130 Activities of football referees during match-play Abstract Football referee has an important role in the modern game, as his judgment of playing situations may have a decisive influence on the outcome of the match. The purpose of this article is to describe physical activities of quality football referees during match- play from mechanical and physiological aspect. Research findings have shown that during a competitive match referee may cover 9-13 km, of which 4-18% is covered at high intensity. High- to low-intensity activity ratio may be defined as 1:4.3. Regarding match physiological responses, it has been reported that mean match heart rate is between 162 and 165 beats per minute, which totals up to approximately 85% of maximal heart rate. Mean match oxygen uptake (VO 2 ) is about 80% of VO 2max . Blood lactate concen- tration has been reported to be approximately 5 mmol/L; however, concentrations as high as 14 mmol/L have been observed at the end of the second half. Concerning exercise planning we would like to stress the importance of speed endurance training and speed training with a prior development of aerobic fitness, as optimal physical fitness is required for quality football refereeing. Key words: football referee, activities, exercise planning. Izvleček Nogometni sodnik ima pomembno vlogo v nogometu, saj lahko njegova presoja igralnih situacij odločilno vpliva na izid tekme. Namen prispevka je predstaviti obremenitev kako- vostnih nogometnih sodnikov med tekmo z mehanskega in fiziološkega vidika. Ugotovitve referenčnih raziskav kažejo, da sodnik med tek- mo opravi med 9 in 13 kilometrov poti, od tega 4–18 % razdalje preteče z visoko intenzivno- stjo. Razmerje med visoko in nizko intenzivno- stjo znaša 1 : 4,3. Kar se tiče fizioloških odzivov na tekmo, je bilo ugotovljeno, da se povprečna frekvenca srčnega utripa med tekmo giba med 162 in 165 utripi na minuto, kar znese za pribli- žno 85 % maksimalne srčne frekvence. Privzem kisika (VO 2 ) v povprečju šteje okoli 80 % VO 2max , vsebnost laktata v krvi pa približno 5 mmol/l, s tem, da so ob koncu drugega polčasa zabeležili tudi vrednosti, visoke 14 mmol/l. Pri načrtova- nju kondicijske priprave sodnika poudarjamo pomembnost treninga hitrostne vzdržljivosti in hitrosti s predhodnim razvojem aerobne vzdržljivosti, saj je optimalen telesni fitnes pravzaprav predpogoj za kakovostno sojenje nogometnih tekem. Ključne besede: nogometni sodnik, obremenitve, načrtovanje vadbe. Miro Hristov Obremenitve nogometnih sodnikov med tekmo Vir: https://www.delo.si/images/slike/2019/05/30/541007.jpg glas mladih 131 „ Uvod 1. junija letos ob 21. uri je Damir Skomina v Madridu kot prvi Slovenec v zgodovini s piskom v piščalko označil začetek velikega finala nogometne Lige prvakov, ki sta ga odigrala angleška prvoligaša Tottenham in Liverpool. Nogometni navijači med ogle- dom tako pomembnih tekem svojo pozor- nost v prvi vrsti namenjajo igralcem svojih ekip, v tem prispevku pa v ospredje posta- vljamo sodniško ekipo, ki je nepogrešljiv del vsake uradne nogometne tekme. Ker je nogometna igra s časom postala vse hitrej- ša in agresivnejša, nogometaši pa vse bolj tehnično in taktično usposobljeni, so tem spremembam morali slediti tudi sodniki in na igrišču v skladu s