41248 K riževarki STATUTI. cyo Nova, za slovenske dijake prikrojena izdaja. CSS® Po naročilu krokarskega zbora uredil in izdal J. R. Mukolovecky. F4-~ Tiskala ..Narodna Tiskarna 1 ' v Ljubljani. Križevački STATUTI. . ^884> ; ; 'J lova, za slovenske dijake prikrojena izdaja. 1 ’o naročilu, krokarskega društva, uredil in izdal J. R. Mukolovecky. Tiskala ,,Narodna Tiskarna 11 v Ljubljani. * /■ ;■ . 41248 oiooo^^ I. Pojem in smoter „Križevačkih statut“. § 1 . „Križevački statuti 11 , so zakonita, iz tisočletne navade izvirajoča, od slovanskih pradedov podedovana pravila, katerim se imajo upokoravati slovanski dijaki, kader in kjerkoli se zbirajo v veselej družbi v večjem številu in po katerih se razsojajo mejsebojni prepiri. § 2 . V veselej družbi vladaj v prvej vrsti potrebni red. „Križevački statuti 11 niso izmišljotina posameznika; one izvirajo iz neke srčne potrebe, ki je uže slavne prednike naše napotila, da so si po naravnem nagonu ustanovili zakone, po katerih so se v svojih beznicah veselili, peli in pili. — „Križevački statuti 11 so izcrp družbinskega življenja starih Slovanov, pravo zrcalo in ogledalo njihovega veseljaškega značaja. — „Križe- vački. statuti 11 so častitljiva tradicija naših praočetov, katero spoštuj in posnemaj ter si vdolbi v srce in glavo vsak pravi slovanski dijak. § 3 . „Križevačkim statutom 11 morajo se uklanjati brez izjeme vsi dijaki sedeči pri krokarskem omizji, bodijo 1 * 4 — si stare hiše, redni krokarji ali bruci. Ista velja tudi ostalim gostom, ki so slučajno zašli v dijaško družbo ter ne spadajo v gore naznačene predele. § 4 . S pričujočo izdajo „Križevačkih statut 11 se raz¬ veljavijo vse druge krokarske navade in razvade, ki so se morebiti tu in tam ukoreninile mej slovanskimi dijaki. II. O krokarskih dostojanstvih in krokarskej pijači. § 5 . Po nekem prirojenem nagibu se zbirajo slovanski dijaki, kaderkoli jim dopuščajo časne in gmotne raz¬ mere, v kolikor mogoče ogromnem številu okrog jed- nega omizja, da se skupno radujejo pri petji in pitji. To lepo navado imenovali so uže stari Slovani „krok“. Vsi oni, kateri negujejo ta starodaven običaj so torej, „krokarji" v najširšem pomenu te besede. § 6 . Vsak „krok“ imej svoj tituluš. — Sleharni krokar vedi ter bodi si v svesti, zakaj da kroka. § 7 . Udeleženci „kroka“ delijo se v tri rede ali vrste, v : d) stare hiše, b) redne krokarje, c) bruce ali brucuže. 5 Ostale pri omizji sedeče, oziroma vpeljane goste (nedijake) prištevati je glede krokarskih pravic bru- cužem, ako jih ni kaka stara hiša ali krokar vzel v svoje osobno varstvo. § 8 . „Stare hiše“ [£$* Lspx po Aristotelu] so oni bivši redni krokarji, ki so uže dokončali nauke svoje a navzlic temu še radi bivajo v dijaškej družbi. Krokarji vzlasti pa brucuži imajo se jim nasproti spoštljivo in spodobno vesti, poslušati njih svete ter paziti na njih modre besede. § 9 . „Redni krokarji" ['(<•>«; KolmvJ. Arist.] so vsi oni slovanski dijaki, ki so se skozi jedno leto kot brucuži v krokarskej družbi odlikovali s taktnim in vzornim vedenjem ter vrhu tega ob konci leta s zadostnim vspehom prebili praktično in teoretično izkušnjo iz „Križevačkih statut". § io. Pod nazivom „ bruci ali brucuži" [Bpoimos — (msc aAu/vi Arist.] se uvrščajo vsi novodošleci-dijaki stoprav prišedši na visoke šole, ki.