaj še močnejšimi sovražnimi zračnimi silami. Pri Namsosu so Francozi izkrcali nadaljnje svoje čete, med katerimi so tudi oddelki tujske legije. Norveška poročila štab norveškega vrhovnega poveljstva, 26. apr. Norveška časopisna agencija poroča: Ves dan so brneli motorji nemških bombnikov nad norveškimi gorami in nad fjordi zahodne Norveške. Bombniki so obsipati z bombami in s strojniškimi naboji vasi, vendar doslej ne poročajo o večjem številu človeških žrtev in tudi ne o večji gmotni škodi. Med nemškim letalskim napadom na Andalsnes smo zbili neko nemško letalo. Na Flesundu, jugozahodno od Molme, je bomba priletela na šolo. Kljub tem letalskim napadom se duh rodoljubnega norveškega civilnega prebivalstva ni omajal. Od vse povsod prihajajo zatrdila, da bo vsa država vztrajala v tem boju do konca. Ne potrjujejo se glasovi, da bi bili netnški bombniki potopili ladjo »Eiro*. Ta ladja je satno nekoliko poškodovana. Nemško poročilo o uspehih v zraku in na suhem Berlin, 26. apr. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča: Angleška mornarica je 25. aprila ponovno bombardirala Narvik. V Trondhjem so prispele okrepitve v moštvu in materialu. V bergenski pokrajini čistijo nemške čete kraje okoli Fosa od ostankov razpršenih norveških enot. Nemške enote, ki prodirajo iz Osla proti severu in severozahodu ined trajnim sodelovanjem letalstva, so zavzele mnogo ozemlja tudi 25. t. m. Na nekaterih točkah boji še niso končani. Nemško letalstvo je 25. aprila uspešno napadalo sovražne kolone in sovražne prometne naprave v pristaniščih in drugod. Pri napadu na sovražno letališče med Dombasom in Andalsnesom smo uničili 11 sovražnih letal. V zahodnem norveškem primorju smo napadli z bombami več britanskih ladij. Neki sovražni minonosec je zadela bomba in je moral nasesti, a iz neke sovražne torpedovke se je takoj, ko jo je zadela bomba, začel viti gost oblak dima. Nevarno smo zadeli tudi neko sovražno petrolejsko ladjo. Angleži so napadli letališče v Trondhjemu in poškodovali nekaj nemških letal ? kosci bomb, vendar se sovražniku s tem napadom ni posrečilo prizadejati kakršno koli škodo vojaškim napravam, kakor letališču itd., temveč je napravil škodo samo v mestu. Obseg te škode še ni ugotovljen. Na zahodni fronti ni bilo posebnih dogodkov. Neko nemško ogledno letalo je moralo pristati v Belgiji. Vsa posadka tega letala je živa in zdrava. Ponoči je več sovražnih letal nekajkrat poskušalo prodreti v Nemški zaliv. Nad Syltom smo zbili neko angleško letalo, da je strmoglavilo v morje. Nemci redno prevažajo čete na Norveško Stockholm, 26 aprila, c, Današnji listi pišejo, da nemško vrhovno poveljstvo ne zbira 6vojih čet ob baltiški obali z.a pohod proti Švedski, ampak da bodo Nemci ves ta ogromni prevoz prepeljali na Norveško skoz: fjord proti Oslu, Ta nemška namera torej dokazuje, da Ncmci še lahko v redu prevažajo svoje čete na Norveško in da jih mine ali pa zavezniško brodovje pri tem ne more nič ovirati. Stockholm, 26 aprila, c. Nemške čete v Trondhjemu so prejele okrepitve, ker so nemške tovorne ladje pripeljale mnogo čet in orožja vseh vrst. Italilanska poročila Rim, 26. apr. A A. Štefani: Listi pišejo o nemškem prodiranju na Norveškem, ki se je končalo z umikom zaveznikov v pokrajini Lillehammerja in z zasedbo Rerosa, « čimer je Nemcem odprta pot v Trondhjem. Po teh uspehih bodo Nemci dosegli zvezo s svojimi oddelki v Trondhjen.u. »Popolo di Roma« komentira francosko-angleški poraz pri Lillehammerju in pravi, da zavezniško prodiranje ni imelo pred očrni strateških možnosti, ampak zahteve politike propagande in prestiža po vsaki ceni. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo vreme. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem ml časa do časa skoraj v vsej Jugoslaviji. Ponekod utegnejo biti tudi nevihte. Temperatura i)0 še padli. Pri Trondhjemu in nad Oslom Nemške južne in srednje čete se bodo združile — Zavezniki imajo premalo vojakov in premalo letal Srbi obhajajo svojo veliko noč Srbski listi slave ob njegovi 48 letnici kneza-namestnika Pavla S tujci napravite red! »Slovenski delavec«, glasilo Zveze združenih delavcev, piše j>od zglavjem »Poglavje o tujcih tele resne besede: »V Kranju, ki je z industrijo postal eldorado tujcev v vseh mogočih narodnostih, plemen in pokolenj, se je že večkrat ugotovilo, da se ti ljudje nočejo učiti, niti posluževati se našega slovenskega jezika, to se pravi jezika naroda, med katerim prebivajo in med katerim uživajo vso pristno slovensko gostoljubnost. Ti tuji ljudje, ki so v svoji narodni miselnosti sovražno razpoloženi napram nam, v premnogih primerih kot predpostavljeni našim ljudem, našim delavcem, ne ravnajo bai najlepše z njimi, šikanirajo jih, zasramujejo, celo pretepajo in žalijo narodni čut našega dobrega slovenskega delavca. Delavstvo jim je izpostavljeno na milost in nemilost, še posebno pa je pred njimi trpela čast'naših deklet- katera so zalezovali v svoje nečedne namene. O vseh teh in takih krivicah in preganjanjih bi se dale napisati debele knjige. Ljudje, ki te krivice povzročajo, se iz neznanega razloga smatrajo za neke absolutne gospodarje nad delavstvom in se v svoji predpostavljeni službi drznejo veliko preveč. Šele polagoma oblast njihovi trdoživosti dela konec, vsaj v nekaterih obratih. Ti ljudje, ki se v tovarnah tako oblastno vedejo, pa niti pred državno oblastjo nimajo nobenega rešpekta. Še danes, ko so premnogi izmed njih, če ne cielo večina, pri nas že skoro 10 let, ali še več, ti ljudje ne znajo in ne govore slovensko, in če imajo opravka z državnimi uradi, mora tam službujoči uradnik znati nemško, češko, madžarsko in morda še »malajsko«, da bo mogel ustreči »gospodu tujcu«. V tem oziru se tudi premnogi bratje Čehi nič ne razlikujejo od oholih drugih narodnjakov in še danes ne znajo slovensko. Mnogi izmed teh ljudi najbrž smatrajo našo zemljo za kolonijo, v kateri se da dobro živeti, naš narod in jezik pa jim je le v zaničevanje. Vprašamo samo, v kateri državi bi lahko tujec imel najboljše plačana mesta in najboljše privatne — izvzete niso tudi državne službe — pa pri tem ne bi znal in pisal jezika dotičnega naroda. Oblasti so poklicane, da tudi pri nas napravijo v tem oziru redi« Hrvatske občinske volitve ne bedo politične Hrvatski Dnevnik W svoji polemiki z belgrajsko Politiko med drugim ptiše: »Vse te informacije do-pisniklPolitike dobiva fz nekakih političnih krogov. Kateri \so ti krogi ali drikoti, tega ne vemo, zdi pa se nam nekoliko, da smo mi nekoliko bolj me-rodajni tlolmači mišljenja HSS kakor pa ti »krogi«. Mi pa smo izrecno napisali, da občinske volitve na Hrvatskem ne bodo imele značaja merjenja strankarskih sil. Vsaj HSS ne namerava na teh volitvah meriti svoje moči. Svojo moč bo položila na tehtnico še na političnih volitvah, zlasti na volitvah za hrvatski sabor, ki se bodo izvršile po naprednem volivnem redu. Glasovanje pri volitvah za hrvatski saibor bo tajno, s čemer bo meščanstvu dano eno jamstvo več, da bo lahko vsakdo svobodno glasoval po svojem političnem prepričanju. Tudi današnji »Seljački dom« izrecno naglaša nepolitični značaj občinskih volitev. Narodni zastopnik prof. LjudeviV Tomaševič, ki se jposeb^j* peča z občinskimi zadevami kmečkih občin, izredno piše: »Občine naj ne bodo pozorišče političnega boja, marveč kraj, kjer se skrbi za gospodarsko Stanje občin, politika pa se bo vodila v'hrvatskem saboru. Zaradi tega je v občine treba woliti ljudi, ki so gospodarsko pošteini in ugledni. T]o ne pomeni, da morajo biti vo!jeni\le taki, ki so gospodarsko močnejši, vsekakor pa samo tisti, ki so gospodarsko napredni in pošteni, zakaj tistim, ki niso sposobni pametno voditi svojega gospodarstva, četudi je še tako revno, ni mogoče zaupati gospodarstva cele občine. Dobro bi bilo, ko bi se v občinske odbore volili najboljši zaupniki Gospodarske sloge s področja tiste občine...» Iz tega se jasno vidi, da HSS ne namerava iz občinskih volitev napraviti nekak nadomestek saborskih volitev. Zahteva, naj se izvedejo saborske volitve, ostaja tedaj trajna. Sabor je politična zbornica, občina pa naj dobiva bolj gospodarski značaj. RazMinjene kombinacije z Aco Stanojevičem Hrvatski Dnevnik poroča: »Trgovinski glasnik«, ki je pred nekaj dnevi poročal, da se bodo v našem notranjepolitičnem življenju izvršile spremembe, zdaj piše: »Ob bivanju šefa radikalne stranke Ace Stanojeviča v Belgradu se je mnogo govorilo o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z našo notranjo politiko. Poučenim je bilo jasno, da so to zgolj kombinacije nepoučenih, čeprav dobro mislečih ljudi, ki tej državi in narodu žele dobro. Po odhodu Ace Stanojeviča se je videlo, da so vse kombinacije bile brez podlage, ali pa, da so vsaj odložene.« izdajalci govore zoper dr. Mačka Na velikem zborovanju hrvatskih zasebnih nameščencev 24. t. m. je govoril tudi oddelčni načel- I nik za socialno politiko dr. Rasuhin, ki je med drugim dejal: »Danes mnogo izdajalcev govori, češ da dr. Maček ni dovolj Hrvat, da nas je izdal, da ban Hrvatske ni dovolj patrijot. Jaz vam pravim, da tako govore le zato, da bi oslabili vrste našega narodnega boja. Sedanji časi so usodni, ker so trenutki, ki jih preživljamo, zelo resni. Ne verjemite tistim, ki govore, češ da ima hrvatsko vodstvo posebne interese, ki so drugačni, kakor pa interesi vsega hrvatskega naroda. S skupnimi silami se moramo bojevati zoper take izdajalce, ker so ti, bodisi, da so med nami, bodisi, da so zunaj nas, sovražniki našega naroda.« »Nova ruska buržoazija« Belgrajski »Trgovinski glasnik«, ki je vsekakor glasilo bogate belgrajske buržoazije, na vso moč hvali sovjete in želi ustvariti med Srbi ugodno mnenje o komunizmu. V zadnji številki prinaša list članek nekega Grgurja Beriča, ki popisuje svoje spomine, ko je mož še bil odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Pragi. Tam sta se večkrat dobila s tamkajšnjim sovjetskim poslanikom Jurjenevim, ki je Beriču pihal na dušo. Berič piše med drugim: »Ruski zastopnik mi je pri vsaki ugodni priliki naglašal, da vodi Rusija zdaj, ko je končno ustvarila svojo novo buržoazijo, reorganizirana in okrepljena, novo realno politiko ter da očiva delo v vseh tukajšnjih državnih, samoupravnih in zasebnih uradih. Zaprte so tudi vse trgovine ter vlada povsod praznično raz-položenje. Kakor smo že poročali, so iz Belgrada odpotovali skoro vsi člani kraljevske vlade. Snoči je odpotoval tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, notranji minister Mihaldžič pa potuje nocoj. Vsi tukajšnji dnevniki in tedniki so tudi že izdali svoje velikonočne številke, v katerih objavljajo na prvem mestu članek k 48 letnem rojstnem dnevu Nj. Kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ki ga bo obhajal v nedeljo, dne 28. apri/la, to je na pravoslavno veliko nedeljo. Ob tej priliki »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, poudarja, da se je Nj. Vis. knez namestnik vso svojo veliko življen-sko državno in politično skušnjo popolnoma nesebično stavil v službo domovini od tragičnega 9. okt. 1934, od kar drži kot prvi regent krmilo naše državne ladje v svojih rokah. Avtoriteta kneza namestnika ie danes popolna. Zaupanje v njegovo modrost je neomajno. Jugoslavija se z njim ponaša, ker se zaveda vseh uslug, ki jih je izkazal kralju, domovini in narodu. Mir, ki ga Jugoslavija danes uživa, je njegovo delo, kakor tudi njen notranji red. Osebnost kneza namestnika pozna vsa Evropa. Hvaležna Jugoslavija pozdravlja v njem prosvetl jenega, neumornega in velikega pobornika za zavarovanje njenega miru, napredka in slave. Velikonočne številke tukajšnjih dnevnikov in tednikov objavljajo nadalje več splošnih političnih člankov, ki se v glavnem nanašajo na najvažnejSi notranje-politični problem zadnjega časa na sporazum s Hrvati. Vse te članke preveva splošna želja in zahteva, naj se sporazum čimpreje v celoti izvede, ne samo na področju banovine Hrvatske, ampak tudi v vseh pokrajinah izven banovine. ¥ zraku in na morju Angleška poročila London, 26. aprila, t. Havas. Angleško letalsko ministrstvo poroča o »zelo močni ofenzivi angleškega letalstva na vseh norveških bojiščih«. V sredo, v četrtek in vso nocojšnjo noč so angleška letala napadala. V Osloškem Fjordu so napadla veliko petrolejsko ladjo in jo zažgala. V Skagerraku so napadla več prevoznih ladij in so opazila, da je na nekaterih izbruhnil požar. Severno od Stavan-gerja so angleška letala napadla 4 nemške prevozne ladje in na eni zažgala požar. Oddelek bombnikov je v bližini Stavangerja uničil veliko nemško vodno letalo. Nad Severnim morjem so sestrelila nemški bombnik ter napadla dve vodni letali, od katerih je bilo eno poškodovano, a je še moglo zbe-žati. Angleške izgube znašajo 5 letal, ki se niso vrnila na vzletišče. Skupne nemške izgube v teh letalskih borbah znašajo 6 letal sestreljenih in 8 poškodovanih. Letakko ministrstvo poroča nadalje o borbi med angleškimi »Blenheim« - bombniki in dvema nemšk^na vodnima letaloma. Eno letalo ie bilo zadeto. Nemška poročila Berlin, 26. aprila, A A. DNB: V toku včerajšnjega dneva so nemške zračne sil® izvršile uspeien „Nemci 100.000 moi Is pa samo 10.000 moi", Rim, 26. aprila, t. (Štefani.) »M e s s a g e r o«, ki ima na Norveškem svojega posebnega poročevalca, javlja, da je število nemških čet naraslo že na 100.000. Nemške čete dovažajo z ladjami in z letali. Vedno novi prevozi prihajajo. V osloško pristanišče prihaja ladja za ladjo. Zavezniki, to so Angleži in Francozi, pa imajo na Norveškem vsega s a m o 10.000 mož, ki so jih izkrcali na več točkah norveške obale. Koliko je Norvežanov, je težko reči. Toda spričo dejstva, da niso imeli vojske mobilizirane in da so Nemci edino obstoječo divizijo v Harstadu popolnoma razbili in so se samo deli te divizije priključili Angležem in Francozom, norveške čete niso številčno močne. Iz tega izhaja, da so zavezniki v stanju izvajati samo skrajno omejene vojaške nastope. napad na Norveškem. Dve angleški prevozni ladji so zadele težke bombe. Neka angleška ladja za lovljenje min, ki 6e je nahajala pred zapadno norveško obalo, je bila potopljena. Neki angleški rušilec, ki ga je zadela istotako bomba, je začel goreti. V srednji Norveški so nemška letala pri Ledjakofu zbila pet norveških lovskih letal vrste »Gloster -Gladiator«, ki so se nahajala na letališču. Pri Dom-basu 60 nemška letala razpršila čete norveške glavne armade, ki se tu zbira. (Glej tudi nemško vojno poročilo zgoraj.) Sodelovanje francoskega brodovja Pariz, 26. aprila. AA. Havas: Predpreteklo noč so francoske lahke ladje sodelovale na Severnem morju z angleško mornarico in napadle Nemce v Skagerraku, Francoski rušdlci so se spustili v boj Z nemškimi patruljnimi ladjami in dve potopili. Gre za nagle ladje, oborožene s topovi in celo s tor-pednimi cevmi; njih posebna naloga je boj s podmornicami. V nasprotju e trditvami nemške propagande izjavljajo davi v francoskih pomorskih krogih, da ni nobena francoska enota prav nič poškodovana. Patruljno križarjenje francoskih ladij je trajalo v Skagerraku V60 noč, zjutraj je pa pomorska divizija v skladu z dobljenimi navodili odplula na odprto morje. Horvelkem i 1.300 letal, zoveotiiki poročajo italijanski Usti Pred očmi je treba imeti tudi dejstvo, da so Nemci gospodarji v južni in srednji Norveški, torej v obljudenem delu države, in da imajo v svojih rokah vsa glavna prometna sredstva in prometna križišča. Rim, 26. aprila. AA. (Štefani.) Posebni dopisnik lista »P o p o 1 o d i Roma« poroča z Norveškega, da razpolaga nemško poveljstvo na Norveškem s 1800 letali, med njimi z 800 težkimi bombniki, 200 lahkimi bombniki in lovskimi te-tali in 300 izključno lovskimi letali. Moč in število nemških bombnikov presega vse, kar si je mogoče o tem misliti. Dopisnik pravi dalje, da je eden izmed činiteljev nemškega uspeha na Norveškem okoliščina, da zavezniki nimajo letal na Norveškem. Nemčija hoče hitro izsiliti odločitev na severu 2>N e u e Ziircher Zeltung« objavlja dopis svojega berlinskega poročevalca, v katerem med drugim pravi, da bo Nemčija storila vse v svojih močeh, da na Norveškem čim prej izsili dokončno rešitev vsega spora. Nemčija misli to doseči s hitrimi napredovanji na suhem in z obsežnimi letalskimi nastopi. Hitlerjev pomočnik poveljnik letalstva general Milch je prišel na Norveško, kjer bo organiziral svoj glavni stan. Od tam bo vodil borbe letalstva za osvojitev Norveške, kakor tudi za borbe proti Angliji sami na njenih otokih. Nemčija namreč pod nobenim pogojem ne želi, da bi se vojna na Norveškem zavlekla in da bi ta »postranska« vojna ne postala stalna nadloga za nemško vojsko, ki bi se morala razpršiti, namesto, da bi imela pred očmi glavni cilj. Nemčija potrebuje Norveško izključno za sebe, da jo izkoristi kot izhodišče svojih napadov na Anglijo. Ne potrebuje pa vojaških front na Norveškem. Ženske brez otrok, ne glede na njihov stan, marajo na delo v tovarne V Berlinu pravijo, piše švicarski list, da je jasno, da se usoda o sedanji angleško-francosko-nemški vojni ne bo dokončno odločila v norveških fjordih, ampak da bo prišlo do velikih, odločilnih spopadov drugod na evropski celini. Odpor Norveške je morda le zavlekel dan tistega velikega spo- l Dr. Krek odgovarja Jutru Minister za gradnje dr. Miha K r e k je na >Jutrov« članek o njegovem govoru v Trbov-ljal poslal naslednje pojasnilo: »Jutrovo« poročilo o mojem govoru t Trbovljah je napačno. Širom Slovenije sem že mnogokrat govoril, kako je nujna in potrebna ureditev naše avtonomne bar novine za notranjo konsolidacijo Jugoslavije. Poslušalci poznajo moje stališče in »Jutrova< zmedena, prikrojena in netočna poročila jih ne bodo motila Dr. Miha Krek, minister za gradnje. Novi ban donavske banovine Dosedanji ban donavske banovine g. dr. Jovan Radivojevič je bil upokojen. Na njegovo mesto pa je bil imenovan dr. Branko Kijurina, odvetnik in notar iz Stare Pazove. Kakor poročajo listi, je bil novi ban, ki je študiral v Zagrebu, med vojno jugoslovanski prostovoljec, ki je služil skupaj z zagrebškim banom dr. Šubašičem. Po vojni je sodeloval v jugoslovanski mladinski organizaciji na Hrvatskem, pozneje pa je stopil v vrste radikalov, kjer je mnogo politično deloval. Po 6. januarju leta 1929 pa politično ni več deloval. Madžarska kulturna organizacija na Hrvatskem »Hrvatski Dnevnik« poroča: V Zagrebu danes živi nekaj tisoč Madžarov, na drugem delu banovine pa jih je nekaj desettisočev, izmed katerih jih je največ iz Vojvodine, oziroma iz raznih krajev Bačke. Za časa prejšnjih režimov se Madžari v Zagrebu in 6ploh na Hrvatskem niso mogli organizirati, tako, da 60 šele pred nekaj tedni mogli začeti ustanavljati zvezo pod imenom »Madžarska kulturna skupnost« kot zveza v banovini Hrvatski. V pravilih »Madžarske kulturne skupnosti« je naglašeno, da se ne bo pečala 6 politiko in da je v okviru zveznega delovanja prepovedano vsakršno politično delovanje. Zdaj so z odločuo banske oblasti ta pravila potrjena. Ob tej priliki prinaša »Hrvatski Dnevnik« izjavo inž. Košutiča, ki jo je bil dal madžarskemu glasilu v Zagrebu. Nabiralni dan za kočevske Slovence Na vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo na) bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh I Slovenska poroka v Belgradu Belgrad, 26. aprila, b. V cerkvi Kristusa: Kralja je včeraj stopila v sveti zakon slovenska dvojica gdč. Ivanka Tomšičeva in g. Jože Bombe.k- Zoper Slobodana Jovanoviča Belgrad, 26. aprila, b. Proti znanemu ideologu Srbskega kulturnega kluba in uredniku »Srpskega glasa« Slobodanu Jovanoviču je izdal danes eden tajnikov dr. Dragoljuba Jovanoviča Narodne kmečke stranke Miloš Milo-ševič brošuro v obliki odprtega pisma, v katerem brani sedanji sporazum s Hrvati in dela Slobodana Jovanoviča odgovornega za defeti-zem, ki ga med Srbi razširja »Srpski glase zaradi sporazuma s Hrvati. Zagrebške novice Zagreb, 26. aprila, b. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je danes imenoval člane mestnega sveta v Slavonskem Brodu in Čakovcu. Zagreb, 26. aprila, b. Danes je iz Dubrovnika prispel v Zagreb škof dr. Carevič, ki se bo stalno naselil v Zagrebu. pada, ko se bodo sprožili plazovi vojaštva in orožja za odločilno borbo. Švicarski list trdi, da je v Nemčiji povsod vidno, da se z vsemi silami na to pripravlja. Nemčija je tako nategnila vse svoje napore, da jih več ne more. Do sedaj je po zmernih cenitvah mobilizirala in izvežbala kakšnih 6—7 milijonov vojakov. V majniku, tako pravijo, bo tudi to število prekoračeno. Vsa Nemčija je zaposlena v orožarnah. Za vojaško službo nesposobni morajo delati v tovarnah. Tudi žene so poklicane na takšno delo. Značilno je, da je gauleiter (predstojnik) pokrajine na Saksonskem Mutschmann izdal pro-proglase, ki nalagajo vse m ženskam, ki nimajo otrok, pa naj pripadajo kateremu koli stanu ali kateri koli družabni skupini, da morajo delati v tovarnah. V vladnih krogih pravijo, da bodo ukrepe tega gauleiterja posplošili in da bo nemška vlada izdala takšne ukrepe, veljavne za vso Nemčijo. Belgijski kralj ne dovoli vladne krize v sedanjih časih Bruselj, 26. apr. t. Havas: Izšlo je uradno poročilo, ki pravi, da je »vlada na željo kralja sklenila, da bo ostala na oblasti in nadaljevala svoje delo v svoji dosedanji sestavi«. V zvezi s tem objavljajo listi pismo, ki ga je kralj Leopold poslal predsedniku vlade Pierlotu, ki je hotel odstopiti, v tem pismu pravi kralj: »V trenutku, ko belgijski vojaki budno stražijo na mejah domovine in ko je dolžnost vseh Belgijcev, da so bolj složni kot kadar koli prej, ni čas za ministrske krize iz notranjepolitičnih razlogov. Postopal bi proti vzvišenim interesom svoje domovine, ako bi sprejel odstop vlade, ko je glasovanje v senata vendar pokazalo, da je tako rekoč ves narod enoduino za sedanjo zunanjo politiko drža««.« Ali bo Italija vstopila v vojno? Različni nemški, angleški in italijanski glasovi o položaju na jugovzhodu Rim, 26. aprila, t. (MTI.) Italijanski državni minister F a r i n a c c i je imel v Cremoni govor, ki so ga poslušali predvsem delavci. V tem govoru je dejal, >da Italija čaka s puško ob strani. Italija danes noče nobenih besednih debat, marveč želi, da se ves narod strne okrog Mussolinija, da bo pripravljen na vse, kar moro priti. Sprašujete mec — je dejal minister — »če se bo Italija vmešala v vojno: Odgovor na to vprašanje bo dal Mussolini. S svojega stališča bi k temu vprašanju dodal samo tole: Ako bi se pripetilo, da bi se sedanja vojna razširila in če bi se na evropskem zemljevidu zgodile nove spremembe, bi bilo za Italijo težavno ostati ob strani. Sedanja vojna se počasi razvija v borbo med bogatimi in revnimi, med silo in pravico. Kadar bo Mussolini ukazal, bomo šli t vojno za čast in življenje domovine.« Hitlerjevo pismo Mussoliniju Rim, 26. aprila, b. Rimski dopisniki angleških listov trdijo, da je nemški veleposlanik von Ma-ckensen na povratku iz Berlina prinesel v Rim nove Hitlerjeve predloge Mussoliniju in da so bili v zvezi s tem važni razgovori med grofom Cianoin in veleposlanikom. Dopisnik »Evening Standarda« trdi, da je von Mackensen predal Mussoliniju lastnoročno pismc kanclerja Hitlerja. Te angleške vesti objavlja italijanski list brez pripomb. Glede italijansko-angleških odnosov pa so tukajšnji listi prinesli članek Warda Princea, objavljenega v »Daily Mailu«, kjer trdi, da ne samo italijanska javnost, ampak tudi odgovorni krogi v Rimu kažejo veliko nezadovoljnost proti zaveznikom predvsem zaradi tega, ker se je z angleško-francosko blokado močno poglobil prepad, ki deli Anglijo od Italije. Giunti napada Anglijo in Francijo Rim, 26. aprila, b. Proračun zunanjega ministrstva je fašistični svet sprejel brez debate. Pri tem pa je imel G i u n t a govor, v katerem je prikazal sedanji mednarodni položaj. Naglašal je, da je zadržanje Italije v sedanjem sporu tako jasno, da ne more povzročiti nobenega sumničenja. Ob začetku spora je v Franciji nastala običajna gonja proti Italiji Ko pa je Italija objavila odločitev, da ne bo stopila v vojno, so francoski listi začeli sanjati, da bi se obnovil položaj iz leta 1914. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bila Francija od začetka pa do danes vedno proti Italiji. Kar se pa tiče Anglije, je njeno prijateljstvo proti nam samo prazno besedičenje, katero so zgodovina in dogodki vedno zanikali. Giunta je na koncu izjavil, da je on prepričan, da se bo sedanji spor razširil, da se ho iz njega razvila vojna narodov proti tistim, ki drže v rokah in izkoriščajo bogastvo sveta. Zato se mora Italija sedaj bolj kakor kdajkoli držati besed: Veruj, ubogaj in oborožuj se!«. Nemški listi napovedujejo angleške in francoske note balkanskim državam Berlin. 26. aprila. (Exchange Telegraph.) V nemških političnih krogih govorijo, da je treba sedaj, ko se je v Londonu končala konferenca angleških balkanskih poslanikov, v kratkem pričakovati diplomatskih not, ki jih bosta Anglija in Francija poslali jugovzhodnim državam. Tej zadevi posveča nemški tisk veliko pozornost. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše v tej zvezi, da bodo angleško-francoske note, s katerimi se naj bi začela igra proti balkanskim državam, v kratkem razposlane. Italija in Sovjetska Rusija, H se jima zahodni velesili prijateljsko približujeta, opazujeta to novo igro z največjim zanimanjem. Italija zato, ker ve. da se na Sredozemskem morju ne bo ničesar zgodilo brez Mussolinija, Sovjetska Rusija, ker zelo dobro pozna gospodarske razmere na jugovzhodu Evrope in ker ima glede Črnega morja svoje lastne poglede.« »Frankfurter Zeitung« tudi piše o tem in pristavlja, da zaenkrat ni mogoče vedeti, če imata Anglija in Francija v mislih samo poostritev gospodarske borbe proti Nemčiji, ali če računa tudi z možnostjo vojaškega posega na balkansko po d r oč j e. Takšen vojaški poseg naj bi Nemčijo ogrožal od strani. Nemčija se zna braniti — piše nemški list — in se bo tudi v tem primeru znala braniti. Ne bo pustila, da bi jo kdo presenetil. Tudi jugovzhodne države same so že spoznale, kako je treba vrednotiti namere vojskujočih se taborov. V angleški luči: »Napetost polegla, toda v bistvu položaj ni spremenjen« London, 26. aprila, t. Reuter. Londonske »T i -m e s« objavljajo daljši prispevek svojega diplo-matičnega sotrudnika. ki posveča južnovzhodni Evropi daljše poglavje. O Balkanu in o položaju tamkaj pravijo »Times« med drugim: »Položaj na Balkanu je nekoliko izgubil na napetosti, ki je tamkaj vladala, toda bistveno se v ničemer ni spremeni 1. Ko sta zahodni velesili (Anglija in Francija), izdelovali svoje načrte, sta proučevali vse možnosti, ki bi moglo nastati iz uresničevanja toh načrtov. Sprva sta zahodni velesili hoteli izvedeti za mnenje tistih držav, katerim jamčita neodvisnost, to so Turčija, Romunija in Grčija. Toda angleška in francoska vlada sta končno prišli do spoznanja, da Romunija in Grčija svojega stališča ne moreta prej izpovedati, dokler nista natančno poučeni n angle-ško-francoskih namenih. Toda s turško vlado sta se angleška in francoska vlada že več mesecev v vseh podrobnostih razgovarjali in proučevali vse možnosti, ki bi mogle nastati. V besedilu poročila o zadnji seji vrhovnega vojnega sveta v Parizu je tudi izraz »hitra izpolnitev obveznosti«. To se naj razlaga tako, da bi Anglija in Francija v primeru, da bi se vojna razširila tudi na jugovzhod Evrope, še bolj hitro od- govorili s protiudaroni, kakor sta to storili na Norveškem. Angleški politični krogi javno izjavljajo, da danes nikjer na svetu ni več prostora za »zasebne vojne«. Kakor hitro hi katera koli tretja velesila hotela vojno razširiti na kakšno novo področje, je prav eotovo. da tamkaj no bo vodila več »zasebne vojne«, marveč bo to ozemlje z bliskovito naglico vključeno v objem bojišč med obema vojskujočima se taboroma in Anglija in Francija bosta takoj na tem novem bojišču stopili svojemu sovražniku nasproti«. »Times« poročajo tudi, da je bilo sklenjeno, da se bodo deli poljsko armade, ki je sedaj v Franoiji, priključili zavezniškim četam na Norveškem, drugi del pa bo priključen zavezniški armadi na Bližnjem vzhodu (Sirija) za primer kakšnih vojnih zapletljaiev na jugovzhodu Evrope. Angleška diplomacija v Sofiji na delu Sofija, 26. aprila. AA. Štefani. Britanski poslanik v Sofiji je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Popova in imel z njim daljši razgovor. To je že tretji obisk britanskega poslanika po njegovi vrnitvi iz Londona pri bolgarskem zunanjem ministru. Sovjetski poslanik v Sofiji se je danes odpeljal v Moskvo. Spremljajo ga vojaški ataše in trije visoki uradniki poslaništva. EZfl Jugoslavija - Sovjetska Rusija Sovjetski poslanik v Sofiji poklican v Moskvo Moskva, 26. apr. b. Včeraj je prišla v Moskvo jugoslovanska trgovska delegacija. Jugoslovansko delegacijo so pričakovali na železniški postaji sovjetska komisarja za zunanjo trgovino Mikojan, nadalje predstavnik sovjetske narodne banke in predstavnik turističnega ravnateljstva »Inturist«. Včeraj popoldne je bil prvi sestanek jugoslovanske trgovske delegacije s sovjetskimi predstavniki. Sovjetski delegaciji predseduje komisar za zunanjo trgovino Mikojan. Na tem sestanku so govorili o načinu razgovorov in o razdelitvi dela. Delo je razdeljeno na razne oddelke, ki so že določeni. Pogajanja bodo predvidoma trajala 2 do 3 tedne. Tudi vzpostavitev diplomatičnih odnošajev V Moskvi so prepričani, da bo po zaključku trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo mogoče priti prav tako do obnove rednih diplomatskih odnosov med obema državama. Belgrad, 26. apr. b. Dopisnik »United Pressa« poroča o službeni izjavi o nadaljnjih odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Po tej izjavi hoče Jugoslavija, čim bodo zaključena trgovinska pogajanja, obnoviti tudi diplomatske odnose s Sovjetsko Rusijo. Solija, 26. apr. b. Sovjetski poslanik je poklican v Moskvo v važni zadevi, ki se tiče jugovzhodne Evrope. Poslanika spremlja vojni ataše. Odpotovala sta danes ob 15.40 z letalom v Moskvo. Vest o potovanju sovjetskega poslanika je vzbudila veliko senzacijo. Berlin, 26. apr. b, Iz Moskve poročajo, da je Molotov včeraj popoldne obiskal ameriškega veleposlanika v Moskvi. Moskovski tisk na vidnem mestu poudarja velik pomen prihoga jugoslovanske delegacije v Moskvo. »Banket nevtralnih« v Moskvi Moskva, 26. aprila. AA. DNB. Ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhard je priredil snoči sprejem na čast predsednika sovjetske vlade in komisarja za zunanje zadeve Molotova. Sprejemu so prisostvovali tudi veleposlaniki in poslaniki držav, «i niso v vojni. Dalje sta bila prisotna zastopnika komisarja za zunanje zadeve Dekanesov in Lozov-ski ter šef protokola Barkov. Molotov je tokrat že drugič obiskal tuje diplomatično predstavništvo v Moskvi. Prvič se je predsednik sovjetske vlade odzval povabilu nemškega poslanika v Moskvi grofa von der Schulenburga. Minister dr. Andre v Budimpešti Znamenja tudi na vzhodu Profesor Jošihiko Jošimicu na univerzi v Tokiu nam pove v zanimivem članku v angleški katoliški reviji »Tablet«, v kakšno smer se je preokrenilo duhovno življenje mladega japonskega razumništva. Potem ko so se v drugi polovici preteklega stoletja Japonci pretirano predali evropski svobodomiselni pro-sveti in sčasoma zapadli pravemu materialističnemu gledanju življenja, se sedaj vračajo k svojemu narodnemu izporočilu, ki ga skušajo dopolnjevati s sodobno idealistično filozofijo Evrope. Zato se čez dalje bolj poglabljajo tudi v krščansko miselnost. Od modro-slovcev in veroslovcev pa pisateljev sploh bere japonska mladina danes največ Jaspersa, Heideggerja, Bergsona, Berdjajeva, Kirkegaar-da, Schelerja, protestantskega teologa Bartha in katolika Maritaina ter Chestertona; od starejših Dostojevskega, Dickensa in Pascala. Nova izdaja njegovih »Misli« se je razpečala v več deset tisoč izvodih. Pri tem pa so pristaši skrajnega bojevitega nacionalizma v veliki manjšini in se oglaša vsepovsod novi krščanski humanizem. Profesor Jošimicu konča svoja izvajanja z ugotovitvijo, da danes vse človeštvo hrepeni po izviru luči in ljubezni in po pravem bratstvu narodov v svitu idealizma. Pripominjamo, da pisatelj ni katoličan. Budimpešta, 26. aprila. AA. Danes so slovesno odprli jugoslovanski paviljon na madžarskem spomladanskem sejmu. Slovesnosti so prisostvovali regent Horthy, člani madžarske vlade z grofom Telekyjem na čelu, jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres, njegov madžarski tovariš dr. Varga, člani diplomatskega zbora in zastopniki madžarskega gospodarstva. Malo pred otvoritvijo velesejma se je pripeljal na sejmišče minister dr. Andres s svojo ženo in v spremstvu jugoslovanskega poslanika Kašiča in načelnika oddelka za izvozno trgovino trgovinskega ministrstva dr. Dragoslava Mihajlo-viča. Pri vhodu je ministra dr. Andresa in njegovo ženo sprejelo ravnateljstvo sejma s predsednikom na čelu in s predsednikom madžarske vlade, ministri in zastopniki madžarskega gosi>odarstva. | Ob 9.45 se je na sejmišče pripeljal kr. na-j mestnik Nikola Horthy in po nagovoru predsed-I nika sejma otvoril letošnji spomladanski sejem. t Nato je kr. namestnik krenil v jugoslovanski paviljon, kjer ga je sprejel jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres z ženo. Pri tej priložnosti je minister dr. Andres pozdravil namestnika HOr-thyja in naglasil pomen jugoslovanskega paviljona na budinipeštanskem- velesejmu. Andresova žena je potem izročila Horthyjevi ženi lep šopek cvetlic. Nato so si kr. namestnik H orthij s svojo gospo, predsednik vlade grof T el e ky in minister dr. Andres podrobno ogledali jugoslovanski paviljon. Vodil jih je dr. Todorovii, šef tujskoprometjiega vodstva trgovinskega ministrstva, skupaj z g. Griičem, jugoslovanskim trgovinskim atašejem v Budimpešti. Ko si je regent Horthy ogledal sejem, je toplo čestital ministru Andersu k jugoslovanskemu paviljonu. Potem so si ogledali še ostale paviljone. Pri tej priložnosti so opazili, da je jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres celo uro govoril s predsednikom madžarske vlade Telekyjem. Andresova gospa se je pa medtem mudila v družbi ge. Horthyjeve. Slavnostna otvoritev sejma se je končala ob 13. uri. Ob 14. uri je pa predsednik madžarsko-jugoslovanskega društva baron Lang priredil gala-kosilo na čast jugoslovanskemu trgovinskemu ministru dr. Andresu. Ob 17 bo minister dr. Andres sprejel madžarskega trgovinskega ministra Vargo, ob 17.30 bo pa dr. Andres položil venec na grob madžarskega neznanega junaka. Ob 18. uri priredi madžarsko-jugoslovanska gospodarska zbornica v hotelu »Ru-tzu« slavnostno čajanko na čast jugoslovanskemu trgovinskemu ministru. Budimpešta, 26. aprila. A A. Danes ob 16.30 je madžarski trgovinski minister dr. Varga vrnil v hotelu Rutz obisk svojemu jugoslovanskemu tovarišu dr. Andresu. Obisk je trajal dobre tričetrt ure in sla ministra razpravljala o vseh perečih vprašanjih, zlasti pa o uveljavljanju jugoslovansko- niadžarskega trgovinskega sporazuma glede povišanja izmenjave blaga med obema državama. Budimpešta, 26. aprila. AA. Ob 17.15 je minister dr. Andres v spremstvu madžarskega trgovinskega ministra dr. Varga zapustil hotel Rutz. Ta čas je bil promet skoraj popolnoma ustavljen na ulicah, kjer se je premikal sprevod. Na čelu sprevoda so bili organi javne varnosti na motornih kolesih. V prvem avtomobilu sta bila ministra dr. Andres in dr. Varga, v drugem avtomobilu jugoslovanski poslanik Rašič, načelnik oddelka za izvozno trgovino v trgovinskem ministrstvu Mihaj-lovič, v tretjem šef odseka v trgovinskem ministrstvu Tomič z višjimi uradniki madžarskega trgovinskega ministrstva. Ta čas se je na trgu zbrala množica več kot 10.000 ljudi. Razvrščena je bila tudi častna četa. Sprevod se je ustavil na trgu in takrat je vojaška godba zaigrala jugoslovansko himno. Poveljnik častne čete je jugoslovanskemu ministru dr. Andresu podal raport, nato pa je minister obšel v spremstvu dr. Varga častno četo. Nato je dr. Andres položil venec pred spomenik madžarskega neznanega junaka. Tedaj je množica neprestano vzklikala: Živela Jugoslavija! Živela Madžarska I Živel minister dr. Andres. Danes govori Ribbentrop Berlin, 26. aprila, t. Časopisi so dobili obvestilo, da bo jutri ob 14.30 zunanji minister Ribbentrop govoril o zunanjepolitičnem in vojaškem položaju. Njegov govor bodo prenašale \*>e nemške radiopostaje. Življenje v jeklenih stolpih in patroliranje pod milim nebom Nek poslanec, ki Je sedaj častnik v generalnem štabu, me je zadnjič spremljal zelo globoko na alzaško bojišče. Spotoma mi je razlagal posebnosti sedanje vojne, ki »e kažejo v dveh popolnoma nasprotnih tipih: podzemeljske utrdbe, kjer vojak živi veliko nadstropij pod zemljo in kjer najde vse mogoče udobnosti sodobne civilizacije, ki mu lajšajo življenje. To so: dvigala, električna razsvetljava in gretje, električna obsevanja, ki naj nadomesle sončno svetlobo, moderna kuhinja, dobro oskrbovana skladišča lepo urejene spalnice itd. l'o