svojim znanjem in usposobljenostjo uveljavljati pravila, ki se prav tako spreminjajo v korist hitrejše in napadalnejše igre. Iz tega sledi, da mora sodobni nogometni sodnik poleg dobre psihološke pripravljenosti in natančnega poznavanja pravil nogometne igre ustre- zno skrbeti tudi za svojo kondicijsko pripra- vo. V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskav v zvezi s fiziološko in mehansko obremenitvijo kakovostnih nogometnih sodnikov med sojenjem tekem in podaja- mo smernice za načrtovanje kondicijskega treninga sodnika. Vrhunski sodnik med tekmo opravi 9–13 kilometrov poti, doseže približno 85–90 % maksimalne frekvence srčnega utripa ter približno 70–80 % vrednosti maksimalne- ga privzema kisika (VO 2max ). 4–18 % skupne opravljene razdalje preteče z visoko inten- zivnostjo, vrednosti laktata se gibljejo v rangu 4–5 mmol/l, med samo tekmo pa lahko narastejo tudi do 14 mmol/l (Casta- gna, Abt in D’Ottavio, 2007). Vse to nakazu- je, da mora biti kakovosten delivec pravice odlično kondicijsko pripravljen, da lahko svoje znanje in razumevanje nogometne igre ustrezno zastopa na igrišču. Če se ozremo na zgornje vrednosti, pri- demo do spoznanja, da je za kakovostno sojenje nogometnih tekem zahtevan kom- pleksen sklop gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Podlago jim predstavlja ae- robna kapaciteta oz. vzdržljivost, že zaradi velikih opravljenih razdalj; po Ušaju (2003) bi lahko to sposobnost opredelili kot dol- gotrajno vzdržljivost, saj nogometni polčas traja 45 minut, napori, ki definirajo ome- njeno sposobnost, pa trajajo od 3 minut do ene ure. Sledi anaerobna kapaciteta, ki zajema sposobnost hitrostne vzdržljivo- sti, saj mora sodnik v določenih trenutkih tekme hitro menjavati položaje na igrišču ter ob tem ohranjati ali celo večati hitrost gibanja. Tudi vrednosti laktata, ki jih sodnik doseže med igro, nakazujejo veliko po- trebo po visoki anaerobni kapaciteti. Sam trening hitrosti je prav tako nepogrešljiv del kondicijske priprave, saj mora sodnik v številnih primerih (protinapad, dolga podaja ipd.) v najhitrejšem možnem času priteči na mesto dogajanja, da mu ne bi zaradi prevelike oddaljenosti od igralne situacije kakšna stvar ušla iz vidnega polja. Poleg omenjenih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ne smemo zanemariti mišične moči in gibljivosti, zato je potrebno pozor- nost v kondicijski pripravi nameniti tudi njima. Predpostavimo lahko, da nogome- tni sodnik potrebuje celostno obravnavo v smislu kondicijske priprave s poudarkom na dolgotrajni vzdržljivosti, hitrostni vzdr- žljivosti ter hitrosti, prav tako pa se mora posvetiti splošni mišični moči in gibljivosti. „ Mehanska obremeni- tev Opravljena razdalja V Tabeli 1 so prikazane opravljene razdalje sodnikov na različnih tekmovalnih ravneh. Domnevamo lahko, da so opažene razlike povezane z nivojem tekmovanja ter različ- nimi sodniškimi strategijami, ki se jih po- služujejo delivci pravice visokega tekmo- valnega ranga. Prav tako opazimo razlike med sodniki različnih narodnosti, saj se v vsaki državi igra drugačen stil nogometa, kar se posledično pozna tudi na opravljeni razdalji med tekmo. Nekoliko manjše šte- vilo opravljenih kilometrov ugotovimo pri tekmah nižjega ranga, kar lahko pojasnimo z dejstvom, da na