„vstopijo v krokarsko družbo s trdnim namenom, da si ob svojem časi pridobe častni naslov „rednega krokarja". Brezuvetna pokor¬ ščina v krokarskih zadevah je njih krvava dolžnost. Njihovo gaslo bodi: »Srebro golk, zlato molk." V kro¬ karskem zboru in posvetovanjih sploh nimajo veljavne besede. 6 § H- Brucužem hodi skrb, da se tekom svojega bru- cužkega leta izurijo v krokarskem vedenji ter si pri¬ dobe potrebno krokarsko omiko in oliko. No vzlasti jim bodi na srce polagano, da se pridno in marljivo noč in dan uče „Križevačkim statutom 1 ' ter se napa¬ jajo z onim svežim duhom, ki veje iz sleharne njih vrste. § 12 . Vsak brucuž, ki si je v svesti, da je tekom leta vestno izvrševal svoje dolžnosti ter se do dobra in na vse strani izvežbal v vseh krokarskih strokah, vloži mesec dni pred koncem leta prošnjo na kro¬ karski zbor, naj mu blagoizvoli določiti dan izpita. V to svrho izbere zbor iz svoje sredine komisijo, sesto- ječo iz treh starih hiš ali krokarjev. Po dobro prebitej preskušnji se povzdignejo brucuži v posebnej krokarskej seji na slovesen način v častni stan krokarjev. V trajen spomin na tči velevažni trenotek izroči' se jim latinska diploma. [ Glej dodatek !| § 13 . Za krokarsko pijačo služil je starim Slovanom srebropeni „01", kateri mi, njih potomci tudi „pivo“ imenujemo. Dobro pivo je gotovo najprikladnejša kro¬ karska pijača. V isto svrho pa nam lahko rabi tudi vino, in sicer vsa domača vina, bodijo si štajerska, kranjska ali primorska. Za silo so dobra tudi druga vina, ki jih niso obrodila domača tla. Vsekakoršne 7 druge pijače so nedopustne ter pristnemu kroku ne¬ pristojne. § 14 . Pri vsakem kroku je strogo paziti na to, da si vsi udeleženci priskrbe jedne in iste pijače, rekše ali vsi piva ali vsi vina. Kedor se nimajoč v istini tehtnih vzrokov ne upokori tej določbi, odreče se samovoljno za tisti čas vsem svojim krokarskim pravicam. Do- tičnik si je sam kriv, ako ga vsa krokarska družba do cela prezira. III. 0 „stolu“ in njegovem ravnateljstvu. § 15 . Stari Slovani bili so mehkega., mirnega značaja; ljubili so red kakor v vsem družbinskem življenji, ta¬ kisto tudi v veselej družbi. Izbrali so si iz svoje sredine „kučegazdo“, kije zapovedoval celemu omizju ali,,stolu 1 * in katerega poveljem so se vsi radovoljno uklanjali. Tudi slovanski dijaki posnemajoč vzorne prednike svoje izvolijo si pri svojih krokih kako staro hišo ali pa kakega izurjenega izkušenega krokarja z vsklikom za predsednika ali „stoloravnatelja“. Opomba: Pri tej priliki je umestno, da dva brucuža iz¬ voljenega predsednika vzdvigneta na rame ter ga preneseta na odmenjeni mu predsedniški prestol. § 16 . Stoloravnatelj ali predsednik kroku ima brez- uvetno oblast nad vsem omizjem. On je nezmotljiv v 8 vseh krokarskih zadevah. Proti njegovim kaznim ni priziva. Kedor se njegovim poveljem ustavlja ter se punta, kedor se neče podvreči naloženej kazni, temu se je takoj odstraniti od krokarskega „stola". § 17 . Pri večjih krokih, katerih se udeleži ogromno število dijakov, osobito pri krokih, ki se vrše ob po¬ sebnih slovesnih