je en način življenja francoskega vojaka na zapadni fronti. Drugi tip pa predstavljajo prostovoljne Čete (Corps franc), ki so se povrnile v življenje in običaje jamskega človeka. To so lovci na ljudi, ki noč in dan preže, kakor prvi človek na svojega nasprotnika, ki so dolge ure plazijo po jarkih in gozdovih v deželi brez gospodarja in ki vsi vso svojo prebrisanost in zvijačnost usmerjajo v to, kako predvsem ujeti kakega živega sovražnega vojaka. Te čete, ki navadno sestavljajo edinico 20 mož, so sestavljene iz samih prostovoljcev. To so drzni in hrabri možje, močne volje in trdne kon-stitucije, ki so prostovoljno javljajo za takšno pa-truliranje po ozemlju brez gospodarja. Posamezne patrulje prodirajo daleč pred Maginotovo črto in večkrat pra v neposredno bližino nemške obrambne črte. Sredi gluhe noči se navadno prerinejo skozi več vrst lastnih žičnih ovir, skozi katere imajo skrivne prehode. Nato se plazijo po jarkih, po grmičju, dobro zakriti s kakšnim zemeljskim obronkom, vedno dalje in dalje proti sovražnim črtam. Več kilometrov spredaj je potem nekje za silo zavarovan prostor, kaverna ali tudi samo jama, kjer četa živi 10—15 dni in odkoder dela pohode na vso strani v stalni pripravljenosti, največkrat nekaj sto metrov oddaljena od sovražnika. Vojaki vzamejo nekaj živeža s seboj, toda zlasti v zimskih dneh, ko so noči mrzle, jih je treba vendarle oskrbovati tudi z gorko hrano in pijačo. In to je težavna naloga, ker je treba skrbno varovati tajnost skrivališča izpostavljene straže. Kajti tudi sovražnik je neprestano na preži. Zato se prehrana izpostavljenih straž vrši navadno na ta način, da se nosilec hrane nekje sreča z enim izmed stražnikov, ki potem svojim tovarišem prinaša skrivoma ponoči hrano. Pri tem se je treba varovati najmanjšega šuma in vsakega ropota, ker bi čujoč sovražnik takoj dotični odsek vzel pod besen ogenj strojnic in metalcev min. Težko in zelo nevarno je življenje teh prostovoljnih čet, ki morajo skozi cele dneve živeti v neprestani napetosti in skrajni previdnosti. In vendar so vedno najde dovolj prostovoljcev, ki izvršujejo ta nevaren posel v službi domovine. To sta dve skrajnosti v življenju francoskega vojaka na zapadnem bojišču. Eden je zaprt v jeklenem stolpu, drugi pa brez varstva na preži daleč pred vojno črto. Za vsemi temi pa leži velika francoska armada, ki čaka, da pride njena ura, da se pomeri s sovražnikom. X. Y. Boji na Kitajskem Tokio, 26. aprila AA. Japonska vojaška poročila trde, da so kitaj,sk: oddelki v južnem delu pokrajine Sansi uničeni. Po drugi strani pa izjavljajo japonska vojaška oblastva, da je 22. kitajska divizija, t. j. tista, ki se je zaman prizadevala, da bi spet zavzela Kajfeng, glavno mesto pokrajine Honan, takisto uničena. Tako poroča agencija Do-mej. Toda znano je, da je kitajrfta poluradna agencija včeraj potrdila, da so Kitajci spet zavzeli Kajfeng. Amerika—Danska Washington, 26. aprila A A. Havas: V toku včerajšnjega sprejema novinarjev je minister za zunanje zadeve Cordell Hull izjavil, da bo ameriška vlada še nadalje priznavala danskega poslanika v Washingtonu Kaufmanna kot predstavnika Danske in člane diplomatskega zbora. Znano je, dajeKauf-mann po okupaciji Danske izjavil, da ne bo izvršil nobenega naročila, ki bi prišlo posredno ali neposredno od nemške vlade. Požari tovarn v Angliji se množe London, 2. aprila. AA .Reuter: Danes je nastal požar v državni tovarni za letal v Denhamu v Buckinghamshiru. Ogenj 6e je vnel v delu tovarne in uničil več strojev Pri požaru je nastalo nekaj manjših eksplozij, vendar se je posrečilo ogenj hitro omejiti. To je že deveta eksplozija ki 6e je v angleških tovarnah primerila od začetka vojne. Drobne novice Ankara, 26. apr. AA. Havas: Predsednik turške vlade Refik Saidam je odpotoval snoči s posebnim vlakom v Bekir v jugovzhodni Anatoliji, kjer so pred dnevi našli petrolejske vire. Bukarešta, 26. apr. AA. Kralj Karol je podpisal snoči amnestijo za one, ki so bili obsojeni po zakonu o državni varnosti. Rim, 26. apr. AA. Havas: V vatikanskih krogih trdijo, da bo sv. oče sprejel princa in prin-cezo Piemontsko v slavnostno avdienco 6. maja. Rio de Janeiro, 26. apr. AA. Braziljska vlada nadaljuje z ukrepi za izvedno nacionalizacije tujih podjetij. Tako je brazilska vlada prevzelo ru-sko-angleško podjetje »River Company« ter odprla kredit za odškodnino v znesku 12 milj. pesov. Avstralski vojak na straži v Egipta. CjjOAp&daMb/o Bolniško zavarovanje našega delavstva Prejeli smo poslovno poročilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in računski zaključek urada za 1030. Is poročila posnemamo, da ie imelo lansko gospodarsko stanje odločilen vpliv tudi na gospodarstvo urada. Lansko leto je bilo najmanj ugodno leto. Zaradi tega je tudi urad zaključil svoje poslovanje s poslovnim primanjkljajem 1.33 milij. dinarjev, dočim je znašal še letu 1038 poslovni prebitek 0.32 milij. din. Povprečno število zavarovancev je bilo sicer nekoliko višje kakor tudi povprečna zavarovana mezda, saj je slednja znašala lani 25.17 din dnevno (1938 24.80 din), toda skupna zavarovana mezda je bila za 10 milij. din manjša kota leta 1938, znašala je 788 milij. din. Toda narastel je povprečni odstotek bolnikov od 2.72 na 2.00, kar je povzročila že v prvih 3 mesecih zelo razširjena gripa. Skupni dohodki urada so lani narasli od 52.5 na 54.77 milij. din, od tega predpisani bolniški prispevki od 51.34 na 53.28 milij. din, toda istočasno so narasli tudi skupni izdatki od 52.17 na 56.1 milij. din. Hranarina je narasla od 15.1 na 16.57, porodniško podpore in dajatve od 3.14 na 3.29, zdravniški stroški od 5,67 na_6.05, izdatki za zdravila pa so se nekoliko zmanjšali: od 5.80 na 5.86 milij. din. Upravni stroški so se povečali od 6.44 na 6.97 milij. din, torej od 12.28 na 13.73% vseh izdatkov. Dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov se je zvišala od 1.28 na 1.33 milij. in ravno-tako dotacija skladu za kritje primanjkljajev. Zavarovancem je lani urad izplačal na podporah 20.21 milij. din, leta 1938 pa samo 18.59 milij. din. Dolg delojemalcev za prispevke se je zmanjšal od 26.38 na 25.45 milij. din, za poštnino pa povečal od 0.27 na 0.28 milij., tako da je na koncu lanskega leta znašal skupni dolg delodajalcev 25.733 (leta 1038 26.656) milij. din. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo pokril poslovni primanjkljaj v letu 1939 iz prihrane za kritje izrednih izdatkov, od katere se sme porabiti v enem letu največ 75%. Silne finančne težave povzroča uradu neredno plačevanje predpisanih zavarovalnih prispevkov, kar dokazujejo razmeroma visoki zaostanki. Zaradi nerednega plačevanja so v veliki nevarnosti pravice onemoglih in invalidnih zavarovancev, ker so te pravice vezane na pogoj, da so prispevki za starostno zavarovanje dejansko vplačani. Zadrževanje prispevkov bo imelo neprijetne posledice za delodajalce takrat, ko bodo onemogli in invalidni zavarovanci uveljavljali svoje pravice do rente. Končno navaja urad tudi zanimive podatke o vzrokih visokih izdatkov bolniškozavarovalne panoge v lanskem letu. Najvažnejši vzroki so naslednji: Pri javnih delih zaposleno delavstvo je manj od|x>rno proti boleznim, ker so se dela vršila večinoma na nezavarovanem terenu. V jeseni se pojavlja kakor tudi spomladi običajna epidemija gripe, katere zdravljenje zahteva dolgotrajno skrb. Važen činitelj so tudi izvenobratne poškodbe, povzročene predvsem po prometnih nezgodah, športnih nezgodah in tepežih. Na odstotek hrananinar-jev vpliva v znatni meri tudi določba čl. 219 obrtnega zakona, ker se delavstvo trudi doseči mezdo in dajatve v primeru krajših obolenj, da bi si na ta način vsaj posredno zagotovilo plačan dopust. Tudi dejstvo, da še ni potekla minimalna čakalna doba za dosego invalidskih rent, ima dosti slabe posledice za stalež bolnikov. Ker so bila nekatera podjetja začela uvažati iz inozemstva novo surogate in neizčiščene kemične snovi, je imelo to za posledico mnogo poklicnih obolenj in zastrupljeni. Predvsem v krajih razvite tekstilne industrije, kjer vladajo slabe higijenske stanovanjske in prehranjevalne razmere, ki imajo za posledico telesno in živčno izčrpanost, iz leta v leto raste kader živčno razkrojenih, ki so samo še delno sposobni za delo, vendar smatrajo vsi ti člani, da so nesposobni za vsako delo. Zdravniki morajo ugoditi njihovim več ali manj upravičenim zahtevam. Zaradi tega je tudi delo uradovih zdravnikov vedno večje. Znatna obremenitev uradovih zdravnikov ne more biti brez vpliva na finančno poslovanje urada, ker je treba povečati število zdravnikov, odn. podaljšati ordinacijski čas specijalistom. Poleg navedenih dejstev pa je naraščanje števila bolnikov pripisovati tudi še večjemu kulturnemu nivoju našega delavstva, ki ima vedno večje zahteve glede zdravljenja kakor n. pr. nižje stoječe, saj se n. pr. odstotek bolnikov v Nemčiji giblje celo okoli 4%. Krediti Narodne banke za uvoz surovin Poročali smo že, da je Narodna banka sklenila dajati posebne kredite za uvoz surovin. Objavljen je bil tudi že seznam predmetov, ki pridejo za to v poštev. V naslednjem podajamo Iiregled podrobnih določil o teh kreditih, ka-;or jih je sklenil upravni odbor Narodne banke. 1. Za kreditiranje pridejo zaenkrat v poštev že objavljene industrijske surovine. Izvršni odbor more po potrebi ta seznam razširiti. 2. Krediti za uvoz omenjenih 6urovin se odobravajo prvenstveno industrijskim podjetjem proti žiru denarnega zavoda brez ozira na to, da li ima podjetje ali denarni zavod že kredit pri Narodni banki. Glede postopka za pridobitev teh kreditov veljajo predpisi bančnega pravilnika o kreditiranju in e6-kontiranju. V prošnji za podelitev kredita je navesti številko in datum uvoznega dovoljenja za surovine in dovoljenja za nabavo potrebnih deviz v naprej. 3 Zadolžitve koristnikov teh kreditov, kakor tudi žiri denamih zavodov v zrvezi s temi posojili ne uplivajo na črpanje rednega kredita. 4. Ti krediti 6e morejo izkoriščati na podlagi akcepta z žirom banke v 6mislu čl. 10 toč. 1 zakona o Narodni banki. Za spccijalno garancijo za te kredite služijo najprej kupljene tuje devize, namenjene za plačilo surovin odnosno otvorjeni in nepreklicni akreditivi, kasneje pa, ko je blago plačano, originalni dokumenti: konosament, uverenje o izvoru blaga, faktura, zavarovalna polica, navicert. Listine se morajo glasiti na uvoznike in po potrebi na naslov denarnega zavoda, ki je dal žiro. Denarni zavod, ki da žiro, je odgovoren za pravilnost in pristnost dokumentov. Narodna banka si pridržuje pravico kontrole teh dokumentov. Menici, ki sc predloži Narodni banki v eskontiranje, je treba priložiti tudi izjavo banke žiranta, iz katere je razvidno, da je iz odobrenega kredita nabavljen odgovarjajoči znesek deviz, oziroma da je otvorjen nepreklicen akreditiv in da bodo služili oo izvršenem plačilu za spccijalno garanciio za odobreni kredit do dneva izplačila uvozni dokumenti, glaseči se na ime uvoznika s pripombo, da se bodo potrebne 6pecifikac:ie naknadno dostavile. 5. Ti krediti ne morejo presegati 80 odstotkov zneska nabavljenega deviz oziroma vrednosti blaga. preračunane v dinarje po tečaju 55 din za en dolar. 6. Rok teh kreditov je določen na tri mesece. Po notrebi na sc more ta kredit podaljšati še za nadatjnie tri mesece. V tem slučaju mora dolžnik predložiti novo menioo no istih predpisih in za isti znesek. Rešitev o r,odališaniu izdaja eskontni oddelek pri centrali Narodne banke odnosno itorav-niki podružnic, ki moraio glede vsakega podaljšanja obveščati bančni /nspektorat. Kredit preneha tisti trenutek, ko uvoznHt iz-kupi dokumente. Če se to zgodi pred potekom meničnega roka, bonificira Narodna banka obresti, ki se nanašajo na čas od dneva izkupa dn poteka meničnega roka. Prav tako nreneha kredit, če se po nakupu tui;h plr>čiV>;h sredstev poecl iz kakršnegakoli razloga ne i- 'i. Posojilo za nove poštne investicije Izšla je uredba, po kateri je minister za pošte pooblaščen najeti pri Poštni hranilnici posojilo 75 milij. za zgradbo novih in razširjenje obstoječih avtomatskih telefonskih mrež in medkrajevnih telefonskih prog, kakor tudi za nabavo potrebnega materiala, za odkup zemljišč in zidanje stavb za potrebe pošt, brzojava in telefona, za adaptacijo obstoječih stavb in zidanje manjših objektov za potrebe telefonskih naprav. Načrt za uporabo teh sredstev je naslednji: 1. V proračunskem letu 1940-41: nabava in montaža visokofrekventne naprave Zagreb-Trst, razširjenje telefonske centrale in mreže v Sarajevu in Ilidži I. del, zidava novih stavb v Slavonskem Brodu in v Karlovcu. 2. V letu 1941-42: dovršitev del po uredbi o zgradbi novih in razširjenju obstoječih avtomatskih telefonskih central in mrež, medkrajevnih telefonskih napeljav, brzojavnih naprav in zgradb za poštne, brzojavne in telefonske potrebe z dne 7. aprila 1939, razširjenje telefonskih central in omrežij v Zagrebu in Sarajevu (II. del), nabava in montaža telefonskih central in aparatov, rekonstrukcija mestnih omrežij in izdelava veznih linij v Slavonskem in Bosanskem Brodu, Borovu, Vin-kovcih, Varaždinu, mladenovski mrežni skupini, Kragujevcu in Cakovcu, zgradba novih fizičnih in visoko frekventnih telefonskih napeljav in rekonstrukcija ter dopolnitev prog: Belgrad-Cetinje I. del, Belgrad-Niš, Andrijevica-Podgorica, Zagreb-Čakovec, Zagreb-Osijek, Zagreb-Virovitica, Skop-lje-Debar-Ohrid (I. del), zidava novih stavb v Zagrebu (Peščenica), Ivanjici, Nišu, Prijepolju, Skop-lju na žel. postaji, Sjenici, Kotorju, Kumanovu tn Hercegnovem, tudi popravila obstoječih stavb in zidanje manjših objektov za telefonske naprave. 3. V letu 1942-43: nabava in montaža telef. central in aparatov, rekonstrukcija krajevnih omrežij ter izdelava veznih prog: v Vukovarju, Zagrebu, Karlovcu, Dugi Resi, Mostarju, Nišo, Sisku in Petrinji, napeljava novih telefonskih prog: Belgrad-Cetinie II. del, Skoplje-Debar-Ohrid II.del, Skopije-Kos. Mitrovica, zidava novih stavb v Bio-gradu na morju, Vukovarju, Korčuli, Mostarju, Novem Pazarju, Rabu, Podgorici, Sarajevu na žel. postaji, Užicu in Crikvenici. V letu 1940-41 se bo porabilo 7 milij. din za izplačilo materiala in del, v letu 1941-42 do 35 milijonov din, v letu 1942-43 pa 33 milij. din. Tudi uvoz materiala v ta namen je prost carine in raznih davščin. ' y i .". . J*. Izprememba uredbe o nadzorstva nad zavarovalnicami V »Službenih novinah« z dne 25. aprila je izšla uredba, s katero se izpreminjajo nekatera določila uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji. Po novi uredbi se lahko pečajo z zavarovalnimi posli tudi zadružne poslovne zveze. Znižana je višina potrebne glavnice pri zadrugah od 1 na pol milijona dinarjev, toda jamstvo mora znašati obenem najmanj pol milij. din. Zadruga mora imeti najmanj 100 članov. Nadalje je smatrati za hipotekama posojila tudi posojila, ki jih svojim zadrugarjem odobravajo zadruge, včlanjene v poslovno zvezo, ki opravlja zavarovalne posle, v kolikor je v svrho kritja postavljena hipoteka v korist te zveze. Delniške družbe morajo najmaj 25% svojih matematičnih rezerv imeti v državnih papirjih, za pristanek teh rezerv od 30. junija 1938 dalje pa 40%. Nadalje so predpisana nova določila o nalaganju matematičnih rezerv za zadruge in njih zveze. Število članov zavarovalnega sveta je zvišano od 10 na 12, ker se je povečalo število zastopnikov Glavne zadružne zveze od 1 na 3. V predhodnih določilih j« novo, da smejo še nadalje opravljati zavarovalne posle zadružne poslovne zveze. Izvoz govejih in telečjih kož Belgrad, 29. aprila. A A. Nn poziv trgovinskega ministrstva se je 23. t. m. sestala v industrijski zbornici v Belgradu konferenca, da prerešeta možnost izvoza telečje in goveje kože. Konference so se udeležili zastopniki prizadetih resorov in ustanov iz vse države. Debata je ugotovila tole: 1. Soglasno so vsi gospodarski in industrijski krogi za to, da se ne sme nikomur dovoliti izvoza težkih govejih kož; 2. glede izvoza govejih kož izpod 15 kg teže so bili predlogi na konferenci deljeni in so zato prepustili trgovinskemu ministrstvu, da samo odloči; 3. glede izvoza telečjih kož. so se sporazumeli, da bi bilo treba dovoliti njihov izvoz v normalnih količinah, a samo za devize; 4. trgovinsko ministrstvo se naproša, da ukrene vse potrebno za olajšanje uvoza materiala, potrebnega za domačo usnjarsko industrijo; 5. izrazili so željo, naj bi država čimprej intervenirala na tržišču usnja in čimprej ustanovila posvetovalni odbor za usnje. Bakrena ruda iz Bolgarije Borski rudniki so sklenili s francosko družbo »Luda Yana« pogodbo o nakupu bakrene rude. Družba »Luda Jana« ima večje koncesije za bakreno rudo v Bolgariji in bo prodala vso svojo proizvodnjo borskemu rudniku, in sicer 2000 ton takoj, ostalo pa po sporazumu. Družba »Luda Jana« bo vrnila v Bolgarijo 30% dobljenega bakra, če ima ruda najmanj 6% bakra, 60% če ima ruda nad 10% bakra. Cena temu bakru bo 62 levov za kg franko meja. Družba mora izročiti najmanj 30 ton bakra mesečno, sicer plača 10.000 levov na tono kot konvencionalno kazen. Iz ostalega bakra in zlata v tem bakru bodo plačani prevozni in topilni stroški. Kombinacija borskega rudnika oz. topilnice bakra z bolgarskimi rudniki je rezultat novih prijateljskih jugoslovansko-bolgarskih gospodarskih odnošajev. Dovoljeno zvišanje cen mesa Kr. banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem, zastopanih po Združenju mesarjev za ljubljansko okolico v Ljubljani, da smejo prodajati goveje meso I. vrste največ 14 din, goveje meso II. vrste največ 12 din, prašičje me60 največ 18 din, telečje mesto (stegno) največ 16 din, telečje meso (pleče in hrbet) največ 14 din, telečje me6o (vrat in prsa) največ 12 din za kg, za slanino pa največ 18 din za 1 kg. — Nadalje špeharjem iz Ptuja, da smejo prodajati slanino, trebuševino največ 16 din za kg, slanino, hrbet in salo največ 18 di nza kg, svinjsko meso — prsa, vrat, pleče in stegno največ 16 din za kg, svinjske zarebernice največ do 18 din, zrezek (riba) največ do 20 din. Cene vsega drugega mesa ostanejo neizpremenjene. — Nadalje mesarskim podjetjem v sodnem okraju Ljutomer, da smejo prodajati govedino in teletino I. vrste po največ 14 din za 1 kg, govedino in teletino II. vrste po največ 12 din za 1 kg, svinjino prve vrste po največ 16 din za 1 kg in svinjino II. vrete po največ 14 din za 1 kg. Cene vsega ostalega mesa in dro-ba ostanejo neizpremenjene. — Nadalje mesarskim podjetjem gornjeradgonskega sodnega okraja, zastopanih po skupnem združenju obrtnikov v Gornji Radgoni, da smejo prodajati goveje meso — zadnji del največ 14 din za 1 kg, sprednji del 12 din, prašičje meso — sveže (kare) 20 din, vratnina 18 din, slanina 6veža 20 din, salo 20 din, telečje meso — stegno 18 din, pleče, hrbet 16 din, vrat in prsa 14 din. — Nadalje Zdolšek Martinu, mesarju v Ponikvi, da sme prodajati goveje meso po največ 14 din za kg. Dovoljeno zvišanje cen Kr. banska uprava je odobrila tvrdki »Čako-večki paromlin i munjara« d. d., Čakovec, da sme prodajati pšenično moko št. 2 po 445, št. 5 po 425, št. 6 po 405, št. 8 po 190 din za 100 kg in pšenič-ne otrobe G-F po 180 din za 100 kg inkl. skupni davek na poslovni promet, v vrečah iz jute, franko katerakoli postaja v Sloveniji z 2% pri takojšnjem plačilu, slednje izvzemši za otrobe. Nadalje: rženo moko RG po 305 din za 100 kg, ržene otrobe T po 180 din za 100 kg, pod istimi pogoji kakor zgoraj pri pšenični moki in otrobih. Nadalje: koruzni zdrob Mg po 325, koruzno moko K po 220, koruzne otrobe MF po 160 din za lOOkg kot pri pšenični moki, le vse brez skonta. Tvrdki Albert Stiger, tovarna olja, Slov. Bistrica, da sme prodajati bučno olje po 19 din kg ob dosedanjih prodajnih in plačilnih pogojih pri prodaji na debelo. Tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, da sme prodajati mast tv. Herz in Sin po 21.50 in banaško mast po 20.50 din kg pri prodaji na debelo. * Cement in les pod izvozno kontrolo. Iz Belgrada poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki sklenil uvesti tudi za izvoz cementa in lesa izvozno kontrolo. Plemenski sejem v Beltincih. Dne 24. aprila je bil v Beltincih spomladanski sejem simodolskega goveda. Od prignanih 53 plemenskih bikov je bilo prodanih 32 glav. Povprečna cena za pleme prodanih bikov je bila 9 do 10 din za kg žive teže. Plemenski biki so bili nakupljeni za rodovniške organizacije in za občine okrajev Ljubljana okolica, Ljubljana mesto, Ljutomer, Maribor levi breg, Lendava in Murska Sobota. Borze Dne 26. aprila. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 9.409.430 din. V efektih na zagrebški borzi sploh ni bilo prometa. Ljubljana — uradni tečaji: Tx>ndon 1 funt 154.80— 158.— Pariz 100 frankov.....87.45— 89 75 Newyork 100 dolarjev. . . . . 4425,—4-1S5,— Ženeva 100 frankov .... 995,—1005,— Amsterdam 100 gold..... 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg....... 745.— 757.— Ljubljana — svobodno tržišče; London 1 funt....... 191.26— 194.46 Pariz 100 frankov.....108.10— 110.40 Newyork 100 dolarjev. . . . 5490.—5520.— Ženeva 100 frankov. . . . 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 frankov . . 2900.55—2938.55 Bruselj 100 belg...... 920.11— 932.11 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka........14.70—14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 29.50 den. Curih. Belgrad 10, Pariz 8.87, London 15.655, Newyork 446, Bruselj 75.10, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178.37, Stockholm 106, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 97.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.30, Helsing-fors 8.50. Vrednostni papirji Volna Skoda: v Ljubljani 426.50—428.50 v Zagrebu 429 blago Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, agrarji 53—54, vojna škoda promptna 426.50—4428—50, begluške obveznice 74—76, dalm. agrarji 66—67, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 90—91 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab posojilo 94—96. — Delnice: Narodna banka 7 800 —.8000, Trl>ovel jska 236—240. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 429 blago, begluške obveznice 74 denar, — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. dalm. agrarji 66 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 89—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 8000 blago, Priv. agrarna banka 176 blago, Trboveljska 238—240 (236, 240), Gutmann 52—60, Sladk. tov. Osijek 200 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 380 denar. Cene živine In kmetijskih pridelkov Živinski sejem v Kranju dne 15. aprila t. 1. Dogon: 25 volov, 28 krav, 7 telet, 3 biki, 75 svinj in 100 prašičev. Prodanih je bilo: 25 volov, 18 krav, 5 telet, 3 biki, 25 svinj in 70 prašičev. Cene naslednje: Voli I. vrste din 8.50, voli il. vrst din 7.75, voli III. vrstee din 7, te-lice I. vrste din 8.50, telice II. vrste din 7.50, telice III. vrste din 7, krave I. vrste din 7.50, krave II. vrste din 7, krave III. vrste din 6.50, teleta 1. vrste din 8.75, teleta II. vrste din 7.75, prašiči špeharji din 12—13.50, prašiči pršutarji din 10—11.50 za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 d 08 tednov stari 190 din do 300 din za glavo. Goveje meso I. vrste din 4, goveje meso II. vrste din 12, svinjina din 18, slanina suha din 22—26, svinjska mast din 20—22, čisti med din 22—24, neoprana volna din 24—28, oprana volna din 34—38, goveje surove kože din 12—14, telečje surove kože din 18, svinjske surove kože din 6—8 za 1 kg. — Pšenica din 2.75, ječmen din 2.50, rž din 2.25, oces din 2.50, koruza din 2.15—2.20, fižol din 6.50—8, krompir din 2— 2.25, lucerna za krmo din 1.60—1.80, seno din I.50—1.75, slama din din 0.75, jabolka II. vrste din 7, III. vrste din 5, pšenična moka din 3.50 —4.50, koruzna moka din 2.75—3, ajdova moka din 3.75—7, ržena moka 3.75 din za 1 kg — Trda drva din 115—125 za m®, jajca din 0.75 za 1 komad, mleho din 2.25—2.50 za liter, surovo maslo din 36—42 za 1 kg Živinski sejem v Kranju, dne 22. aprila 1040. Dogon: 29 volov, 35 krav, 9 telet. 3 junice, 1 bik, 199 svinj in 106 prašičev. Prodanih je bilo: 25 volov, 19 krav, 9 telet, 3 junice in 1 bik. Cene so bile naslednje: voli I. vrste 9 din, II. 8.25, III. 7.75; telice I 9, II. 8.25, III. 7.75; krave I. 7.50, II. 7, III. 6.25; teleta I. 8.50, II. 7.50; prašiči špeharji 12—13.50, pršutarji 11—12 din za kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 180 din do 290 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 14, II. 12, svinjina 18. slanina 22—26, svinjska mast 20—22, čisti med 22—24, neoprana volna 24—28, oprana 34—38, goveje surove kože 14—16, telečje 18, svinjske 8—9 din za kg. — Pšenica kg 2.50 do 2.75 din, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2.25, koruza 2.20, fižol 6—8, krompir 2—2.25, lucerna za krmo 1.50, seno 1.25—1.50, slama 0.75, jabolka II. 8, III. 5—6, pšenična moka 4—4.50, koruzna 2.75, ajdova 3.75—7.50, ržena 3.75—4 din za kg. — Trda drva 115—125 din meter, jajca 1 din kom., mleko 2.25— 2.50 din liter, surovo maslo 36—42 din kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Radovljica dne 15. aprila t. 1. Voli TI. vrsto din 7.50, voli III. v rste din 5.50. telice I. vrste din 7.50, telice II. vrste din 6, telice III. vrste din 5, krave I. vrste din 6, teleta I. vrste din 5, teleta IT. vrste din 4, prašiči špeharji din 13, prašiči pršutarji 'din 10—11 za t kg žive teže. — Goveje meso din 14, slanina din 20, svinjska mast din 22, čisti med din 25, neopia-na volna tlin 40, optana volna din 45, goveje surove kože din 14—15, telečje surove kože din 16, svinjske surova kože din 13 za 1 kg. — Pšenica din 290—300, ječmen din 250, rž din 256, oves din 220, koruza din 180, fižol din 800, krompir din 250, seno 'din 100, slama din 50, jabolka II. vrste din 600, III vrste 400, pšenična moka din 380, koruzna moka din 250, ajdova moka din 400, za 100 kg. — Trda drva din 100 za 1 m", jajca din 1 za 1 komad, mleko din 2 za liter, surovo maslo din 40 za 1 kg. Cene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju, 20. aprila t. 1. Moka: črna pšenična 3 do 3.75 din, bela pšenična 4.50 do 4.75 din, govedina 11 do 13 din, teletina 9 do 11 din, svinjina 5 do 12 din, svinjska mast 22 din, slanina 15 din, prekajena slanina 22 din, fižol 5 do 6 din, krompir 1.50 do 1.80 din, seno 1.50 do 2 din, slama 0.45 do 0.50 din, ječmen 2 din za 1 kg. Mleko 2 din za liter in jajca 6.25 do 7.50 din za 10 kosov. Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 18. aprila t. 1. Moka — čna pšenična 3.50 din, bela pšenična 4 din, govedina 12—14 din, teletina 16—18 din, svinjina 14—18 din, ovčje meso 8—10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 19-20 din, prekajena slanina 22 din, leča 18 din, krompir 2.50 din za 1 kg. Sladko mleko 2.50 din za liter in jajca 10 komadov 7.50 do 8 din. Hrušica Fantovski odsek v Rokodelskem domn priredi jutri, 28. t. m. ob pol štirih popoldne v Hrušici svoj pevski koncert. Vabimo vse prijatelje petja, da se tega koncerta gotovo ude- leže. Vrhnika Koncert APZ na Vrhniki bo v nedeljo, 28. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosv. doma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Pre-skrbite si vstopnice takoj. Vrhničani, napolnimo tudi mi dvorano, da bo APZ tudi pri nas deležen tega, kar je bil deležen povsod drugod. Novo mesto Protituberkulozna liga v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 27. aprila 1940 ob pol 13 v mestni posvetovalnici v Novem mestu. Vsi člani kakor tudi nečlani so vljudno vabljeni, da pridejo polnoštevilno na občni zbor. — Odbor. Sevnica Koncert v Slomškovem domu bo jutri v nedeljo, 28. aprila ob 8 zvečer. Na sporedu so razne arije in pesmi. Solistični koncert gosp. Slavka Lukmana. Na glasovirju spremlja s. Kerubina Adamič. Prodaja vstopnic pri večerni blagajni. Cene običajne. Problemi našega kmečkega gospodarstva: Prenaseljenost kmečkega prebivalstva v Sloveniji Ljubljana, v aprilu 1940. Položaj kmečkega ljudstva v Sloveniji zanima žmerom razsežneje vse naše socialne in upravne ustanove. Večkrat se sliši, da pri nas v Sloveniji kmečki stan hira, da je ljudi, ki žive samo od kmečkega dela, vsak dan manj; delo v kmetijstvu ne more nuditi več dovolj sredstev za primeren življenjski obstoj in zato je odhod s kmečke grude v industrijska in delavska središča iz dneva v dan večji. Ogromno delo so za zboljšanje gospodarskega stanja našega kmeta opravile naše zadružne, stanovske in prosvetne organizacije; če bi to delo ne bilo opravljeno, bi naš kmečki rod, ki ponosno skrbi za svojo zemljo, danes ne bil tako odporen proti modernim hibam gospodarstva. Toda novejši podatki razkrivajo o položaju kmečkega življa zanimivo sliko. Do sedaj je veljalo načelo, da so tiste države, ki se pečajo z industrijo in trgovino, mnogo bolj obljudene kot pa poljedelske države. Izkazalo pa se je, da so prav agrarne države evropskega jugovzhoda, to je Balkana, mnogo bolj preobljudene kakor pa ostala Evropa, ako se oziramo na razmerje med kmečkim prebivalstvom in površino kmečke zemlje, ki jo kmečko prebivalstvo obdeluje. Statistični podatki o poklicih slovenskega prebivalstva za leto 1931. nam tako pokažejo presenetljivo sliko o tem, da je agrarna prenaseljenost v Sloveniji zelo velika. V naši državi je v Sloveniji gostota kmečkega prebivalstva največja Na 1 km!, to je na 100 ha celotne kmetijske površine (njive, vrta, sadovnjaka, vinograda) pride v Sloveniji 190.6 prebivalcev, na 1 km2 kmečke zemlje (polja, travnika in pašnikov) pa pride 48.3 prebivalcev. Na 1 km2 celotne kmečke zemlje je navezano v Sloveniji povprečno 84.3 kmečkih prebivalcev. Ta številka je zelo velika, če jo primerjamo z drugimi predeli v Jugoslaviji. Celo številka za celotno Jugoslavijo, ki ima v nekaterih banovinah še večjo nasičenost kmečkega prebivalstva, je nekaj manjša in znaša 78 na km3. Romunija ima številko 82, Bolgarija pa 90. Mnogo manjka pa je ta številka v ostalih evropskih državah, in to celo v državah, ki so izrazito agrarne in znaša na primer na Poljskem 66, na Finskem 59, na Madžarskem 59, v Nemčiji 47, na Danskem 36 in v Belgiji 33. Znatno močnejša je kmečka prenaseljenost samo v Italiji, kjer znaša celo 133 na kvadratni kilometer. Kje je prenaseljenost največja Prenaseljeni so predvsem okraji vzhodne Slovenije. To so okraji: Sobota in Dolnja Lendava, I jutomer, Ptuj, Maribor levi breg, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Celje, Brežice in Krško, kjer živi povsod nad 100 kmečkih prebivalcev na km2 kmečke površine. Najnižja pa je številka v okraju Radovljica, kjer znaša ta številka 34 kmečkih prebivalcev na km2 kmetijske površine. V Sloveniji pride torej povprečno 190.6 kmečkih prebivalcev na km2 polja. Za vso Jugoslavijo je odgovarjajoča številka 144 in je višja le še v zetski banovini (246) in v bivši primorski banovini (233), ki sta torej s svojimi skromnimi polji in redko naseljenostjo vendar poljedelsko najbolj preobljudeni pokrajini v Jugoslaviji. V Jugoslaviji pa ima izjemno nizko številko rodovitna dunavska banovina, kjer znaša naseljenost samo 81 na km2. Največja naseljenost je po naših gričevnatih in hribovitih predelih Posebno močna je naseljenost v tistih naših Okrajih, kjer živi nad 200 kmečkih prebivalcev na 1 km2. To pa niso naši ravninskih poljedelski okraji, ampak predvsem hriboviti in gričevnati predeli okrajev Brežice, Šmarje, Celje, Konjice, Laško in alpski in kraški predeli okrajev Gornji grad, Radovljica, Škofja Loka, Kočevje in Logatec. Pre-gosto prebivalstvo v teh okrajih se mora poleg poljedelstva preživljati še z živinorejo in pa z gozdnim gospodarstvom, pa še to samo v omejenem obsegu, in sicer v lesni in žagarski stroki. Dolenjska pa je med onimi redkimi slovenskimi hribovitimi področji, kjer zavzema poljedelska preobljudenost zmernejše oblike, kar pomeni, da je tod poljedelstvo manj pasivno ter potrebuje manj izpopolnitve v drugih kmetijskih panogah (živinoreji itd.). K takemu področju spada tudi ves zasavski del kamniškega okraja. Zelo enakomerne številke kažejo tudi občine litijskega okraja, in sicer 160 do 170 prebivalcev na km2, v Suhi Krajini pa se okoli Dobrepolj zopet dvigne na 200 kmečkih prebivalcev na km2. Razmeroma nizko številko izkazuje tudi okraj Črnomelj (161), ki je v tem pogledu torej na mnogo boljšem od marsikaterega slovenskega predela, na primer predela ozemlja Haloz in ozemlja ob Sotli, kjer ni skoraj nobenih virov za druge gospodarske panoge, s katerimi bi si kmet lahko pomagal. Številke o razmerju med kmetskim prebivalstvom in njegovo zemljo so pri nas previsoke Tako prihajamo do zaključka, da naša kmečka zemlja našega kmeta ne redi zadostno. Težave kmečkega stanu se bodo torej pri nas stalno večale, dasi še živi na posestvih toliko ljudi, ki se najbrž svojega zmerom težavnejšega položaja niti ne zavedajo. Razmere same so že našle prvi izhod, nad katerim večinoma vsi tožimo, in ta je, da se naš kmečki živelj seli v mesta in industrijska središča. Obstoj industrije v Sloveniji pa je še sani zelo šibek in kadar naša delovna moč tujemu kapitalu ne bo več dovolj poceni, se bo industrija začela seliti proti jugu ali vzhodu in naš kmečki človek se bo vračal obubožan in izgaran v svoje občine. Stanje našega kmečkega prebivalstva pa bi se lahko zboljšalo tudi na drug način, da bi se kmetom povečal obseg njihove zemlje in da bi se donosnost zemlje dvignila. To pa so važna in obsežna vprašanja naše notranje kolonizacije, pravilne delitve in melioracije kmečkih zemljišč. Organiziranost našega naroda je precej velika in naše ljudstvo ima velik smisel za organizacije. Tudi tega važnega vprašanja, kako dvigniti materialno stanje našega kmeta, s tem da se postavijo novi temelji za odnos posameznika do njegove zemlje, ne bomo mogli izvesti brez širše organizacije in zadružne zavesti. Pomemben filmski prvenec Folklorni institut Glasbene matice ljubljanske, ki je vodil lani na mariborskem tednu festival naših narodnih plesov in navad, je povabil v četrtek zvečer ožji krog na zanimivo filmsko predavanje. Festival je namreč posnel na barvast film akademski slikar g. Božidar J a k a c. Potrebno besedilo sicer nememu filmu pa je priredil vodja folklornega instituta g. F. Marolt. G. Marolt je tudi v krajših uvodnih besedah pojasnil pomen narodnega blaga in posebej še pomen posnetega filma za študij naše folklore. Poudaril je, da doslej kljub številnim prireditvam v zadnjih letih še nismo prišli do filma o naših narodnili navadah. Šele mariborski festival je mogel posneti Božidar Jakac. Na žalost pa sredstev za ta film ni dala nobena naša domača javna ustanova, ampak zasebnik — ameriški Slovenec. Zaradi tega bo tudi ta film že 6. maja odposlan v Ameriko, kjer ga l>odo predvajali ameriški slovenski mladini, ki bo iz njega lahko spoznala prvine naših narodnih Posebno pazite. ka| bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo r< žuo, temveč tndi ta bolnika mnogokrat važnejše od hrane I Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLA TINA RADENCI običajev in lepoto naše zemlje. Ker je film unikat, ne bo mogoče napraviti od njega nobene kopije, tako da bomo še nadalje ostali brez takega filma, ki bi bil zlasti za pouk in razlago nujno potreben. Najprej so predavajali nekaj barvnih diapozitivov, ki jih je j>osnel na mariborskem festivalu g. prof. Brane, za tem pa je g. Božidar Jakac pokazal film, ki je vse navzoče opravičeno navdušil. Kljub temu, da je ves film že dede na razmere na festivalu bil posnet le kot hitra reportaža, je uspelo g. .lakcu, da je povezal ves film v lepo celoto. Na festivalu so sodelovale skupine iz Prek-niurja, z Dravskeua polja in iz Bele Krajine. Preden je v filmu pokazal nastope teh skupin, je skušal z barvno fotografijo prikazati tudi svojevrst-nost pokrajin, v katerih so se ohranile navade, pokazane na festivalu. Pri tem je tr. .lakac kot slikar imel pravo oko za tipično pokrajino in za harmonijo barv, tako. da so bili nekateri posnetki nad vse svojski prikaz tipičnih znakov posameznih pokrajin. O posnetkih s festivala moramo priznati, da so nudili več. kakor je mogel sleherni pričakovali, če je le sam videl festival in opazoval, kako malo priložnosti je bilo danih že samo fotografu, kaj šele kinoreporterju. Kljub temu, da je snemanje z barvnim filmom izredno kočljiva zadeva, saj zahteva izredno točno osvetljitev, so barvni posnetki po večini prvovrstni. Ce upoštevamo, da je kinomaterijal za okrog 120 m barvnega filma veljal le 4 tisoč dinarjev — delo seveda ni računano — potem moramo obžalovati, da še sedaj nimamo filma, ki bi ostal pri nas. Ker bo 16. iu-nija v Metliki zopet prirejen festival belokranjskih narodnih plesov in navad, upamo, da vsai tedaj ne lioiiio zamudili prilike (»sneti uov film, ki bi ostal v Sloveniji, Spoznali boste taičo po pogostih obiskih, bonbon 505 pa po črti in okusu. sa crtortv Proizvodi UNION, Zagreb. Iz zasedenega Osla: Pred palačo >Strotingn< (norveški parlament) strašita norveški in uemški vojak 1 