tekmah nižje kakovosti tudi igralci pretečejo manj, tempo igre pa je izrazito počasnejši kot na tekmah visoke- ga ranga. Costa idr. (2013) so opazovali 11 brazilskih sodnikov na 35 tekmah. V prvem polčasu so v povprečju opravili 5.219 metrov raz- dalje, v drugem pa 5.230 metrov, skupaj torej približno 10,5 kilometrov. Izračunali so tudi povprečno in maksimalno hitrost merjencev v obeh polčasih. Povprečna hitrost za prvi polčas je znašala 6,6 km/h, za drugi pa 6,4 km/h, kar pomeni, da so bili sodniki v drugem polčasu statistično značilno počasnejši. Vendar pa se razlika ni pokazala v maksimalni hitrosti, ki je za prvi polčas v povprečju znašala 19,3 km/h, za drugi pa 19,4 km/h. Čeprav ni šlo za tekme prve brazilske lige, ampak za prvenstvo se- verovzhodne brazilske regije, so izmerjene opravljene razdalje primerljive s tistimi, ki smo jih predstavili v Tabeli 1. Weston, Drust in Gregson (2011) so želeli raziskati razmerje med intenzivnostjo tek- movalne obremenitve elitnih sodnikov in igralcev na istih tekmah. Opazovali so 18 prvorazrednih nogometnih sodnikov angleške FA Premier League (prve držav- ne angleške lige) na 236 tekmah v sezoni 2008/09. Ugotovili so, da je bila skupna opravljena razdalja sodnikov večja od raz- dalje igralcev, povprečno pa je znašala 11.280 metrov v primerjavi z 10.794 metri, ki so jih opravili nogometaši. Med obema skupinama ni bilo statistično značilnih raz- lik v opravljeni poti s tekom visoke hitrosti (v povprečju 716 metrov sodniki, 703 metre igralci), ampak so se te pokazale pri sprintu Tabela 1 Skupna opravljena razdalja nogometnih sodnikov na različnih tekmovalnih nivojih (Castagna idr., 2007) Nivo tekmovanja (n) Narodnost Opazovane tekme Razdalja (m) Mednarodni (7) Mednarodna Vrhunske mednarodne 9.736 ± 1.077 Državni (6) Japonska Prva japonska liga 10.168 ± 756 Državni (18) Avstralska Prva avstralska liga 9.408 ± 838 Državni (13) Angleška Prva-četrta angleška liga 9.438 ± 707 Državni (33) Italijanska Prva italijanska liga 11.469 ± 983 Državni prvega ranga (12) Danska Prva danska liga 10.070 ± 130 Državni visoke ravni (15) Danska Druga danska liga 9.940 ± 190 Elitni državni (13) Italijanska Prva italijanska liga 12.956 ± 548 Mednarodni (13) Evropske države Evropske pokalne 11.218 ± 1.056 Nižja raven (14) Angleška Tekme nižjega nivoja 7.496 ± 1.122 n – število merjencev; m – metri (povprečje ± standardni odklon). 132 (153 metrov sodniki, 262 metrov nogome- taši). Dejavnosti med tekmo Mallo, Navarro, Garcia-Aranda in Helsen (2009) so raziskovali dejavnosti enajstih elitnih nogometnih sodnikov med tekma- mi na FIFA Pokalu konfederacij leta 2005 v Nemčiji. Izmerjena povprečna opravlje- na razdalja je znašala 10.218 metrov, brez statistično značilne razlike med obema polčasoma. Opazovali so vrsto dejavnosti v odnosu na količino opravljene razdalje. V Tabeli 2 so prikazane razdalje, opravljene v različnih gibalnih kategorijah (stanje, hoja, lahkoten tek, hiter tek in sprint). Kategorije so bile v odstotek pretvorjene glede na čas, porabljen zanje. Za stanje na mestu lahko opredelimo tiste dejavnosti, ki jih ne more- mo smatrati kot hojo, torej različna gibanja okoli svoje osi oz. kratke premike v majh- nem obsegu. Sodniki so stali 37 ,1 % in hodi- li 26 % tekme, srednje intenzivna