prilikah, predsedniku samemu ni moči nadzorovati celega omizja; izbere si torej v svojo podporo še druge činovnike ali pomagače, ki naj de¬ loma pazijo na to, da se vzdržuje red, deloma pa skrbe za dostojno krokarsko zabavo. § 18 . Ti činovniki so: a) Kontrapikuš, b) Fiškuš, c) Vunbacitelj, d) Pevovoj, e) Klobasar. § 19 . Kontrapikuš je najimenitnejši dostojanstvenik predsednikov. Predsednik izvoli za to častno mesto navadno staro hišo ali pa starega izkušenega krokarja. Kontrapikuš sedi na stoloravnatelju nasprotnem konci omizja. On je desna roka predsednikova, on ponavljaj vsa njegova povelja ter strogo pazi, da se natančno izvrše. Okoli njega naj se zbirajo vsi brucuži,. ako jim predsednik ni imenoval posebnega nadzornika. Kon- 9 trapikuš ima pravico kaznovati brucuže, takisto tudi oni del omizja, katerega je pri velikih krokih pred¬ sednik izrecno izročil njegovemu varstvu. § 20. Fiškušu je paziti na to, da si vsak krokar pri¬ skrbi potrebne in dostojne pijače ter da se prazne čaše kakor hitro mogoče zopet napolnijo. Pri njem se je javiti vsakomur, ki se za nekoliko časa hoče odstraniti od omizja. Fiškuš nima pravice kaznovati; a dolžnost mu je, da objavi stoloravnatelju vsak pre¬ stopek proti „Križevačkim statutom “. Opomba: Obično imenujeta se dva fiškuSa, jedni za desno, drugi za levo stran omizja. § 21 . Vunbacitelj je eksekutivni ali izvršilni organ predsednikov. On mora biti tvrdega neizprosnega zna¬ čaja ter nastopati s tako sil.o, da se uporni krokar jedva njega ugledavši uže užene v kozji rog. § 22 . Pevovoj ali kantušminister je jako važna oseba pri krokarskej zabavi. On vodi krokarsko petje; jedini on določi ter intonuje pesem, katera se naj zapoje. Pevovoj pazno gledaj na to, da se celo omizje udele¬ žuje krokarskega petja ter priporočaj v kazen stolo¬ ravnatelju vse tiste, ki ali niso vsaj s čobami migali ali pa izpuščali takšne živinske glasove, da so se žalila rahločutna krokarska ušesa. 10 § 23. Klobasar je glavni govornik v krokarskej družbi. On bodi v vseh govorniških strokah v jednakej meri izvežban ter g61či tako, da se stare hiše zadovoljno smehljajo, krokarji krohočejo in brucuži davijo in jočejo od samega smehu. Na to mesto se izvoli lahko tudi kak brucuž, ki kaže v tem oziru posebno nadarjenost. § 24. Vsi izvoljeni činovniki zahvaljujejo se po gori naznačenem redu v kratkih a jedrovitih govorih na izkazanej jim časti ter pijo v čast stoloravnatelju vse kar imajo v čaši. § 25. Kader stoloravnatelj zakliče, posluh! ali pozor! vladaj grobna tišina na celem omizji. Kedor krši ta zakon, : pšri si jezik s kozjim oziroma kravjim požirkom t. j. s polovico ali z vsem, kar ima v čaši. . ■§ 26. Kedor se oglasi za besedo in kedor se hoče za nekoliko časa odstraniti od omizja, pij „stempelj“ rekše polovico tega, kar ima v čaši. § 27. Stari Slovani, ki nam bodijo v vsakem oziru nedosežen vzor, črtili so nad vse — ovaduštvo. Kedor (izvzemši seveda činovnike), škodoželjno ovadi svojega sokrokarja, kaznuj se z isto kaznijo, ki doleti tudi ovadenca. 