130 mornarjev, članov posadke angleškega rušile a »Hnrdyc, ki se je zelo odlikoval v bo jih pred Narvikom, sc je vrnilo v London. Tu jih je pozdravil mornariški minister >Vinston Churchill Kriolit na Gronlandiji Mnogi se sprašujejo, zakaj tako zavezniki kakor Združene države Severne Amerike pripisujejo tolikšno važnost Gronlandiji. Toda niso samo strateški razlogi merodajni za to zanimanje, marveč se zdi velesilam Grenlandija važna zaradi tega, ker so v njej zelo bogati rudniki tako imenovanega »kriolita< (ledeni kamen). Razen na Gronlandiji kopljejo kriolit samo še na dveh mestih drugod na svetu, in to pri Minski v Uralu in v Coloradu v Ameriki. Toda ti rudniki so zelo siromašni. Kriolit je po svoji sestavini natrijev aluminijev fluorit ter je neobhodno potreben pri izdelavi mnogih vrst aluminija, zlasti pa ni mogoče brez njega izdelovati duraluminija, iz katerega grade danes letala Brez kriolita si ni mogoče predstavljati tovarne duraluminija. In duraluminiju je v današnji vojni prirojena prav važna vloga. Zato so bogati rudniki kriolila na jugu Gronlandije ono, za čemer obračajo oči tako zavezniki kakor tudi Amerikauci. Koliko so nevtralne države izgubile trgovskih ladij Angleško ministrstvo za informacije objavlia seznatn izgub, ki so jih utrpele trgovske mornarico nevtralnih držav * dosedanji minski in podmor-niški vojni. Na prvem mestu je Norveška, ki pa danes žal ni več nevtralna. Prav tako je v seznamu še Danska, ki je tudi ne moremo več prištevati med nevtralne države, saj je izgubila ne-odvesnost. Takole izgleda seznani izgub: Norveška je do 10 aprila izgubila 52 ladij s skupno tonažo 120.000 ton in 392 ljudi, Švedska 33 ladij (70000 ton) in 262 ljudi, Danska 28 ladij (64.000 ton) in 290 ljudi. Nizozemska 18 ladij (83 tisoč ton) in 191 ljudi, Grčija 13 ladij (61.000 ton) in 78 ljudi, Finska 7 ladij (16.500 ton) in 11 ljudi, Italija 7 ladij (34.500 ton) in 56 ljudi, Belgija 4 ladje (12.000 ton) in 1 človeka, Estonska 2 ladji in 2 mornarja, Jugoslavija 2 ladji in 1 mornarja. Litva 1 ladjo in 1 človeka. Japonska 1 ladjo. Gornje številke pa niso še končnovpljavne, kajti v njih so obsežene samo izgube, ki so bile uradno sporočene. f Župniku Cirilu Zamarfu v spomin O nesrečna, usodna sreda 17. aprila, dvakrat nesrečna... Oropala si nas, nebogljene in Sapo-stavljene, dveh naših odličnih in plemenitih mož. Prvi, naš starosta, duša našega katoliškega gibanja, ljubeči oče naše narodne manjšine, nas je ta dan za vedno zapustil in v opoldanskih urah legel tam na Mirenski cesti v svoj hladni grob. Drugi, steber naše goriške okolice, se je prišel poslovit od očeta. Ko se je vračal, mu je bila usoda nemila ... Legel je ranjen in ni več vstal... Dva dni pozneje je njegova duša že odšla po plačilo k svojemu Stvarniku in še dva dni pozneje smo se s solzami v očeh poslovili od njegovega preranega groba tam na Biljenskem polju. Sreda 17. aprila nam bo trajno budila trpek spomin na izgubo dveh naših mož. Ne daj nam več takih dni, prosimo, Gospod! Tisto nesrečno sredo okrog sedmih zvečer sva se srečala s prijateljem Cirilom. Bil je na poti, da gre po svoje neločljivo kolo, ki ga je shranil v prijateljevi trgovini. Spremljal sem ga, potem sva šla še skupaj večerjat. Po večerji se Je odpravil po svoji stari poti — po poljski cesti preko Vrtojbenskega polja — proti domu. Bil je lep večer, vzduh prozoren, prijeten, osvežujoč. Povabil me je, naj ga nekoliko spremim. Ustregel sem mu in sva mimo kapucinske cerkve krenila na stransko pot. Z desnico je vodil svoje kolo. mirno korakal in živahno govoril; jaz sem stopal ob njem. Pravil mi je, kako ni imel namena ostati po pogrebu v mestu, ker pa je naletel med stotino duhovnikov, ki so prišli na pogreb, na nekatere prijatelje, katerih že dolgo ni videl, se je ustavil. Povedal mi je tudi. da je za svoj god povabil že dva prijatelja Cirila v Bilje in ker sta mu obljubila, je vabil še mene. Tako sva kaj kmalu prišla že precej iz mesta. Ustavil sem se in mu prožil roko v pozdrav. »Ah, kaj, pojdi z mano v Bilje!« me je smehljaje vabil. Z banalnim izgovorom, da je daleč, sem odklonil. Ciril, odpusti... Sedel je na kolo in se odpeljal. Tam doli v bližini Vrtojbe je pa prežala nanj zla nesreča. Na slabi cesti se mu je zapletel v kolo nerodni talar in je padel. Pri lem ga je krmilo močno ranilo v desno stran. Ni se pa za to veliko zmenil, sedel zopet na kolo in odvozil domov. Kakor je »Slovenec* že poročal, se je poškodbi, ki jo je pri padcu dobii ubogi g. Ciril, pridružila pljučnica, ki ga je zrušila v nekaj urah, urah silnega, bolečega trpljenja. »V meni se bije boj za življenje in smrt!« je večkrat vzdihnil v svoji hudi bolesti. Tako smo izgubili g. Cirila Zamarja, župnika v Biljah. Pastiroval je v Biljah že 29 let in postal v teh desetletjih prav zraščen s svojo faro. Bilje so bile Zamar in Zamar je bi! Bilje. Njegovo srce je gorelo za Bilje, njegovo delo je bilo posvečeno Biljam. Pri tem pa ni bil ozek, pristranski. V njegovem srcu so imele Bilje sicer posebno kamrico, ki jo je tudi posebej čuval in gojil, vendar je pa njegovo srce gorelo in delalo za našo celo-kupnost. 7.a vsa vprašanja in za vse zadeve, ki se tičejo našega obstoja in razvoja, se je zanimal in povsod je tudi po svojih močeh požrtvovalno sodeloval. Spoznala sva se v prvih povojnih letih. Njegova živahnost, vedrost, razboritost in iskrena gostoljubnost so me zajele in kmalu sva bila dobra, odkrita prijatelja, takrat so bili časi obnove. Vse je bilo porušeno, razdejano: domovi in duhovi. Obnovitvenega dela tedaj čez glavo. Podjetni in bistri Ciril je zavihal rokave in se lotil dela. Kot vesten in vzoren dušni pastir je kaj kmalu obnovil božje hramove v far i in v obeh podružnicah ler jjoglobil versko življenje. Zacvetele so Marijine družbe in zaslovel je njegov cerkveni pevski zbor. Ob njegovem pogrebu so mu mogočno in ubrano peli domači zbor in cerkvena zbora obeh podružnic: iz Orehovelj in iz Bukovice. Zastavil je svojo lopato in v Biljah se je kmalu raz-brstelo pestro prosvetno življenje. Kako je živel in gorel, ko so razne kulturne zasnove in prireditve rodile bogate sadove. Kako je neumorno širil lefio pesem in kako je znal z bodrilno besedo užigati pri težkih predstavah. Nepozabni mi ostanejo ^Miklavževi večeri, ki sem jih pomagal prirejati v Biljah. Koliko truda in žrtev je bilo, pa tudi koliko veselja in podviga. Prijatelj Ciril je bil tudi vnet zadrugar in umen gospodar. Vprašanja vojne odškodnine, Kmetijska zadruga, Posojilnica in neštete druge go-sjjodarske težave so našle v njem ljubečega in skrbnega svetovalca in voditelja. Pod njegovim previdnim vodstvom se je zgradil Zadružni dom in Posojilnico je spretno vodil in krepil do svoje smrti: postala je pomemben denarni zavod v goriški okolici. Rekel sem: gospod Ciril ni bil ozkosrčen. Ljubosumno je sicer skrbel, da so njegove organizacije cvetele in žarel je od ponosa, ko so se njegovi društveniki uspešno kosali s sosedi, vendar je do globin doume! piomen celokupnosti in je njegovemu podvigu posvetil svoje plodne sposobnosti. Pomagal je pri urejevanju naših cerkve-nopolitičnih težav, sodeloval pri vodstvu naše prosvetne organizacije, ki smo jo svoj čas imeli, pospeševal in tudi gmotno je podpiral podvig naše glasbene kulture v vsej Julijski Krajini, v vodstvih naših podjetij in gospodarskih organizacij je pa ponovno soodločeval kot upoštevan, tehten gospodarstvenik. Naj zaključim. Prijatelj Ciril je bil mož dela, borben, požrtvovalen, marljiv, odkrit. Kolikokrat so se kresale ostre debate v njegovi tesni jedilnici tik kuhinje. Bil pa je tudi zelo mehek, dober in pošten. Včasih je tudi zagodrnjal in zabrundal, toda najbolj je ljubil sočen smeh in je bil rad vesel. Zato ga je krivica bolela in je trpel pod njo. Ko so ukinili prosvetna društva, ko so zamrli naši časopisi, ko so trpeli prijatelji, se je njegovo srce krčilo. Ko so nastopile ovire za njegovo najdražje — za petje in ga je zadela še huda obsodba, ga je pa skoraj strlo. Zaživel se je bolj vase in v svoja vsakodnevna opravila. Ker je na njegovo življenjsko neugnanost, ki je bila močno zadeta z nesrečo, ki ga je zadela lansko zimo, ko je v mrzlem jutru hotel iti previdet, pa mu je spodrsnilo s kolesom na ledu in si je zlomil nocro v stegnu, začelo tekati tudi vedno višje število let in ga je začela utrujati tudi ob- sežna župnija, se je vedno bolj držal doma. V prijateljskih krogih je postal redek gost in marsikdo je včasih zagodrnjal: »Kje je Ciril, da ga ni več na svetlo?« Vendar smo vsi vedeli, da vneto in neumorno dela kakor nekdaj in da se zanima za vse javno življenje. Ko je bilo lani na jesen potrebno, je takoj prevzel mesto v likvidacijskem odboru Centralne posojilnice v Gorici in redno hodil k sejam. Njegova smrt je zato udarila kot strela v naše občestvo in j>odesetorila bridkost izgube. Tragika njegovega nenadnega slovesa nam ga je še približala in spomin na njega še globlje zarezala v naša srca. * Župnik Ciril Zamar se je rodil 3. okt. 1S78 v Fojani v Brdih. Študiral je v Gorici. Služboval je kot kaplan 3 leta v Kobaridu in štiri leta v Solkanu. Delavnega in ljubeznivega gospoda, ki se je v obeh krajih udejstvova! kot razborit pevo-vodja in živahen prosvetni buditelj, so ljudje vzljubili in se ga še mnogi hvaležno spominjajo. V Bilje je prišel 1. 1911. Tu ga je zadela svetovna vojna. Zbežal je s svojimi ljudmi v begunstvo in z njimi vred pretrpel dolga, trda lela izgnanstva na Vrhniki tn v taborišču v Brucku ob Lajti. Po vojni se je vrnil v Bilje in tu je našel tudi svoj zadnji počitek. Naj mu bo nebeški Oče bogat plačnik! V naših srcih si je s svojo plemenito dobroto in neumorno, nesebično delavnostjo izklesal neporušljiv spomenik! Njegov pogreb v nedeljo 21. aprila popoldne je bil sijajen, veličasten. Predjx>ldne jc prišel po-kropit svojega dobrega duhovnika prevzvišeni nad-pastir. katerega je nepričakovana smrt bridko zadela. K jx)grebu je prihitelo 40 duhovnikov-pri-jateljev, med njimi več odličnih cerkvenih dostojanstvenikov iz Gorice in več dekanov. Ljudstva se je nagrmadilo pa nič koliko. Na tisoče smo šteli silne množice, ki so preplavile žalujoče Bilje. Zbrana je bila vsa goriška okolica jkj svojih naj-odličnejših zastopnikih, po cvetu našega poštenega rodu. Klic zbranih tisočev je govoril tiho pa mogočno: Ljudstvo je svojim duhovnim vodnikom zvesto in jih častil 2}\oj&h& novice Koledar Sobota, dne 27. aprila! Hoaana, devica; Peter Kaniiij; CiU. Nedelja, dne 28. aprila: 5. Povellkooočna nedelja. Pavel od Kriia, spoznavalec; Lukezij. Novi grobovi G. Anton C i r i č , župnik v G. Petrovcih, je izdihnil svojo blago dušo. Blagopokoj-ni g. župnik so jo rodil 25. maja 1874 pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. V maš-nika je bil posvečen dne 28. sept. 1. 181)1). Služboval je po lepih krajih naSe ožje domovine, kakor v Celju, Ptuju, Sv. Barbari v Slovenskih goricah, v Gornji Lendavi in zadnje njegovo službeno mesto so bili Gornji Petrovci, kjer je 14 let podpiral, vodil in tolažil svoje župljane. Služboval je tudi v Varaždinu in Lipnici. Vsak, kdor jo poznal hlagopokojnega g. župnika, bo rekel, da je hi! dobra duša. Podpiral je reveže, ker je vedel, da je le njim potrebna podpora. V času 3voje bolezni ni izdajal bolečin, ker je hotel prihraniti svojim nepotrebno žalost. G. župnik je bil znan kot dober pridigar, saj ni skoraj cerkve na Štajerskem, v Prekinurju in deloma Hrvatskem do Zagreba, kjer ne bi 011 oznanjal božje besede. — Pogreba se jo udeležilo mnogo ljudi in duhovnikov. Naj mu Bog poplača vse dobroto, ki nam jih je storil, mi ga bomo pa ohranili vodno v dobrem spominu t -f-V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Jurij l ajlar, sodni svetnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Upokojeni so in prevedeni v režemo vice-admiral Marjan Polič, kontradmiral Vladimir Ma-riaicvič in intendantski polkovnik Anton Hivert. — Iz vojaške službe. Preveden je rezervni poročnik bojne ladje II. razreda Zvonimir Goič za strokovnega kapetena II. razreda. Službe rezervnega častnika so razrešeni: pehotni kapetan I. razreda Hugo Feldbauer, topniški kapetan II. razreda Pavel Kiršner, pehotni poročnik Jožef Filipič, topniški poročnik Janez Kosi, inženirski poročnik Bogdan Pahor, pehotna podporočnika Anton Fostač in Dra-getin Makargeher, topniški podporočnik Mihael Knebl, apotekarski kapetan II. razreda Rudolf Mo-litor. konjeniški poročnik Fodor Gelert, sanitetni poročnik dr. Josip Ivanšek, pehotni podporočnik Erno Bokor, Alojz Srubar in Josip Ams, topniški podporočnik Ferdinand Franki ter sanitetna podporočnika dr. Henrik Solag in dr. Franc Hof Odlikovan je z redom Jugoslovanfke krone 4. stopnje intendantski polkovnik Anton Hivert. Preveden je za rezervnega intendantskega poročnika nižji vojaški uradnik III. razreda ekonomske stroke Jakob Brandštcter. Napredoval je za uradnika 8. pol. skupine Leopold Matekovič, uradnik 9. pol. skupine. d&fiskl svd daj« firednost našim elegantnim,lahkim, robupcastim očalam, kaLere se nabavite pri CipLopn LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika ] — Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 5. maja 1940 ob pol 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila odbornikov in drugih funkcionarjev. 3. Poročila preglednikov. 4. Volitev novega odbora in odsekov. 5. Sklepanje o samostojnih predlogih. 7. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, bo pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Morebitne samostojne predloge je treba prijaviti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. — Zaščita delavske mladine. Od Delavske zbornice v Ljubljani: Da kot stanovska predstavnica slovenskega delavstva podpre dosedanjo zgolj iz zasebne pobude vršečo skrh za zaščito delavske mladine, je Delavska zbornica v Ljubljani ustanovila v okviru svojih samoupravnih organov poseben mla-dinsko-zaščitni odsek, v okviru svoje uprave pa poseben referat za vajensko vprašanje. Mladinsko- Jčaj pK&viJbe,? Jlilo je v nekem boljšem hotelu. Za mizo je sedelo v družbi meščanov neka gospa s sinčkom. Vsa družba je pridno uničevala božjo kapljico in je bila tudi temu primerno razpoložena. Toda to jim ni bilo dovolj. Spomnili so se, da bi tudi malemu sinčku omenjene gospe privoščili malo te dobrote. Ponudili so mu kozarec z vinom in mu prigovarjali, naj le krepko potegne. Deček se je branil in jokal — toda brezuspešno. Ogorčena nad tem sem opozorila otrokovo mater, kako more dopustiti tako ravnanje s svojim otrokom, ta pa mi je prezirljivo odgovorila: tTo ni vaša skrb, otrok pije za moj denar!« To ni osamljen primer zablod današnjega časa. Veliko je ie mater, ki ne vedo ali nočejo vedeti, da je alkohol za otroke strup, ki jim ubija dušo in telo. Kaj ho z mladino, katere mladost je zastrupljena, in kako težak odgovor bodo dajale takine matere pred božjim Sodnikomt zaščitni odsek Delavske zbornice je začel delovati dne 25 t. m. — Bivanje inozemcev. Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni inozemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, morajo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označena v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bangko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske uprave premenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl. 3 navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Da hosto stalno zdravi, jo potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Hadenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — V Polhov Gradec, Lučne in Poljaniko dolino v nedeljo i Putnikom. — Smrtna nesreča Slovenca v Trstu. V Trstu se je dne 22. t. m. smrtno ponesrečil 43 let stur Andrej Kralj iz Trebiča pri Trstu, ko je kot zidarski delovodja izgotavljal nn odru neka 'delu. Padel je z višine petega nadstropja na ulico in mrtev oble/al. Pokopan je bil na pokopališču v Trebiču ob številni udeležbi občinstva. Domači pevci so mu na grobu zapeli krasno žalostinko. Pokojnik je bil zelo priljubljen in zapušča (Hileg vdove še 4 nepreskrbljene otroke. N. v m. p. PLETENINE . TRIKOTAŽA. ALOJZIJ POTKATO P HEJ JO S. KUNC & Co. LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA — Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica ima na razpolago ta in prihodnji mesec vajeniška mesta za mizarje, sobosllkarje in pleskarje, čevljarje, brivce, kovinolivarje, krojače, vrtnarje in cvetličarje, vajence za kartonažo in galanterijo, tapetnike torbarje, damske frizerke, modist-ke, trgovske vajenke in strojne pletilje, — Fantje in dekleta, ki bi si želeli izbrati katerega izmed teh poklicev, naj pridejo z očetom ali z materjo prihodnjo sredo, 24 t. m., v petek ali soboto med 8. in 12. uro v poklicno svetovalnico (Aškerčeva c. — šolska poliklinika II.), kjer se jim bo določil čas psiho-tehnične preizkušnje in zdravniške preiskave. Učna mesta se bodo posredoval le tistim, ki so dopolnili 14, leto in ki bodo na osnovi preizkušnje spoznani za zmožne izvrževati enega izmed gornjih poklicev, — Preizkušnja, zdravniška preiskava in posredovanja učnega mesta je brezplačno. — Blagodejen dež je nastopil. Po suhih dnevih, ki so jih prinesli 40 mučenikj, je sedaj nastopilo deževno vreme. Ta dež je prav blagodejen in koristen za rast in razvoj vsega rastlinstva, Suho, hladno vreme je poprej zadrževalo rastlinstvo in drevje v pomladanski rasti. Sedaj je mahoma vse ozelenelo, to ie po prvem dežju. Cvetetl »o začele češnje. Kostanji zelene. V četrtek je ves dan ro silo, včeraj pa io sa vrstili poleg ponižnega dežja tudi zmerni nalivi, ki so zemljo dobro namočili. Kmetje pozdravljajo z radostjo ta dež. Jutranja in dnevna temperatura je včeraj znatno padla. Pri Črnučah so včeraj zgodaj zjutraj zaznamovali najnižjo toploto + 6 stopinj Celzija, najvišja pa se je v okolici gibala med 10 do 11 stopinj nad ničlo. Nastopilo je hladno vreme in mnogi so zopet oblekli zimske suknje, ki so jih že spravili v omare. Po poročilih iz Podloga v Savinjski dolini je bila tam včeraj najnižja jutranja temperatura + 5 stop. C, — Nedeljski izlet v Županovo jamo in na Turjak — prijave Putnik. — Gozdni požar pri Kozjem. Pretekli torek popoldne je začelo goreti v gozdovih, ki so last Občinske hranilnice na Vrhniki. Gorel je odd. 11, tako imenovani »Lahki kamen« pri Kozjem. Gasilska čela Kozje se je nemudoma podala in z največjim naporom omejila požar. Vse kaže, da je gozd zažgala zločinska roka. Tudi naslednji dan, v sredo, 24 aprila se je v Kozjem oglasil gasilski rog. Gasilci so takoj odhiteli na kraj požara. Gorelo je ponovno v istem oddelku gozda, kakor prejšnji dan. Gasilcem se je posrečilo, da so hitro omejili požar, da ni povzročil nadaljnje škode. Najprej so zadušili spodnji požar, medtem pa je drugi oddelek gasilcev natančno pregledal parcelo in skrbno pogasil vse ogorke. S svojim hitrim nastopom in požrtvovalnim gašenjem so vrli kozjanski gasilci preprečili veliko škodo. Vsa čast jim! — Majnilki izlet v Logarsko dolino, 5. majal Za blnkošti v Benetke! V začetku junija na kolonialno razstavo v Neapeljl — Prijave in informacije v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, tel. 22-50. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Tosef« grenčlce. — Silno neurje. Svetina nad Celjem, 24. aprila. V ponedeljek, dne 22. aprila nae je popoldne ob 3 iznenadila silna nevihta z bliskom, gromom in hudo točo. Strela je v teku par minu na Svetini udarila zaporedoma štirikrat: v stolp velike cerkve, kjer je strelovod elektriko brez škode odvodil v zemljo; nato je strela udarila v stolp male (Križeve) cerkvi, ki nima strelovoda; strela je zdrobila vetrnice v linah, k sreči n; užgala: udarila je tudi v strelovod blizu stoječe šole, tudi brez škode; pač pa je napravila veliko škodo na Mrzli Planini, kjer je užgala gospodarsko poslopje posestnika Godca, p, d. Bobnarja; cela stavba z mnogim inventarjem je zgorela, pri tem tudi par sodov pijače. Toče je padlo toliko, da je še drugi dan ležal po tleh j napravila je na drevesnih pogankih veliko škode. — Za »Sklad prof. dr. P. Grošlja« eo razen že imenovanih darovali: Vinko Pire, Lipnica, Podnart, 20 din; mr. ph. Mihael Klanjšček, lekarnar v Rogaški Slatini, 50 din; Feliks Moskovič, Ljubljana, 40 din; Anton Kraigher, notar v Šoštanju, 50 din; Knez & Pacchialfo, Celje, 100 din; dr. Vladimir Borštnik, advokat v Krškem, 50 din; dr. Anton Saplja, agr. inšp., Ljubljana, 50 din. — Uprava »Sklada prof. dr. P. Grošlja« 6e vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in pro6i novih prispevkov za Grošljev 6klad. *VTffVVfTVfVTTTTVVTTTVfffff I po dbi&avi * Povišane plnče mornarjem. Na pogajanjih med Strokovno zvezo mornarjev in lastniki ladij, ki so pa bila prekinjena, so mornarji z ozirom na podražitev življenjskih potrebščin zahtevali, da se jim od 1. maja naprej izplačuje draginjska dokla-da po 200 din mesečno. Lastniki so ponudili mesečno po 150 din, začenši že s 1. aprilom. Ker se niso sporazumeli, so bila pogajanja prekinjena. Lastniki ladij so pa ne glede na prekinjena pogajanja sklenili izplačevati draginjsko doklado po 150 din mesečno od 1. aprila naprej. To doklado so že začeli izplačevati. Na leto bodo znesle te doldade 2 milij. din. Strokovna zveza mornarjev je končno odločitev prepustila banski oblasti. * Muzej v Čakovcu bodo ustanovili v najkrajšem času. Muzej je res potreben, ker so se doslej številni zgodovinski dokumenti izgubili, ker se jim ni posvečala pozornost, ki so jo zaslužili. Novi muzaj bo nastanjen v starem gradu Zrinjskih in bo last mesta Cakovca. Stari grad Zrinjskih je last Društva hrvatskih obrtnikov, ki je radevolje odstopilo potrebne prostore za muzej. * Postopanje proti mesarjem v Koprivnici, Mesarji v Koprivnici so pretekli teden brez dovoljenja merodajne oblasti povišali cene govedini od 10 na 18 din, teletine od 10 na 10—20, svinjine od 14 na 20, masti pa od 18 na 22 din za kg. Odbor za pobijanje draginje je imel zaradi tega povišanja sejo. na kateri je odredil sledeče ceno: govedina in teletina 13—15, svinjina 14—16 s pri-klado, mast pa 20 din za kg. Odbor je sklenil uvesti proti mesarjem kazensko postopanje, ker so samolastno povišale cene mesa. * Za direktno telefonsko zvezo Zagreba t Dubrovnikom. Doslej ima Dubrovnik telefonsko zvezo z Zagrebom skozi Split ali Belgrad. Seveda je treba na zvezo vedno dolgo čakati, Če jo sploh dobi, kdor bi rad telefoniral. Predstavniki oblasti, gospodarskih in turističnih ustanov so že večkrat zahtevali zboljšanje telefonske zveze med Zagrebom in Dubrovnikom, pa je doslej ostalo samo pri obljubah. Te dni so vnovič načeli to vprašanje. * Most se je podrl pod tovornim avtomobilom. Pri vasi Borojeviči na Hrvatskem se je most čez potok podrl pod težko naloženim tovornim avtomobilom, ko je peljal čezenj. Avtomobil je padel 6 m globoko v potok in so je močno poškodoval, šoferju in trem delavcem, ki so bili na avtomobilu, pa so k sreči ni nič hudega zgodilo; odnesli so le lažje poškodbo. * Žrtev zimo našli šele sedaj. Januarja meseca je na planini Javornik izginil hodža Kajevič Mujo. Kljub vsemu iskanju niso mogli najti nobene sledi za njim. Šele te dni so našli njegovo truplo v klečečem položaju. Hodžo je gotovo presenetil snežni vihar. Po dolgem tavanju sem ter tja je onemogel in zmrznil. * Kita.jsko-srhskl zakon v Belgradu. Edini stalno v Belgradu bivajoči Kitajec je trgovec Co Cing Po, ki se je naselil v Belgradu in se oženil z mlado Belgrajčanko. Kitajsko - srbski zakon je bil v začetku prav srečen. Iz zakona se je rodila hčerka,, ki ima tipično kitajske in tipično srbske poteze. Zadnje čase pa so nastala med zakoncema nesoglasja, ki so jih starši mlade žene pridno pospeševali, ker jim Je bil kitajski zet trn v peti. Neljubim domačim prizorom je naredil Co Cing Po konec s tem, da je lepega dne vzel v naročje svojo hčerko in zapustil stanovanje, v katerem je ostala mlada žena sama. Izgubo moža, ki se najbrž skriva kje v Belgradu, b! žena še prebolela, hčerke pa noče izgubiti, Zato je že po vsem Belgradu iskala svojega moža, da bi mu vzela hčerko. Ker ga ni mogla najti, se je sedaj obrnila na oblasti. Obenem je vložila tožbo za ločitev zakona. * Trije ahiturienti v boju t vlomilcem. V Ze-munu so spali v eni sobi trije abiturienti. Imeli so odprto okno na cesto. Mimo je prišel 19-letni delavec Jakob Soinmer z dvema prijateljema. Zapazil je odprto okno in takoj sklenil, da bo splezal v sobo in ukradel, kar mu bo prišlo pod roko. Prijatelja sta mu pomagala splezati v sobo in sprejemala obleko, ki jo je Sominer metal iz sobe na cesto. Ko se je že pripravil, da bo zopet splezal na cesto, se je en abiturient zbudil in se brez pomisleka vrgel na vlomilca. Ropot je zbudil tudi njegova sošolca, ki sta mu takoj priskočila na pomoč. Po obupnem boju v temni sobi se jim je posrečilo obvladati Sommerja, ki so ga pozneje v triumfu peljali na policijo. Oba Sommerjeva prijatelja sta, ko sta zaslišala ruvanje v sobi. zbežala. Rajši sta rešila svojo lastno kožo, kakor da bi pomagala svojemu prijatelju. * Brane? svojega očeta jo ubil kmeta. V Pe-toševcu pri Banjaluki je prišel na posestvo uglednega banjaluškega posestnika Adembega Ibrahim-begoviča kmet Branko Jojič iz Magljana, ki je prosil Adembega, naj mu proda liter žganja. Beg mu je rekel, da nima dovoljenja za prodajo in da ima sploh samo toliko žganja, kolikor ga potrebuje za domačo potrebo. Ker pa Jojič ni nehal prosili, mu je končno prodal liter žganja. Na dvorišču pa je Jojič začel zmerjati Adembega, ki ga je zaradi tega pognal z dvorišča. Jojič je zgrabil za kol in udaril z njim Adembega, ki je padel na tla. V tem hipu pa je prihitel Adembegov sin Semso in z otroškim nožem zabodel Jojiča v prsi, ki jc bil precej pijan. Jojič je padel poleg Adembega. Preiskovalni sodnik je odredil preiskovalni zapor Adembegu in njegovemu sinu, dokler ne bodo zaslišane priče. * Rekorder v poskušanjn samomorov. V Stan Kaniži so imeli nenavadno stavo. Peter I'ekervary, 32-letni delavec, ki je znan, da je še štirinajstkrat poskusil samomor, je stavil, da l>o za 20 dinarjev preplaval reko Kereš s štirimi opekami, ki jih bo imel privezane za vrat. Kereš je širok 38 metrov, vendar je zaradi povodnji tako narastel, da je vsako plavanje nevarno. Mislili so, da Feliervary sploh ne želi dobiti stavo, marveč hoče na ta način izvršiti samomor, da bi ga pri tem gledalo čim več ljudi. Res se je zbralo mnogo ljudstva. Ko je priplaval že polovico reke, je izginil pod vodo, vendar se je kmalu spet pojavil na j>o-vršju. Ko je drugič izginil pod vodo in ga pol minute ni bilo na površje, so se nekateri odpeljali s čolnom, da bi ga poiskali, pa se je čez dve minuti spet pojavil in končno preplaval reko. Tedaj je izjavil, da kaj takega ne bo nikdar več poskusil. Ko je prejel 20 dinarjev, je zapazil, da mu je nekdo ukradel obleko. Od jeze je zapil teh dvajset dinarjev. Anekdota Neki londonski mesar, ki se je zelo zanimal ea leposlovje, je srečal nekoč v neki londonski knjigarni slovitega doktorja Johneona. Mesar je ravno držal v rokah zbirko pesnika Churchilla in je s poudarkom prebral tudi naslednje besede: »Kdor hoče vladati nad svobodnimi ljudmi, mora predvsem sam biti svoboden.« »Kaj pravite k temu?« vpraša mesar doktorja Johnsona. »To je prava neumnost«, odvme doktor Johnson. »Lahko bi ie potem reklo tudi: Kdor hoče klati debelega prašiča, mora biti eam debel.« lubliana, . apri an jasne rešitve na podlagi katoliških načel, bo tej nalogi služil tudi novi mesečnik. Tu čaka Revijo in njene sodelavce veliko delo, za katero jim bo vsak zaveden katoliški izobraženec zelo hvaležen. V mnogih modernih problemih, ki v tako hitrih, spremenljivih pa razburkanih časih kar silijo na dan, mora katoliški izobraženec imeti jasne odgovore, oprte na večnostna katoliška načela. Ne sme biti navezan le na razna samostojna in osebna iskanja, ampak predvsem na resnico, ki jo oznanja Cerkev. Zanesti jasne načelne odgovore na sodobna življenjska vprašanja med vse kroge slovenskega razumništva. je danes poslanstvo življenjske važnosti za naš narod. Od tega je v precejšnji meri odvisno naše življenje in zdravje in prav zato pomeni pojav te Revije velik kulturni dogodek, nov žarek one luči, po kateri hrepenimo. Prva številka je stopila takoj in medias res. Dr. A. Odar razpravlja v prispevku Pij XI. in Katoliška akcija (3—16) kratko, a vsestransko o tem življenjskem delu prejšnjega papeža, ki pa z njim ni umrlo ali zastalo. Iz jasnega f>ojma KA je razvidno njeno bistvo in začrtane njene posebnosti, ki jo ločijo od drugih verskih in katoliških društev. Globoko je Pij XI. utemeljil njeno potrebo, ki jo je jasno kazal tudi naš čas, in dal tudi primerne smernice za njeno notranjo ureditev. Povsod naj se upošteva načelo specializacije, načelo jeder in narodnega ter državnega okolja. Jasno je govoril o potrebi strumnega organiziranja, o potrebi reda. discipline, metode in enotnega vodstva. Pri tem je opozarjal na škodo, ki jo povzroča razpršitev in razkroj katoliških sil. Pojasnjeval je tudi dvome, ki so ob začetku vstajali: o razmerju med laikom in duhovnikom v KA, o razmerju KA do pomožnih sil, ki so v nekem oziru podrejene KA itd. Priporočal je globoko versko življenje, študij kat. načel, zlasti socialnega vprašanja, kar je vse potrebno za prave žive člane KA. G. Matija Škrbcc govori o borbenosti v krscan-stvu (17—22) in o onih, ki se je izogibljejo. Borba je dolžnost vseh. Izraz te potrebne borbenosti je KA, ki se ne sme zapeljati od na|iačno |x>jmo-vane krščanske ljubezni, ampak mora slediti apostolom in inučencem ter svetnikom, ki so bili veliki tudi v borbi za Kristusovo kraljestvo. O edinosti med katoličani razpravljala dr. K. Capuder v članku Razcepljenost v slovenski katoliški skupnosti (23—30) in dr. J. Hohnjec v prispevku Edinost in stranpota (42—48). Prvi konstatira nujno potrebo prave edinosti, obenem pa dejstvo, da je med nami needinost ne Ie v metodah, ampak tudi v načelih. Drugi pa svari pred zablodami liberalizma in opozarja na našo dolžnost: nadaljevati Mahničevo delo, Mahničevo dobo katoliške renesanse v zaupanju na Cerkev in v tesni zvezi z njo. V Reviji je ponatisnjeno tudi predavanje, ki ga je imel P. Ledit S. J. na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani: Španska revolucija, kjer razgrinja njeno naravo in pokaže na prave vzroke te nesrečne dobe (30—41). Kanonik dr. A. Zupan jasno odgovarja piscu Dejanja pod naslovom Iz pisem uredniku (49—59) ter zavrača številne krivične obdol-žitve na račun našega katoličanstva in našega dela. Napadi na slovensko katolištvo, na versko poučevanje in vzgojo, na našo Katoliško akcijo so v članku dobro zavrnjeni. Avtor je tudi povsod pokazal veliko nejasnost v mišljenju in izražanju, pa tudi veliko, naravnost naivno nevednost in ne-j>oučenost pisca. V informativnem delu Revije govori A. Križman o trboveljski stavki, F. Glavač o zbirki Naša pot, ki je v 7 letih obogatila naše kat. slovstvo za 21 lepih knjig; zanimiva sta sestavka o Motti in p. McNabbu. Poleg ocene Ušeničnikovih Izbranih spisov je pod naslovom »Iz revij« nabrano veliko zanimivih poročil in tudi načelnih sodb iz sledečih revij: La Civilta catto-lica, Reveu anticommuniste, Stimmen der Zeit, Etudes, Život in Razon y Fe. Že ta površen pregled nam kaže, kako bogata vsebina je zbrana v prvi številki nove Revije, ki si bo v tej lepi obliki, resnem, stvarnem obravnavanju gotovo utrla pot med tiste, katerim je namenjena. Iz srca je želeti, da bi s svojim delom uspešno nadaljevala v smislu svojega namena in tako razširjala luč katoliške resnice med našo inteligenco. Dr. Ign. Lenček. J 6lej poznali le v toliko, v Pred premiero slovaške operete (K nocojšnji premieri v operi.) v Dušikova opereta »Modra roža« je prvo slovaško glasbene odrsko delo, ki je prešlo meje svoje ožje domovine in si utrlo pot v svet kot produkt mladega naroda, ki se šele pardesetletij kulturno razvija, pa skuša dohiteti evropsko raven na vseh poljih kulturnega udejstvovanja, v našem primeru tudi v stvar-jenju lažje odrske literature. Pri nas smo »slovaško« opereto do-kolikor so številna tovrstna češka dela, ki 60 pred leti preplavila naš trg, črpala vsebinsko in glasbeno snov iz živopisnega slovaškega narodnega blaga in življenja. Še več — češka opereta je skoro v enaki meri s češkim filmom celo predvsem zaradi lega svojega slovaškega folklornega elementa pri nas zmagala m dosegla svoje največje uspehe. Spomnimo se le na popularno Beneševo delo »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tron« in na vrsto drugih, ki so mu sledila ter zajezila dotedanje absolutno gospostvo dunajske in madžarske produkcije na naših odrih. Čarobna slovaška narodna pesem, čudovito lepi slovaški narodni običaj, življenje preprostega naroda, ki mu jc Bog dodelil enega izmed najlepših koščkov naše zemlje, to je bil 6veži mik in čar — teh del in v tem je tičala skrivnost njihovega izrednega uspeha. Ob vsem t«m človeka nekoliko preseneča dejstvo, da jc prvopristno slovaško operetno delo, ki je doseglo mednarodni uspeh, povsem opustilo smer, ki so jo nakazali izkušeni češki učitelji. Niti v snovnem niti v glasbenem oziru ne črpa namreč iz svoje narodne floklore, marveč se posiavlja na izključno mednarodne osnove. Tako bi dejanje, ki ga je sicer zelo spretno sestavil dr. Braxatoris, lahko teklo v katerikoli zapadni državi današnjih dni, zlasti šc ker se skozenj prepleta aktualna kriminalna in vohunska storija. Prav tako kaže glasba očiten vpliv dunajskega »šlagerja«, reči pa je treba, da je pri vsem tem prikupnejša in melodioznejša, kar ji jamči uspeh in popularizacijo povsod. Skladatelj Gejza Dušik je mlad komponist, ki se je prvotno posvetil medicinskemu študiju, a mu muzikakia žilica in gon po ustvarjanju nista dala Lillenhammer na Norveškem, okrog katerega divjajo hude borbe med Nemci in Norvežani, ki so jim prišle na pomoč prve zavezniške čete. Kiju b temu pa so morali zavezniki, kakor sami priznavajo, mesto izprazniti, nak ar so ga nemške čete zasedle Zgodovina prošnjih procesij Približuje se vnebohod. Tri dni pred njim se verno ljudstvo po vseh katoliških deželah z veliko pobožnostjo udeležuje priljubljenih prošnjih procesij. V ranem jutru se napoti iz farne cerkve dolga vrsta ljudi in s križem na čelu se pomikajo čez cvetoča polja in zelene travnike proti cerkvi v sosednji vasi. Tam opravi duhovnik službo božjo, nakar se procesija vrne v domačo cerkev. Prošnje procesije so že prastarega datuma. Nastale so v stiskah in trpljenju, ki je človeštvo vedno znova zadevalo ob preseljevanju narodov. Tedaj, ko so se ogromne države rušile, ko so cvetoča mesta izginjala z zemske površine, ko je človeka kri tekla v potokih in so bili krasni vrtovi krščanskega kulturnega dela poteptani, je živel proti koncu 5. stoletja v francoskem mestu Vienne svetniški škof Mamertus. Nesreča za nesrečo je obiskala njegovo škofijo: armade so plenile po njej, potres' in požari so divjali in lakota je morila ljudi. Sliska ubogega ljudstva je globoko segla v srce dobrega pastirja. Ker se je zdelo, da je vsaka človeška pomoč zastonj, je svetniški škof pozval svoje vernike, naj molijo k Bogu. Za svojo škofijo je predpisal tri dni kesanja in molitve ter odredil na te dneve prošnje procesije. Za dneve prošnjih procesij je izbral tri dneve pred vnebo-hodom in tako je ostalo še do današnjih dni. Z velikim navdušenjem se je težko preizkušeno ljudstvo odzvalo svojemu nadpastirju in kmalu se je glas o prošnjih procesijah razširil po vsej katoliški Cerkvi Prošnje procesije so se ohranile vse do današnjih dni. V zatemnjenem mestu Londonski »Gaily Express< objavlja naslednjo mično zgodbico, o kateri pravi, da se je pripetila nekje v Londonu, ki je v večernih urah zatemnjen; Gospod, ki je stal na vogalu ulice, je nenadno začutil, da ga je nekdo nalahno dregnil \ prsi, nato pa ga močno pritisnil na obraz. V naslednjem hipu je zaslišal ženski glas: »O, pardonk — >Nič hudega, gospa!« je odvrnil gaiantni gospod, »kar nadaljujte, toda prosim vas, ne poskušajte več spraviti vašega pisma v moja usta, ker niso poštni nabiralnik.