dejavnost (lahkoten tek) je zajemala 20,2 %, preosta- nek časa pa so porabili za hitrejši tek (8,9 %) in tek z visoko hitrostjo (7,7 %). Razdalja, ki jo sodniki pretečejo z visoko hitrostjo, je eden najboljših pokazateljev njihove zmo- gljivosti – merjenci iz te študije so pri visoki hitrosti tekli 37 % dlje kot pa tisti, ki so jih opazovali med kadetskim (U-17) svetovnim prvenstvom na Finskem leta 2003 (Mal- lo, Navarro, Garcia-Aranda, Gilis in Helsen, 2007). Mallo idr. (2009) so ugotovili, da je bila telesna učinkovitost sodnikov zmanj- šana po petminutnem intervalu, v katerem so bili najbolj intenzivni, ta upad pa je prav tako trajal 5 minut. Ta podatek nakazuje, da delivci pravice občutijo začasno utrujenost tekom tekme. Razmerje med dejavnostjo in odmorom Razmerje med visoko in nizko intenzivno dejavnostjo oz. med dejavnostjo in od- morom bi lahko definirali številsko, in sicer z razmerjem 1 : 4,3. To pomeni, da se v povprečju visoko intenziven tek pojavi na vsakih 4 do 5 nizko intenzivnih tekov. Upo- števajoč opravljeno razdaljo med tekmo, so razmerja med visoko in nizko intenziv- nostjo 1 : 33 za angleško nižjo raven, 1 : 6,3 za danski prvi rang oz. visok nivo, 1 : 5,8 za italijansko elitno raven, 1 : 5,5 za italijansko Serie A (prvo državno ligo) ter 1 : 6,8 za so- dnike na mednarodnem nivoju. Dodamo še lahko, da sodniki nižje ravni opravijo zgolj 58 % (povprečno 7.496 metrov) raz- dalje elitnih sodnikov, prav tako pa je opa- žen statistično značilen upad dejavnosti v drugem polčasu (Castagna idr., 2007). To je jasen znak za nabirajočo se utrujenost, saj se kakovost gibalnih vzorcev značilno po- slabša po prvem polčasu. Pomembno je, da nogometni sodnik zna razločiti, kdaj je potrebno med igro nujno zvišati intenzivnost in tudi prehajati v sprint (npr. v primeru protinapada ali v trenutkih, ko tekma preide v odločilno obdobje in je tudi sama intenzivnost igre na visokem nivoju – običajno ob koncu) ter kdaj je dovoljen počitek in je možno na različne načine varčevati z energijo (npr. ob statič- ni igri ali med nizko intenzivnimi obdobji, ko lahko sodnik samo z dobrim postavlja- njem na igrišču privarčuje ogromno ener- gije za visoko intenzivna obdobja tekme). Kakovosten delivec pravice zna ustrezno porazdeliti dejavnost in odmor ter se mu v nobenem trenutku ne pripeti, da bi zaosta- jal za igralci – njegova intenzivnost vedno ustreza intenzivnosti igralne situacije. „ Fiziološki odzivi Frekvenca srčnega utripa V Tabeli 3 so predstavljene povprečne vrednosti frekvence srčnega utripa nogo- metnih sodnikov med tekmami nekaterih tekmovanj visoke ravni. Med obema polča- soma ni bilo zaznanih statistično značilnih razlik, čeprav se je mehanska obremenitev zmanjševala proti koncu tekme. To lahko razložimo s tem, da se ob dolgo trajajoči vadbi srčno-žilni sistem nekaj časa prilagaja na obremenitev in se včasih odzove z za- kasnitvijo, čeprav se delovna obremenitev ne poveča oz. se celo zmanjša. Pri danskih sodnikih je bila frekvenca utripa v razponu od 150 do 170 utripov/minuto 56 % celo- tnega časa, nad 170 utripi/minuto pa 27 % časa. Srčni utrip je presegal 90 % maksimal- nega več kot 25 minut. Najvišja opažena frekvenca je znašala 196 utripov/minuto, medtem ko so pri angleških sodnikih za- beležili najvišjo pri 