11 § 28 . Vsaka tretja nazdravica, govorjena v krokarskej družbi veljaj stoloravnatelju. IV. O krokarskih prepirih. § 29 . Stari Slovani so se imeli radi mej soboj in v vzajemni ljubezni so jim tekli življenja dnevi. Le redkokedaj vnel se je kak prepir; a kader se je to zgodilo, ni se ta prepir reševal s krutim mečem, ki jim je visel ob boku, nego v dvoboji s pošteno kro¬ karsko pijačo. — Takisto tudi pri slovanskih dijakih. Vsak prepir pri krokarskem omizji reševa se s tem, da se pije — „butec“ ali „butelj“. § 30 . Kedor se po svojem sokrokarji čuti razžaljenega, navesi mu „butelja“, rekše zakriči mu glasno, da čuje vse omizje besedo „butelj“, s katero ga zove na dvoboj s krokarsko pijačo. § 31 . Beseda „ butelj “ je naj večje razžaljenje, ki more doleteti poštenega' krokarja. Vsakdo je torej uže po svojej krokarskej časti dolžan, da navešenega butelja vzprejme ter izbojuje. 12 § 32. Kedor se ne čuti zmožnega izbojevati ta kro¬ karski dvoboj, imenuj druzega krokarja svojim namest¬ nikom v tej zadevi, ako se nasprotnik s tem strinja, inače ostane butelj nerešen do prihodnjega kroka. § 33. Brucuž ne sme krokarju osobno navesiti butelja, ampak le po posredovanji kacega druzega krokarja. § 34. Vsak butelj (izvzemši slučaj v § 32.) se mora izpiti v teku 10 krokarskih minut. (10 krokarskih = 8 navadnih minut). § 35. Komur se je uže jeden butelj navesil, ta ni dolžan vzprijeti druzega butelja, dokler se ni rešil prejšnji krokarski dvoboj. § 36. Butelj se vrši' tako-le: a) Obe stranki si priskrbite polno čašo. b) Vsaka stranka si izvoli jednega krokarja svojim pribočnikom. c) Pribočnika izvolita jednega krokarja za nepri- stranca ali razsojevalca. d) Nepristranec meri, ali je pijača v obeh čašah v jednakej meri, naznani in daje povelje, po katerem se izpije, ter končno jednej stranki po vestnej razsodbi prisodi zmago. e) Pribočnika pristopita vsak na desno stran na¬ sprotne stranke, ter skrbno pazita, ali je dotičnik nekaj pijače izlil rekše krvavel. § 37 . Zmaganim rekše poblatenim se proglasi, kedor je: a) pred poveljem začel piti, b) mej pitjem krvavel, c) zadnji izpil oziroma zadnji kliknil „butelj“ ali zadnji postavil prazno čašo na mizo, d) v čaši ostavil neko ostalino, takozvanega Ja¬ nezka “. § 38 . Nepristrancu je vse te slučajnosti natančno v poštev jemati ter po svojej krokarskej vesti razsoditi, komu da gre zmaga. Za svojo razsodbo nikomur ni odgovoren razven krokarskemu sodu. Radi tega mu niti stranki, niti njiju pribočnika smeta navesiti butelja. § 39 . Proti razsodbi nepristranca moči je priziv na kro¬ karski sod. Krokarski sod je sploh zadnja instanca v vseh krokarskih zadevah. On sestoji iz treh starih hiš ali krokarjev. Ako nedostaje krokarjev pri omizji, sme tudi bruc sedeti v krokarskem sodu, a plačati mu je „lor“ poštene krokarske pijače radi doletele mu časti. § 40 . Kedor misli, da se mu je po nepristranem ali v obče po kacem drugem krokarji v krokarskih zadevah 14 krivica godila, skliči takoj krokarski sod in sicer s temi besedami: „Posluh v krokarskih zadevah! Jaz sklicujem krokarski sod v svojej zadevi proti I. I. v katerem naj sedi A. kot moj zastopnik . 