« S I* O R T Jutrišnje prvenstvene tekme v I. razredu Predzadnje kolo domačih prvorazrednih klubov, ki ga bodo odigrali klubi jutri, nam bo spet prineslo nekaj prav zanimivih in napetih srečanj. Prvenstvo se bliža kon;'u in zalo postajajo tekme tem bolj ostre. Gre za prvo mesto posameznih skupin. Bratstvo : Kranj Tekma na Jescnicah med domačim Bratstvom in Kranjčani bo po vsej verjetnosti odločila, kdo bo prvi med klubi, ki igrajo v ljubljanski skupini. Zato bo tudi najzanimivejše srečanje izmed vseh v ljubljanski skupini. Trenutuo vodi Kranj z eno točko pred Jeseničani. Za ta gorenjski derby pa vlada i na Jesenicah i v Kranju izredno zanimanje. Oba kiuba in njihovi podžigaei so se za jutrišnjo tekmo temeljito pripravili. Kranjski podžigači, kakor pravijo, že ves teden navdušujejo klubove pristaše, da bi se v čim večjem številu udeležili tekme na Jesenicah in tako podprli svoje moštvo v borbi za točke. Po drugi strani pa se pripravljajo tudi Jeseničani in njihovo občinstvo. Ves zunanji okvir torej kaže, da bo v nedeljo na Jesenicah prav prvovrslni športni dogodek za vso Gorenjsko. Vse tekme na Gorenjskem imajo svoje prav posebno obeležje. Tem bolj bo torej zanimiva jutrišnja tekma, saj sta po slogu igre in po temperamentu obe moštvi prav enaki. Kdo bo zmagal je težko reči. Domačini imajo zaradi svojega igrišča nedvomno precej prednosti pred Kranjčani. Zato bi se utegnilo zgoditi, da bo zmaga njihova. Toda za zmago bodo morali zaigrati precej drugače, kakor so prejšnjo nedeljo zaigrali v Ljubljani. Tekma se začne ob 16 na igrišču Bratstva. To hudo srečanje bo sodil g. Melile. Predtekmo bosta odigrali rezervi obeh moštev. Mars : Jadran V Ljubljani bodo tri tekme prvorazrednih klubov. Najzanimivejša bo prav gotovo tekma med Marsovci in Jadranaši. Marsovci še nikakor niso popolnoma resignirali na prvo mesto in se bodo zato prav gotovo potrudili, da jutrišnje tekme ne izgubijo. Trnovčani niso slabo moštvo in zato se bodo morali Marsovci pošteno potruditi, da bodo zmagali. Trenutno je Mars prav gotovo najboljše moštvo v Ljubljani. Zdi se nam pa velika sramota za vse ljubljanske prvorazredne klube, da se prvo mesto v tej skupini rešuje prav za prav tako, da ljubljanski klubi v to borbo ne morejo več tako aktivno poseči. Mislimo, da za jutrišnje srečanje damo lahko Marsu malo več prednosti kakor Jadranu. Tekma bo ob 16.15 na igrišču Ljubljane. Sodil bo g. Erlich. Hermes : Disk Tekma med Hermežani in Domžalčani je za slednje skoraj bolj važna kakor pa za šiškarje. Hermežani bodo ostali na četrtem mestu in spričo razlike med prvinu tremi klubi nimajo prav nobene možnosti, da si popravijo svoj položaj na prvenstveni tabeli. Drugačen pa je položaj za Disk. Disk je v tabeli predzadnji in kaj lahko se mu zgodi, da pade na zadnje mesto, če jutrišnjo tekmo izgubi. Zato se bodo Domžalčani nedvomno potrudili, da bodo dosegli proti Hermežanom čim boljši rezultat. Morda jim bo uspelo, saj igrajo prav všečen nogomet. Tekma bo ob 9.30 na igrišču Ljubljane. Sodil bo g. Mrdjen. Reka : Svoboda Tudi ta tekma obeta biti prav zanimiva. Obe moštvi igrata povsem različen nogomet. Reka igra na hitre prodore po svojih krilih, dočim si Svoboda osvaja teren s prizemno igro na kratke pasove. Moštvo Svobode se je v kratkem času močno popravilo in ima zlasti dober napad. Do sedaj pa je dobila samo eno igro. Morda se ji bo posrečilo jutri kaj več. Njen nasprotnik Reka pa si je šele v zadnjem času nekako uredil moštvo in je zadnji dve nedelji imel prav lepe rezultate. Velika napaka Rečanov pa je, da svoje moštvo med igro neštetokrat menjajo, tako da se na koncu niti sami več ne spoznajo. Tekma bo dopoldne ob 10.15. Pravico bo pa delil g. Dorčec. Mariborska, skupina V Mariboru, igrišče Železničarja ob 15.30 — Železničar : Mura. Celjska skupina V Celju, igrišče Olimpa ob 16.30 — Olimp : A mater. Drugorazredne tekme Položaj klubov v drugem razredu je tudi prav zanimiv, posebno še zaradi tega, ker prideta po propozicijah SNZ med prvorazredne klube tudi prva dva kluba v drugem razredu. Tudi tod imamo prav lepe borbe. Lestvica nam pokaže, da si je Grafika vstop v prvi razred že zagotovila, drug klub pa je še negotov. Grafika Korotan Moste Mladika Slavija Adrija 8 7 8 5 8 5 8 4 8 2 8 0 0 1 0 3 0 3 1 3 1 5 0 8 19: 7 14 točk 24:12 10 točk 28:17 10 točk 9 točk 5 točk 0 točk 23:18 7:18 7:36 prej miru, dokler ni presedlal in se vpisal na dunajski konservatorij, kjer je študiral kompozicijo pri prof. dr. Eugenu Zadorju. Na Dunaju je prišel Dušik v stik tudi z založniki, ki so takoj spoznali mikavnost njegovega stvarjenja ter izdali več njegovih plesnih pesmi v nemškem prevodu. Skladbe so imele v Nemčiji velik uspeh, skupno z nekaj koncertnimi kompozicijami so jih pa izvajali tudi v Franciji in Belgiji Razen »Modre rože« je zložil glasbo še za dve drugi opereti, od katerih prva »Ko zacvcte novi maj« se je izvajala že po vsej Češki in Slovaški, poslednja pa bo imela v prihodnjih dneh svojo premiero v brat/slavskem gledališču, kjer je tudi »Modra roža« doživela nedavno svojo petindvajseto predstavo Medtem je bila »Modra roža« »prejeta tudi v spored na Dunaju in v Haagu. Ob naši premieri se bo predstavil občinstvu in kritiki mladi dirigent in zborovodja naše Opere R. Simoniti, ki je sedaj prvič samostojno naštudiral odrsko delo. Režija je Zupanova, v glavnih partijah pa bodo sodelovali najpopularnejši člani naše operete. Moste : Slavija Zelo važna drugorazredna prvenstvena tekma bo jutri ob 15.45 na igrišču Mladike. Ta tekma je važna posebno za Moste, ki mora zmagati v vseh preostalih tekmah, če se hoče kvalificirati za vstop v prvi razred. Vrednost obeh moštev je zelo izenačena, zato se obeta prav zanimiva in borbena tekma. Na igrišču Jadrana bo ob 16.30 tekma med Grafiko in Mladiko. Na igrišču Korotana pa tudi ob 16.30 Korotan in Adrija. Juniorji ljubljanskih klubov igrajo: Na igrišču Jub Jane ob 11 Hermes : Slavija, ob 15 Mars : Moste. Vesti športnih zvez, klubov In društev ISKovci — lahkoatleti! Na proSr.jo »Akademskega športnega kluhn« nam je SK Planina dovolila, da lahko hodijo naši lahkoatleti trenirat skupno z njimi na Stadion. V zvezi s tem orno opustili našo telovadbo, ki se .ie do sedaj redno vršila vsako sredo nI) Ji » telovadnici učiteljišča na Helijevi cesti. Vse lahkoatlete, člane ASK-i. trosimo, da pridno zahajajo on Stadion in marljivo trenirajo, ker bo nas kluh oh prilik' priredil lnhkoat,e'sko prvenstvo jugoslovanskih univerz. Trening sh vrši vsak torek "» Hi- (-U in četrtek oh 17. (5.) v sob to p« -es popa): dan wolcyball. Vstop je prosi samo z lzknz.nieo ASK-a ki jo ;lohite pri tov blagajniku kadar nlačate članarino. Vhod nn Stadion iz. Vodovodne ceste. Tajnik. I'j>! atletski sodniki se naproiajr, da sodeluje! nn atletskem tekmovanju SK Planine., k: se vrli dno 17. IV. t. 1. nn Stadionu. Ker je prijavljeno ve liko število tekmovalcev, se bo tekmr\anje prlSotO točno oh nnpoveda.nl ur' i. ob 1" — fig. sodniki naj bodo na igrišč, vsnj četrt ure pred pričetkom tekmovanja. — SK Planina. J11, redna seja Slovenske plavalne zceze ho v lorek. dne Htl. aprila ob 18 v klnKki sobi kavarni fnion. Dnevni red: 1. tekoči posli. J. Prvenstvo SPZ v Mariboru — Predsednik. S K Ifrka. V nedeljo igrn prvo mošlvo s SK S-\o* bodo Vsi igralci, ki so določeni za to tekmr. raj s« javijo oh !) v nn.il garderobi, kjer je tudi razvidna postava. Knš, Treme) sigurno. General Gamelin mož, v čigar rokah je usoda milijonov ljudi Znano francosko vojno akademijo v St. Cyru je leta 1893., torej dobrih 100 let za Napoleonom, zapustil 21 letni absolvent. Mladi mož, ki se je kakor na tisoče drugih sinov iz najboljših francoskih družin odločil vstopiti v francosko armado, je bil Gamelin, ki mu je bila v bodočih dveh desetletjih namenjena nenavadna kariera. L. 1916. je bil Gamelin namreč že prvi sodelavec genera-lissima Joffrea. V strelskih jarkih ob Sommi, v Vogezih in v Flandriji so takrat vztrajno krožile govorice, da ni bil Joffre, nego Gamelin tisti, ki je odkril slabe točke Nemcev na Mami. Ali si je usoda mar dovolila šalo, ko je temu možu že drugič dala v roke oblast, ki mu nalaga, da bo za dolga leta vnaprej odločal o usodi milijonov in milijonov ljudi? * Leta 1916., neke junijske noči, ko so topovi za nekaj kratkih ur umolknili in se je nad bojiščem razpelo čudovito poletno zvezdnato nebo, sta v nekem zaklonišču ob Sommi sedela dva moža in igrala šah. Desko sta postavila na prazen bencinski sod. Eden od igralcev je bil vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Joffre, drugi pa šef njegovega štaba in njegova desna roka general Gamelin. Joffre je imel bele figure in je partijo odprl. Že v prvih potezah je potisnil svoje sredinske kmete v krepki formaciji naprej, da bi tako pripravil jx>t dami in obema lovcema, krila pa si je zavaroval s konjičema. Njegova pozicija se je zdela preveč odprta, toda bila je pripravljena na napad. Gamelin je očitno uvidel namero svojega šefa ter je kolikor mogoče hitro roširal ter tako spravil svojega kralja na varno. Joffrejev načrt, ki je pripravljal z energičnimi potezami mat s presenečenjem, se je s tem izjalovil. Gamelin je nato točno preračunat in precenil nasprotnikovo udarno moč in je v nekaj jx>tezah izravnal pozicijo. V tej šahovski igri sta se pokazala značaja obeh velikih vojakov: Joffre, veliki general in drzni mečevalec, ki je premetaval armade z enega konca bojišča na drugi in silno udaril, — Gamelin, hladni znanstvenik, skoraj filozof, ki modro in mrzlo računa. ♦ Leta 1925. Druži, divje, svobodoljubno pleme, so napravili Francozom precej skrbi, ne toliko zaradi svoje številnosti, kakor zaradi drznosti in hrabrosti. Napadali so karavane, požigali vasi in vse to večinoma ponoči in nenadno, da bi francoskim mandatnim oblastem napravili čim več težav. Globlji razlog njihovega početja je bil seveda boj za neodvisnost Sirije. Za ta veliki cilj pa so bili Druži kljub materialni pomoči, ki so jo dobivali od sovražnikov Francije, vendarle prešibki, zato pa je bilo tem večje njihovo junaštvo. Nekega dne se je prikazal v Aleppu Gamelin s svojim štabom. Francija in Sirija sta zadihali. Toda Gamelin je cele tedne sedel v Aleppu in prav nič se ni zgodilo, iz česar bi bilo sklepati, da se pripravlja proti Druzom kakšna energična akcija. Generala sploh ni bilo videti in tudi govoriti ni bilo mogoče z njim. Sedel je v svojem glavnem štabu — v šotoru na robu puščave —, čakal, računal, koval načrte, organiziral čete, zbiral gradivo in je s tem domačo policijo, ki je bila sestavljena napol iz domačinov in Francozov, gnal v brezumje. Policija je namreč utrpela največ žrtev zaradi podvigov Druzov in je pričakovala od prihoda slavnega vojskovodje, da bo enkrat za vselej rešena teh križev. Toda Gamelin je računal tako dolgo, dokler ni bil prepričan, da je našel teoretično rešitev vprašanja. Pri tem pa se ni dal prav nič vplivati od javnega mnenja, niti od časopisov, še manj pa od neprestanih tarnanj policijskih šefov. Slednjič je prišlo že tako daleč, da so ga začeli časopisi dolžiti, da se obotavlja in da je nesposoben. Javnost je zahtevala dejanj, ne pa Slednjič se je Gamelin zganil, ko je videl pri- hajati svoj trenutek, m je potolkel Druze, ki so oblegali neko francosko trdnjavo na jugu dežele, skoraj brez vsakega boja, toda tako, da jih ie povsem uničil. Pri tem je imel sam izredno malo izgub in je dobil bitko brez vsakih naporov, ker I'e zanj pomenila samo praktično izvedbo naloge, ci jo je teoretično že davno razrešil. Časopisi, ki so že zavzeli ostro stališče proti njemu, so se po zmagi čez r>oč izpremenili. Slavili so ga in ga obdajali z gloriolo človeka, ki sta mu v enaki meri naklonjena sreča m talent. V resnici je tako, da so strategija in organizacija, taktika in koordinacija mrzle strasti generala Gamelina. Doslej je imel prav še pri vseh svojih podjetjih. Toda uspehi ga niso napravili ošabnega, nedostopnega m oblastiželjnega, na- sprotno, ostal je prijazen in dostopen vsakomur. Odlikuje ga pa zdravo samozaupanje, ki mu vliva skoraj trdovratno voljo in vztrajnost, da za vsako ceno izpelje načrt, za katerega se je odločil. Gotovo mu manjka intuicija in genij, ki ju je imel Napoleon, toda Oamelinova naloga ni, da bi osvajal, marveč da brani. Za to pa fiotrebuje prav te lastnosti, ki ga v visoki meri odlikujejo. * Leta 1939. Vojak Gamelin, mornar Darlan m letalec Vueillemin so glavni vrhovi francoske armade. Gamelin je poleg tega še vrhovni jx>veljnik vseh zavezniških kopenskih sil in s tem gospodar milijonskih armad. Izvedel je francosko mobilizacijo z lahkoto in brez truda. Kaj to pomeni, si lahko predstavlja samo tisti, ki pozna odpor Francozov proti vsemu, kar diši po disciplini, prisilni organizaciji in korakanju. Gamelin je v teh vojnih mesecih storil vse, da je izpopolnil sodelovanje med štabi raznih vrst vojske, mornarice in letalstva. Njegova oseba je tudi porok, da se ne bodo več ponovile napake zaveznikov iz svetovne vojne. teint~ SPECIALEN PUDER (i&t dofioCnjenje de&vanja Orizol- kreme Izi Vas je got&vo vedno zadava tjiia ! V VSČH SPECIALNIH TRGOVINAH ! Po zadnji vojni je nekoč govoril mladim francoskim častnikom: »Ni glavna stvar poveljevati, ampak prepričati!« Te besede so prav značilne za njegove nazore o dolžnostih poveljnika. Nobena armada ne more biti uspešno orodje v rokah svojega poveljnika, ako je zgrajena samo na načelu poveljevanja. Predvsem je potrebno zaupanje, dobra volja, harmonija, organizirano sodelovanje, pri vsem tem pa toj>e( prizvok človeške dobrote. Vse to pa se doseže le z močjo prepričanja. In to Gamelin dobro ve in se jxj tem tudi ravna. Na njegovih ramenih sloni danes silna odgovornost. Usoda celih narodov bo odvisna od njegovih odločitev. Če se je odločil za to, da na za-padnem bojišču zaenkrat ne bo napadel, je to storil le na podlagi temeljitega študija in računov. Izračunal je, da bi se takšen napad ponesrečil, ali pa bi morala Francija izkrvaveti. Pri tem pa se ne da — kakor leta 1925. v Siriji — prav nič vplivati od časopisov, javnega mnenja in vlade. Njegov glas odličnega vojaka in stratega pa je v vseh taborih tako utrjen, da bi bilo vsakomur težko začeti proti njemu opozicijo. »Naš Gamelin,« ga imenujejo celo Angleži. V svojem življenju je imel večkrat prav kakor njegovi nasprotniki. Ali bo tudi v tej veliki vojni tako? Pisma našif) bravcev Proti zlorabi našega narodopisnega blaga Gospod urednik! Mi pošteni Slovenjegori-čani odločno odklanjamo oris našega žiivljenja in naših običajev, kakor ga predstavljajo Ignac Koprivčeve narodopisne črtice iz Slovenskih goric na 281-tih straneh njegove knjige »Kmetje včeraj in danes,« ki je izšla z letnico 1939 in ki jo je založila Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, a natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Takšni, kot nas je I. Koprivec predstavil širšemu slovenskemu svetu, mi Slovenjegoričani nismo! Isto velja o razmerah, ki vladajo pri nas. Vsakemu pisatelju, ki bi v pravd hiši opisal naše pestro življenje, našo šegavost, našo nrav itd., bi bili iz srca hvaležni. A. I. Kopriv-cu ne moremo biti, saj nas je orisal brez vsake pisateljske resnosti, 'dostojnosti, točnosti, ijubezni in spoštovanja do nas in do naše narodne posebnosti, brez spoštovanja do naših verskih, narodnih, državnih in človečanskih čustev. Koprivčev namen namreč ni, da bi pokazal naše življenje in našo nrav v pravi luči, dasi na videz dela ta vtis, marveč ta, da ob enostranskem risanju našega življenja in naše nravi izpove svoje osebne nazore o nas, da oblati našo svetno in duhovsko gosposko, da oblati nas same, da smeti našo vero in Boga, našo pobožnost in našo vdanost Bogu, Cerkvi, narodu in državi. Naša čast in naSe poštenje sta mu malo mar! Glavno so mu pri tem njegovi osebni nazori in nameni. Merilo Koprivčevega presojanja našega kulturnega stanja je kulturno stanje peščice izprijenih ljudi, ki, zapeljana po raznih »modernih« naukih, nasprotuje Cerkvi in vsemu, kar je dobrega in. lepega, a ne kulturno stanje nas, ki tvorimo večino. Zato smatramo njegov oris, ki nas prikazuje kot zgarano, zapostavljam). od duhovske in svetne gosposke izmoz-gano, od vremenskih nesreč tepeno, kulturno zaostalo, vražam vdano, srednjeveškim razvadam in navadam podvrženo, brez ljubezni vzgojeno, alkoholizmu, pohotnosti in grehu predano, od domače grude odtrgano, nezadovoljno in zagrenjeno, »razredno« opredeljeno, nasladam in uživanju vdano, narodno in versko se razkrajajoče in kot telesno in duševno propadajoče ljudstvo, za zlobno podtikanje in za žalitev našega imena, našega narodnega in kulturnega ponosa. Dokazov zoper Koprivčeve nazore niti ni treba navajati, saj so vsakomur na dlani in saj vsak dober poznavalec Slovenskih goric prav 'dobro ve, da tudi tu močno sije duhovna luč in da ni tiste duhovne teme, o kateri toliko govori Koprivec. Mogoče sta mu vprav naše življenje in naša nrav na potu, da se tam ne morejo razširiti nazori, ki jih ima on sam. Sicer pa gorje nam, ako bi zavladal Koprivčev »bog« namesto našega krščanskega Boga! Koprivčevo podtikanje skrunjenja božjega imena najodločneje obsojamo. Prav tako ob: sojamo nadaljnje njegovo naziranje, da so pri nas razne verske prireditve, kot so n. pr.: maj- niška šmarnična pobožnost, proščenja, romanja, češčenja, birma itd., samo ugodna prilika, da se lahko fantje in dekleta shajajo, ker jim je drugje prepovedano, ker je pregrešno, in da lahko tu zadoščujejo svojemu mesenemu poželenju in pohotnosti, na eni strani, na drugi pa ugodnu prilika za popivanje itd., kakor tudi naziranja, da nas državna oblast, zlasti pa duhovska gosposka, samo izžemata in izkoriščata, da med nami ni več globoke vere, da nimamo ljubezni do domače grude, da so naše družinske razmere obupne, neznosne in nečloveške, da smo pvolni zagrenjenosti, da je naša mladina poosebljena pohotnost itd. Vsi ti nazori o nas so netočni in žaljivi in nimajo iskrenega namena. < . 1 Najodločneje si pa prepovedujemo Kopriv čeva namigavanja, kot so n. pr.: t. da gotove oblasti namenoma dopuščajo, da se alkoholizem v Slovenskih goricnh razširja; 2. dn so zdaj časi, ko krepost na duši in telesu ni zaželena; 3. da je zdaj (v Jugoslaviji!) v Slovenskih go-i ricah slabše, kot je bilo nekdaj (nemara pisatelj ne misli na bivšo Avstrijo?!) itd. Ta pisa;* teijeva namigovanja presegajo vse meje, saj hočejo povedati, da si tako svetna kot duhov, ska gosposka želita, da bi naše ljudstvo ostalo na čim nižji kulturni stopnji in da bi najprej kulturno padalo, kot se dvigalo, na eni strani, na drugi pa v vsej jasnosti povedo, da naše , ljudstvo ni zadovoljno niti z današnjim družabnim redom niti z dejstvom, da smo v Jugoslaviji. Oboje je najgorostasnejša laž in podtaknjena nam! Zato zasluži Koprivčev spis, ki se mu sploh čudimo, kako je mogel priti kot i pisateljski nestvor na knjižni trg, da sc ga izloči iz vseh knjižnic in vseh kn jigarn, ker dela.' nam kakor vsemu ostalemu našemu slovenske- I mu narodu krivico in žali našo versko, narod-, no in državno zavest. S pričujočo obsodbo Koprivčevega spisa pa' mi Slovenjgoričani obenem na ves glas izpovedujemo vsej naši javnosti, da smo bili, smo in bomo vedno zvesti Bogu. veri. narodu in državi in da si prepovedujemo smešiti in kaliti naša najosnovnejša in najčistejša čustva do Boga, do vere, do duhovnikov in do svetno oblasti, da smo enakovreden člen ostalegn slovenskega naroda in da smo prav tako, kakor vsi ostali deli naše države, granitni kamen naše prelepe domovine — kraljevine Jugoslavije. Slovenjegoričani. Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je danes dopoldne ra vedno zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod Jurij Fajfar sodni svetnik ▼ p. K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 28. aprila ob 16. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožeia na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. aprila 1940. Globoko užaloščene rodbine : Fajfar, Lušin, Binder. Na takšnem terenu se odvijajo borbe na Norveškem: slika nam kaže dva nemška vojaka i» prednj« nemške patrulje, ki sc plazita na obal; nekega fjorda Spoznavajmo naše kraje Letošnja tujsko-prometna sezona glede na razmere v katerih živi vsa Evropa, ne obeta biti nič posebnega. Marsikdo, ki bi rnd potoval, bo ostal doma, pri tem si pa želel vsaj krajših primernih izletov, ki bi ga povedli med številne kraje naše ožje domovine, kateri morda še nikdar ni videl, čeprav je morda v tujini oblezel že morda nešteto zanimivosti. Vsem tem in tudi drugim rednim nedeljskim izletnikom bo letos prev posebno ustregel Putnik. Za letošnjo pomlad pripravlja celo vrsto nedeljskih izletov, ki bodo organizirani tako, da bodo vsakemu udeležencu nudili prijeten oddih, marsikaj zanimivega in prijetno družbo. Prav posebno prednost so imele pri izberi krajev vse tiste točke, ki sicer nimajo rednih železniških in avtobusnih zvez. Prav v take kraje izletnik Ljubljančan le malo kdaj pride in zato jih tudi velik del Ljubljančanov ne pozna. Putnik je nadalje poskrbel, da bodo ti nedeljski avtobusni izleti združeni s krajšimi peš izleti in kar je najvažnejše, da bodo izredno poceni. Že prihodnjo nedeljo pripravlja Putnik dva taka nedeljska izleta. Prvi bo vodil izletnike čez Grosuplje v Ponovo vas in naprej v znano lepo Županovo jamo. Izletniki se bodo vračali čez Turjak nazaj v Ljubljano. Drugi izlet bo vodil čez Polhov Gradec, od koder bodo krenili izletniki na Sv. Ix>vrenca S Polhovega Gradca bodo za tem nadaljevali vožnjo čez Lučine v Gorenjo vas, Visoko in Škofjo Loko do Ljubljane. Glede Županove jame velja žalostno dejstvo, da premnogi Ljubljančani, ki so si že po večkrat ogledali slovito Po-stonjsko jamo, nimajo niti pojma, kaj nam je že ustvarila zasebna podjetnost v Županov' jami. Ta jama je zadnja leta venomer »rasla«, prav po zaslugi pokojnega župana Permeta, ki se ni strašil ne truda ne žrtev, da bi na lepem Dolenjskem ustvaril nadomestek za Postonj-sko jamo, ki je izven naših meja V zadnjih letih je bilo na novo odprtih v Županovi jami več novih veličastnih dvoran. Popravljena so bila pota, izpeljane nova steze in izvedena temeljita električna razsvetljava. Kdor je obiskal Županovo jamo prva leta po njenem odkritju, bo v sedanji Zupanovi jami komaj spoznal jamo. Putnik zasluži vse priznanje, da se je lotil tudi te navidez nehvaležne naloge, da predstavi izletnikom lepe, a odležne in nepo- znane kraje v zanimivih' in poučnih" izletih. Prepričani pa smo, da bo za to posrečeno misel žel tudi popolno priznanje s strani občinstva, saj so stroški za te izlete določeni tako nizko, da najbolj skromnega posameznika manjši izlet stane več, kakor pa udeležba na Putnikovem nedeljskem izletu. Skrivnostni potresi Potresomer na univerzi v Nebraski je zadnje čase večkrat zaznamoval katastrofalen potres, toda učenjaki so si zaman prizadevali, da bi ugotovili, na katerem kraju zemeljske oble je potres pustošil. Naposled so sklenili, da bodo aparat razdrli in pogledali, ali se ni morda pokvaril. Na svoje veliko presenečenje so našli v aparatu pajka, ki je bil med kazalci in kolesjem aparata udobno razpredel svojo mrežo. Kadar se je premikal JX) svoji mreži, je povzročil tresenje in fini mehanizem aparata je seveda zaznamoval katastrolalen potres... Drobne Izmenjava ujetnikov med Finsko in Sovjetsko Rusijo je v polnem teku. Doslej je bilo zamenjanih 6000 ruskih m 2000 finskih ujetnikov. Izmenjava pa še ni končana Olimpijade v letu 1940 ne bo. Tako sla zdaj končnoveljavno sklenila olimpijski upravni odbor in finski olimpijski komite. Francosko vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi podeželski župniki in kaplani letnikov 1912, 1913, 1914 in 1915, ki so bili poklicani pod orožje, spet odpuste, da odidejo v svoje podeželske tare. Zapuščina Selme Lagerlol. Kakor poročajo iz Stockholma, je pred dobrim mesecem umrla švedska pisateljica Selma LagerlSf zapustila svoje podeželsko posestvo Marbacka državi pod pogojem, da mora biti v hiši urejen muzej. Galje stoji v oporoki, da morajo dediči vse njene rokopise in pisma izročiti kraljevi knjižnici v Stodkholmu. Pisma se smejo odpreti šele 50 let po smrti pisateljice. Po zadnjih uradnih podatkih znaša število vseh katoličanov v Združenih državah Severno Amerike vključno Aljasko in Havajske otoke 21 milijonov 403.1336 duš. Botniški zaliv je še zamrznjen in bo letos sposoben za plovbo šele tri tedne kasneje kakor pa druga leta. Tako se glasi poročilo finskega m"'* orološkega urada. Nagradna križanka Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«. Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one, ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili ' nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj. ■ 1 a 3 4 5 6 F\m ■i" 1 !■ U 1 10 ■ ■ 11 ■ 12 ■ ■ ■ 13 14 ■ ■ 15 ■ 16 ■ a ■ 17 18 1 19 ■ 20 ■ ■ 21 1 ■ 2- 23 24 ■ ■ 25 | ■ 26 ■ ■ 27 1 ■ BESEDE POMENIJO: Vodoravno: I. Manutakturna tvrdka v Ljubljani 8. Pomoč, naslon 9. Slabo spanje II. kralj čevljev 12. Trojanski princ 1\ Kraj na Krasu 16. Ploskovna enota 1". Prijeten, pripraven 21. Fina tkanina ima v največji izbiri tvrdka pod t. vod. 2t. Veznik 25. Klic žejnih 26. Nič ni tako skrito, tla ne bi postalo... 27. Frankovski kralj iz rodbino Mcrovingov. Navpično: I. Nakaza, snačen človek 2. Del sobe 3. Riževo žganje 4 Označka za kemično prvino 5. Domače zelišče 6. Stara rimska provinca 7. Moško ime 8. Ruska reka 10. Igralna karta 12. Umiva, čisti z vodo 14. Ljubljanski umetniški klub 1*5. Geslo, motiv 17. Začetek, priprava, 18. Slovansko ime 19. Ničvreden 20. Enota električnega toka 20. Kratica za »sveti« 23. Tračnica 2-t. Časovni veznik 26. Reka kot pri 8. navp. Rešitev sobotne krlianke. t. Remec (tvornica stolov in pohištva — Duplica pri Kamniku) 5. Stol 9. Polip 10. Sreča II. Epir 12. Tip 13. In I4. Sod 15. Dur 16. Iti 17. Ataman 18. Dno. Navpično: I. Ropot 2. Elida 3. Mir 4. Ep 5. Srp 6. Te 7. Očito 8. Lani 9. Pesa 10. Sir 12. Tur 15. Da 16. In. Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani: Vončina Stanislav, Bezenškova 13, Zelena jama, Ljubljana — Moste, WeilKoni Marko, Celovška 49, Ljubljana VII, Ledenik Jože, Oreško nabrežje 3, Maribor, Bizjan Anton, Polhovgradec 5. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. inženirji in tehniki strojne stroke F« iščojo la veliko podjetje v provtncijskein mestu za konstrukcijo strojev. Reflektantl morajo biti jugoslovanski državljani, neoporečna; prednost iinnjo oni s prakso v konstruiranju in risanju in kateri so vešči v tolerantnem sistemu. Mosto je stalno, plača dobra, po sposobnosti, a po predhodno uspešno izdelanem enomesečnem poskusnem dolu. katt»r B2 plača, kako-tudi vsi stroški v slučaju ne.sprejemn Prošnje nasloviti na oglasni oddelek »Slovenca« pod tlnlemrji« fl. Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih ElKUf mntflriblih Model 1940 VAVV iiiuiuiihiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. Mali oglasi V malih »Klasih »elja faaka beneda I din: teultn«anjnkl •člani I din Debelo llakane naalotn« beaedr •• računajo dvujnu. Najmanjši ineaek »a mili orla« IS din. - Mali •fflasl » plačujejo takoj pri naročilu. • Prt OKlnalh reklamnega značaja h računa annkolnnaka. S mm rlaoka oatltna »rutica po I din ■ Za platnen* odgovore riode malih oglaaov Ireha prllailtl suamko. | Kam pa kam? Na Kurešček pelje Kraljic. Tel. 36-98. m mi Šiviljo za krpanje perila sprejmem. Tyrševa 87, vrata št. 5. Hlapca za vsa dela, poštenega -sprejmem takoj. Ljubljana, Trnovski pristan 22. Kleparskega pomočnika pridnega in poštenega — sprejmem takoj. — Franc Sramek. Tržič. Kmečko dekle za prodajo blaga na trgu ln delo na vrtu, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kmečko dekle« št. 6239. Mlinarja starejšo moč, z večletno prakso, veščega pri strojih, kakor v sortiranju moke, sprejmem s 1. majem. Plača po dogovoru, oskrba v hiši. - Naslov: Zupane, Sevnica. ED Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 LTmrl je naš srčno ljubljeni soprog, očka, stric, svak, gospod Fran Belic bivši trgovec in trafikant K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, 27. aprila, ob 16 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Globoko žalujoča družina in ostalo sorodstvo Zemljišče za užitek ali stavbne parcele, blizu LJubljane, kupim. Toizve se: Celovška cesta 54. Parcelo ca. 1000 m1, v Ljubljani (tudi s hišo), kupim. — Najraje severni del. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« 6326. Posestvo na Dolenjskem ali Štajerskem, v katerem lahko ostane stranka še več let, kupim za do 100.000 din. Posredovalci izključeni. -Ponudbe v upravo »Si.« pod »Posestvo« 6273. Štiristanovanjsko hišo v Celju, v lepem* delu mesta, B minut od ^kolodvora, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 6292. Velika hiša s trgovskimi lokali, v mestu Celje, naprodaj. Ponudbe poslati podrtižnlcl »Slov.« v Celju pod znač. »Prilika« št. 6207. Stavbna parcela v letoviškem kraju na Gorenjskem ugodno, naprodaj. Ponudbe v Ujfr&vo »Slov.« pod »Lep ratsgled« št. 5905. Gumbnlce, gumbe, pllse, monograine, entel, a/.ur fino in hitro izvrši Natek & Mike* L]ub)|ana. Frančiškanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe: Bled št. 5830, Eksistenca 6873, Mlajši 5588, Poštena 5976, Samostojnost, Za takoj 6013. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (109) V spanju je čarovnica nadaljevala: »Nikdar ga ne morejo najti... prinček ni več deček ... saino kiha še tako... po tem... bodo morda uganili, da živalca ni prava žival... Nekaj se je prehladil... bojim se, da...« Tedaj se je čarovnica zganila. (110) Samotarček pa je slišal dovolj. Hitro je zapisal v svojo beležnico in se podvizal proč, ker čarovnica bi se lahko vsak trenutek zbudila. IBB| Trgovska pomočnica s prakso mešane stroke išče mesta. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« 6039. (a Kupimo Vsakovrstno Zlato srebro In briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Boili, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. lilBif LčEZitiZID Najugodnejši nakup moSklb oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. LJubljana. Cepljeno trsje prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo Ziher, Za-mošanl, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Pet vinskih sodov prav dobro ohranjenih, v izmeri 3110, 3312, 1666, 1470 in 1216 litrov, prodam. Polzve se: Oražcm, Moste, Predovičeva 5. Darila za birmance in birmanke kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge. nahrbtnike itd., v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta št. 13 Kmetovalec ne odlašaj! Nabavi si takoj najnovejšo ,,DEERING"-hOSllnICO za travo in žito, grablje, obračalnik za seno in vse druge poljedelske stroje v železnini FR. STOPICA - Ljubljana Gosposvetska cesta Stev. 1 Velika zaloga vseh rezervnih delov za «DEERING«-stroje V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino za »Slorenea«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate ia dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska številka 30-30 Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami, nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, matere, gospe Terezije štefanec gostilničarke in posestnice onim, ki so počastili njen spomin s številnimi venci, sorodnikom, prijateljem in znancem, gasilcem in vsem ostalim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, izrekamo s tem našo najiskrenejšo zahvalo. Salovci v Prekmurju, dne 25. aprila 1940. Žalujoči soprog in sina. Poročnik Heim 15 Vohunska povest iz {asa svetovne vojne. Tretjič... Skladnost vseh dokazov in različnih znakov vsekakor izpričuje, da so skoraj gotovo izključena domnevanja, da se je sam ali pa po naključju utopil. »No, no... Saj sem vam že povedal,« je zmagoslavno pridal Schmidt. »Na žalost je še neki «skoraj» prej ko «gotovo»(« je zavzdihnil Heim »Še ni vse končano.« Ugotovil sem še neko zanimivo malenkost, ki si je ne znam razložiti. To je nenavadna množina klora v želodčni vodi. »Klor? To je torej iz javelinske vode? Menda vendar ni pil...« je v strahu rekel kurat. Ileim se je zakrohotal: »Prav lahko je pil in še II. maja, gospod kurat. Ali se še spominjate, Schmidt, one zamenjave steklenic z alkoholom in z javelinsko vodo pri stari gostilničarki v predmestju? Morala se je zmotiti, ko je stregla Stiefelu. Tako jc moral pogoltniti dober požirek prave klorove raztopine. Res je dobra!« Naslednji dan so vprašali Francozinjo, ki je morala priznati točnost Heimove razlage. »V nobenem primeru ne vidim zveze med Stiefelovo smrtjo in osebnostjo župnika Gai-llarda,« je rekel kurat. »Gospodje mislim, da je moja dolžnost, da obvestim gospoda grofa Niedcrstoffa. Pozdravljeni!« Odšel je. Vrata je z vso silo zaloputnil. To je silno razburilo oficirje, kar je storil duhovnik. »In vendar,« je rekel Schmidt, »je župnik Gaillard glavna oseba pri tej aferi. Cisto čutim.« »To še ne zadostuje,« je utrujeno dejal Ileim. »Toda, kaj imajo, da se bore zanj s takim prepričanjem?« Pričel jc hoditi po pisarni gori in doli. Roke je imel prekrižane na hrbtu. Zgledalo je, da razmišl ja. Od časa do časa je pogledal svojega tovariša. »Vi,« je rekel Schmidt, »imate misli za vso glavo . ..« »Da. Sprašujem se, če nisva delala kot dva lahkomisleca, ko sva tako zaupala v vaša slaba psa, ki sta izsledila hišo v ulici Erairie. Zasovražil sem ju in jima ne verjamem že zajadi njenega lastnika.« , »Vi pa vidite drugo sled, kaj ne?« »Da. Dekle Liane je včeraj kupilu za dvajset tisoč mark lep hotel v oddelku Remau-court. Dobila je devizo /a pet tisoč mark. Ali vam to nič ne pove? Mar mislite, da bi si mogla prihraniti tako vsoto, ko pa njen gospodar tako čuje nad njo? No, torej, četudi ji je treba le ena usta nasititi... Če primerjate to dejstvo z računom zasebnih Stiefelovih financ, se vam vsili sklep: neumni Nenesse je bil čisto v Lianinih rokah. Ali bi hoteli pojasniti to dozdevno vprašanje, ker sc zdi, da vas je ta vsakdanja stvar policije čisto prevzela?« »Da. Čisto gotovo,« je obotavljaje se rekel Schmidt. »Toda na to povem le formalni pogoj. Dovolite mi. da še zadnjikrat na svoj način vprašam duhovnika.« »To je nujno, saj nič ne pomeni.« Poročnik v tem ni popustil. Vztrajal je tako dolgo in tako trdovratno, da se je ileim dal znnva odvesti v ječo. Tu je župnik Gaillard še vedno čisto mirno in svečano sprejel oficirja v razgovor. Schmidt je pričel s preiskavo. Zdelo se je, da s tem čisto nič ne vznemirja obtoženca. Gospod župnik, mislim, da vam je včeraj moj predstojnik obljubil, da vam bomo razložili to, kar vas obtožuje. To je predvsem vaše izvenduhovniško udejstvovanje. Zalagate z orožjem in živili gotovo število upornih vojakov. Na zasebnem stanovanju gospe Lessage smo dobili tudi nekega Angleža A najbolj vas obtežuje to, da ste sodelovali pri usmrtitvi Stiefela. Ta vas je že dolgo sumničil. Enajstega maja se je lotil zasledovanja. Preoblekel se je, a vi ste ga kmalu prepoznali. Bilo je prav tedaj, ko ste odšli od gospe Lessage. Tedaj ste ga spretno privedli v kraj, kjer se ni bilo treba nič, ali vsaj dosti ne, skrivati; na primer k gostilničarki v predmestju. Toda dobil je že dosti snovi, da bi vas dal zapreti in odkril je že več vojaških skrivališč. Preveč je že o tem vedel. Moral je izginiti. Ali ni res? Kako?« »Nič. Nadaljujte!« »Razume se, da vse, kar pripovedujem, lahko dokažem, o tem nič ne dvomite. No torej! Nato so Stiefela obnemoglega, a še živega prinesli do reke, kjer se polagoma dviga žleb, po katerem teče voda na mlinsko kolo; tu so ga vrgli v vodo To se je zgodilo v noči od enajstega do dvanajstega maja. Toda. čeprav ga ,e nekdo bil po obrazu in davil, je bil le omamljen, ko so ga vrgli v vorlo.« Schmidt je zaman čakal ujetnikovega ugovora. »No. torej. Kaj boste na to odgovorili?« »Nič. To je vse.« »O, nikakor, to še ni vse. To le za trenutek zadostuje. Setlaj^ nam nnrate dokazati, da ta »nekdo« niste vi. Seveda vem. da sc jc umor izvršil v naglici, nepremišljeno. Marsikdo sc lahko v sveti jezi, brez zločinskega namena maščuje, ga sune v vodo... Če je temu tako, ne bo nobeno sodišče dvomilo vaši besedi in krivec bo popolnoma oproščen. Morebiti mu bodo celo čnstitali, ker je Stiefclova smrt raz- bremenitev za ves svet. E! Sicer pa vem, da se je mnogo prebivalcev zaradi njega pritožilo. Kradel je in jih pretepal. Silobran ali maščevanje je čisto druga stvar kakor napad. No. lo je res, ali ne?« »Nič ne vem o tem.« Nestrpnost je že krčila Schmidtove mišice. Že ob prvem nreiskusu se je uporabljanje takih spletk zdelo župniku smešno. »Torej, gospod župnik, vi ste sumljiva osebnost. Neka sila vas je gnala da uničite ■Stiefela. ki vas je skušal omejiti pri vaših pa-triotičnih početjih. Vi ste, dokler ne dokažete, da je temu drugače, zadnji, ki je videl Stiefela se živega. Če ne dokažete, da je to zmota, vas damo ustreliti.« »Ponovno protestiram proti temu postopanju.« je rekel čisto mirno duhovnik. » V vseh civiliziranih državah je navada, da dokazujejo v obtožbi in ne v obrambi.« »Sed aj je vojska.« »No torej, me ustrelite in ne govorimo več o tem. Odklanjam vsak pogovor. Niti besedice ne bom rekel več. To je čisto jasno.« Celo uro je Heim vztrajal. Dvajsetkrat mu je na različne načine stavil rešilno vprašanje: »Priznate, da je bil Stiefel II. maja pri vas?« ne da bi dobil odgovor. Ileim je bil zvit, dobrohoten ali pa hkrati preteč. Prosil je, rotil in rjul... župnik Gaillard ni odprl ust; Bil je očividno vzvišen in njegov obr;.z je bil čisto miren. Vzel je v roke rožni venec in pričel mirno prebirati jagode. V zadnjem navalu bes-nosti mu ga je Schmidt strgal z rok in ga zdrobil. Male jagode so poskakovale in se točile po tleh z jasnim ropotom kakor udarjajo dežne kapljice ob šipe. Ko se je zadnja ustavila v nekem kotu, je za; dolgo zavladal popoln molk. To je bilo vse za ta dan. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: inž. Jože Sodjt Urednik: Viktor CenEil