200 utripih v eni minuti. Naštete vrednosti odražajo ponavljajoče se epizode anaerobnih obremenitev ob že prevladujoči aerobni dejavnosti. Helsen in Bultynck (2004) sta ugotovila visoko variabilnost frekvence srčnega utri- pa pri sodnikih, ki so sodili na evropskem prvenstvu reprezentanc leta 2000. Opa- zovala sta 17 izkušenih glavnih sodnikov in pomočnikov prvega ranga iz Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA), ki so prihajali iz različnih evropskih držav. Med obema skupinama sodnikov se je pokaza- la statistično značilna razlika pri frekvenci srčnega utripa v mirovanju – sodniki v povprečju 52 ± 7 utripov/minuto, pomoč- niki 59 ± 6 utripov/minuto. Maksimalna frekvenca med tekmo je za glavne sodnike znašala povprečno 179 ± 9 utripov/minuto, za pomočnike pa 181 ± 9 utripov/minuto in je bila višja med tekmami kot pa med laboratorijskimi testiranji. Prav tako je ma- ksimalen utrip približno sovpadal s formulo Tabela 2 Povprečna opravljena razdalja (v metrih) in standardni odklon za različne dejavnosti v obeh polčasih tekme (Mallo idr., 2009) Prvi polčas Drugi polčas Skupaj Stanje na mestu 1.004 ± 16 973 ± 113 1.977 ± 187 Hoja 1.120 ± 114 1.064 ± 85 2.184 ± 162 Lahkoten tek 1.310 ± 153 1.216 ± 135 2.526 ± 230 Hitrejši tek 812 ± 97 798 ± 129 1.611 ± 204 Tek z visoko hitrostjo 932 ± 174 989 ± 238 1.920 ± 399 Skupaj 5.178 ± 363 5.040 ± 398 10.218 ± 643 Tabela 3 Frekvenca srčnega utripa (povprečje ± standardni odklon) med tekmo (Reilly in Gregson, 2006) Tekmovanje n Frekvenca srčnega utripa (utripov/minuto) Prva angleška liga 14 165 ± 8 Prva italijanska liga 18 163 ± 5 Prva in druga danska liga 27 162 ± 25 UEFA evropsko prvenstvo 2000 17 155 ± 16 n – število merjencev. glas mladih 133 ‚220 – starost v letih‘. V povprečju so sodni- ki oz. pomočniki tekme sodili pri 85 ± 5 % oz. pri 77 ± 7 % njihove maksimalne srčne frekvence. Krustrup idr. (2009) so v svojo študijo vklju- čili 15 glavnih sodnikov in 15 pomočnikov, vsi pa so imeli FIFA licenco in večletne iz- kušnje na mednarodnih tekmah. Glavne sodnike so analizirali na šestih tekmah članskih reprezentanc, dveh U-21 repre- zentančnih tekmah, petih tekmah Lige prvakov (elitnega evropskega klubskega tekmovanja) in dveh tekmah Pokala UEFA (drugorazrednega evropskega klubskega tekmovanja). Pomočnike sodnikov so spre- mljali skozi petletno obdobje (2003–2008) na osmih tekmah članskih reprezentanc, petih U-21 reprezentančnih tekmah in dveh tekmah Lige prvakov. Povprečna fre- kvenca srčnega utripa je za sodnike znašala 151 ± 9 utripov/minuto, za pomočnike pa 124 ± 15 utripov/minuto. Pri glavnih sodni- kih se frekvenca ni bistveno spreminjala skozi tekmo, medtem ko je bila pri pomoč- nikih 11–13 utripov/minuto nižja od 45. do 60., od 60. do 75. in od 75. do 90. minute v primerjavi z uvodnim obdobjem tekme (prvih 15 minut). Za glavne sodnike je pov- prečen utrip štel 85 ± 3 %, za pomočnike pa 77 ± 5 % maksimalnega srčnega utripa, doseženega med tekmo (sodniki 177 ± 12, pomočniki 161 ± 13 utripov/minuto). Frekvenca srčnega utripa je dober pokaza- telj tekmovalne intenzivnosti nogometnih sodnikov, pri načrtovanju vadbenega pro- cesa pa ne gre zanemariti visokih deležev maksimalnega utripa, ki jih delivci pravice dosežejo med samo tekmo. Prav tako so vrednosti srčne