11 § 41 . Nasprotna stranka imenuj takoj svojega zastop¬ nika; a celi zbor predsednika sodu. § 42 . Krokarski sod se mora takoj konstituirati na po- sebnej mizi. Predno začne svoja posvetovanja, imenuj predsednik jednega brucuža oziroma naj mlajšega kro¬ karja za uradnega slugo, ki naj privede po vrsti tož¬ nika, zatoženca in njiju priče pred sod. § 43 . Krokarski sodci naj stvar natančno pretresujejo ter po svojej vesti razsodijo. Prvi sodec vodi vso ob¬ ravnavo; drugi piše zapisnik. Končno razsodbo objavi tretji sodec krokarskemu zboru s temi besedami: „Posluh v krokarskih zadevah! Krokarski sod je v svojej neskončnej modrosti račil razsoditi tako-le: da ima I. I. pravo [. . . slede vzroki] in sicer v imenu Križevačkih statut! Troski znašajo .... in se delijo kakor sledi . . . .“ § 44 . Troske krokarskega soda je prevzeti tožniku in zatožencu in sicer v razmerji, ki ga določi sod ne oziraje se na razsodbo samo. S to naredbo se zapreči IB da se krokarski sodi ne sklicujejo vzrokov. § 45. radi malenkostnih Proti razsodbi krokarskega soda ni priziva. V. O lorih in sodčkih. § 46. Kader je krokarsko veselje prikipelo do vrhunca, dogaja se cesto, da se zdajci prikaže na krokarskej mizi „lor“ ali ,,Štefanrekše velikanska posoda polna krokarske pijače, iz katere pije po vrsti celo omizje začenši s stoloravnateljem. § 47. Kedor pije iz „lora“, mora poprej izpregovoriti nazdravico in sicer v vezanej besedi; inače zapade kazni, določenej po stoloravnatelju. § 48. Slovanski dijaki imajo marsikatere brumne, hva¬ levredne navade., ki so jih prevzeli od starih Slovanov. Jedna najlepših je ta: Kader se slovanskemu dijaku kaj izredno veselega pripeti, skliče takoj svoje znance in prijatelje ter jim plača „en sodček al’ pa dva“, da se ž njim vkupe radujejo njegove sreče. Krokarji se obično v jako velikem številu odzovejo takšnemu vabilu. 16 § 49 . Kader se pije „sodček", imenuj stoloravnatelj jednega ali če treba, dva bruca za častna točaja. § 50 . Točaj napolni kakor hitro mogoče vse izpraznjene j čaše a poleg tega vestno pazi, da natakajoč ne potrati ter izlije dragocene krokarske pijače. VI. Kak6 se je krokarju vesti v mešanej družbi sploh, no izlasti v prisdtnosti žensk? § 51 . Kakor bučele v panji ne mogč biti brez matice, tako tudi nijedna vesela družba ne more izhajati brez vodilne in zapovedovalne roke, brez „stoloravnatelja“. Tudi nedijaki se torej cesto upokoravajo „križevačkim statutom 11 pri svojih veselih shodih. Tu in tam, izlasti v počitnicah pripeti se krokarju, da nahaja v veselej družbi mimo nedijakov tudi' zastopnice nežnega spola. § 52 . Ako se krokar ob takej priliki imenuje za stolo- ravnatelja, zahvali se dostojno na tem častnem po- verjenji ter izpij polno kupo omizju na čast. Ako je družba mnogobrojna, bodi mu v prvi vrsti skrb, da si izprosi izurjenega pomagača za fiškuža. — Temu bodi dolžnost nadzorovati, da se v redu pije, da v 17 kupicah ni nikakoršnih ostankov ali „šoštarjev“, in da kupica, ako se ima piti iz polne, nima „uha“ t. j. da je polna do roba. V našej domovini se obično kroka z vinom. On gledaj torej tudi na to, da si ne bi kedo dolil vode, kader je izdana zapoved, da se pije s „suhim vinom 11 . S 53. V vsakej veselej družbi se govore napitnice, splošne in osebne. Pri splošnih napitnicah n. pr. na čast domovini, prijateljstvu, krasnemu spolu, pije se „suho vino 11 in sicer iz polne kupe. § 54. Ako napiješ pojedineu, prideni mu družico t. j. končaj svoj govor prilično z besedami: „Da nam Bog poživi našega predragega prijatelja I. I. in da mu bode lepše živeti in slajše piti. naj živi z milo in krasno gospodičino (gospo) I. I." § 55. Ako so v družbi tudi ženske prisotne, davajo se najprej te kot družice, potoni stoprav druge zvunaj družbe. Govornik gledaj, da vsakemu izmed njiju ugodi. § 56. Nazdravljenec trkni najprej s svojo družico, ako je v družbi ter se ji prikloni, potem pa po redu z vsemi pri mizi. Takoj na to pa se zahvali na zdra- vijci, natoči si polno kupo ter govori po prilici tako: 18 „Na laskavej napitnici se lepo cifrasto zahvaljujem v imeni družice kakor tudi v svojem.“ Rekši to izprazni kupico. § 57. Razven uže imenovanih izpregovore se včasih še druge posebne napitnice, seveda kakor jih zahteva, čas, kraj ali osobiten povod. Ako se n. pr. slavi kak god, nazdravi se v prvi vrsti godovnjak ali godovnjača in sicer obično trikrat. S 58. Razumeje se, da so ženske, kar se tiče pitja, v vseh slučajih izvzete. Vsaka si lahko izbere moškega, ki zanjo pije. § 59. Ako kedo ne ve, kaj je bilo nazdravljeno, mora piti „kazenkatero mu odredi ravnatelj. § 60. Kader stoloravnatelj vidi, da se družba uže z veliko težkočo da „ravnati“, zahvali se na izkazanej mu časti ter proglasi „republiko“. Zdaj sme vsak govoriti, peti in piti, kakor mu drago. Dodatek Iv g 13. „Ivriževačkjli statut", Latinski obred, po katerem se brucuži povzdig¬ nejo v častni stan krokarjev, ohranjen nam je po starej tradiciji in se glasi tako-le: 19 Besede promotorja: „Nobis rectori magnifico societatis, quam „cro- catoriam" appellamus, spectabili brutiorum decano et promotori rite constituto placuit accurate deliberan- tibus, petitioni istorum brutiorum huic mensae ad- stantium solemni modo rationem esse reddendam. Qua de re vos legibus atque statutis, quae „Križevačka“ vocantur, in aeternum oboedientes tore, vinum, cerevisiam et caeteras bibendas potiones etiam non sitientes semper poturos et deficiente pecunia pumpaturos esse spondebitis atque pollicebimini ? Brucuži: „Spondeo ac polliceor." — Primum bibite hoc poculum in salutem, Horem, orescentiam societatis nostrae. quae jamjam multos clarissimos crocatores erudivit atque erudiet. Itaque ego promotor rite constitutus vos homines brutios .... crocatores creo atque creatos renuntio iuribus atque privilegiis eorum orno et in sempiternam hujus diei reminiscentiam diploma latinum trado. Brucuži: „Pro collato honore et gradus digni- tate gratias meas vobis offero. 11 Diploma se glasi: K iV. h. t. redor rnctgnificus societatis crocatoriae N. N. h. t. brutiorum decanus N. N. It , t. p-omotor rite constitutus 20 hac tabula profitemur testatamque esse volumus, ho- inines brutios, quorum sequntur noraina.. . examinibus practicis et theoreticis bene peractis praesente crocatorum corona in gradum „crocatoris“ solemni modo promotos necnon raribus atque privi- legiis crocatoriis ornatos esse. Cujus rei in iidem homina nostra subscripsimus atque sigillum crocatorium apposuimus. Datum .... anno domini MDCCC . . . X. X h. t. rector. X. X. h. t. decanuft X. X. h. t. promotor. 41248