frekvence rahel pokazatelj vsebnosti laktata v krvi ter vključenosti ae- robnega sistema (Castagna idr., 2007). Vključenost aerobnega sistema Med povprečno tekmo visokega ranga so- dnik 53–56 % časa deluje pri 70–90 % srč- ne frekvence in 28–33 % časa v območju nad 90 % maksimalnega utripa (Castagna idr., 2007). Iz tega je možno sklepati, da je med sojenjem nogometne tekme aerobni metabolizem močno obremenjen. Čeprav ima zgolj opazovanje srčnega utripa svoje omejitve pri ocenjevanju aerobne vključe- nosti, pa gre za prikladen in lahko izvedljiv način in je zato pogosto v uporabi. Razi- skovalci so poskušali določiti povprečen privzem kisika (VO 2 ) med tekmo in s tem aerobno vključenost, in sicer tako, da so iz- koristili linearno povezanost frekvence srč- nega utripa in VO 2 , do katere je prišlo med laboratorijskim testiranjem (stopnjevanim tekom na tekalni stezi do izčrpanosti). Ocenjeno je bilo, da aerobna vključenost med tekmami znaša 81 % maksimalnega privzema kisika (VO 2max ), ki je bil dosežen med laboratorijskimi testiranji. Med različ- nim tekmovalnimi ravnmi ni bilo zaznanih pomembnih razlik – elitni sodniki so med igro v povprečju delovali na 80,5–81 %, nižje kvalificirani delivci pravice pa na 80 % VO 2max (Castagna idr., 2007). Slednji kljub upadu dejavnosti v drugem polčasu niso pokazali statistično značilnih sprememb pri privzemu kisika (81 % VO 2max prvi polčas, 79 % VO 2max drugi polčas). Pri sodnikih prvega ranga pa so se pokazali nekoliko nasprotu- joči si rezultati. Za sodnike prve angleške lige je v drugem polčasu privzem kisika znašal 2,5 % manj kot v prvem, pri danskih prvokategornikih pa ni bilo zaznanih razlik, čeprav so v drugem polčasu znižali pogo- stost najbolj zahtevnih dejavnosti, kot sta npr. visoko intenziven in vzvraten tek. Čeprav aerobna pripravljenost predstavlja eno ključnih komponent tekmovalne učin- kovitosti, pa pri delivcih pravice ni bilo opa- ženih visokih absolutnih vrednosti VO 2max . Stølen, Chamari, Castagna in Wisløff (2005) navajajo številke v rangu od 40 do 56 ml/ kg/min, povprečja pa se gibljejo okoli 46–51 ml/kg/min. Caballero idr. (2011) so testirali 22 španskih državnih sodnikov in izračunali povprečen maksimalen privzem kisika, ki je znašal 48,7 ± 4,3 ml/kg/min. Pri angleških prvoligaških delivcih pravice pa so bile ugotovljene nekoliko višje vredno- sti, in sicer 50,9 ± 5,7 ml/kg/min (Castagna idr., 2007). Podatki o aerobnih zahtevah sojenja nogo- metne tekme, ki so na voljo, potrjujejo, da je aerobni sistem med igro močno obre- menjen, vendar pa je potrebno biti pozo- ren pri interpretaciji rezultatov, pridoblje- nih z laboratorijskim razmerjem med srčno frekvenco in VO 2 , saj ti predstavljajo zgolj oceno tekmovalne intenzivnosti in lahko precenjujejo dejansko aerobno obremeni- tev nogometnih sodnikov. Laktat v krvi V primerjavi z nogometnimi igralci je za sodnike na voljo dosti manj podatkov o koncentraciji laktata v krvi med tekmo. Pri danskih prvokategornikih in sodnikih viso- kega standarda so z odvzemom vzorcev krvi izmerili vsebnost laktata 4,8 mmol/l po koncu prvega polčasa in 5,1 mmol/l po koncu drugega (Castagna idr., 2007). Gre za podobne vrednosti, kot so jih zabeležili tudi pri nogometaših enakega tekmoval- nega ranga v enakem časovnem obdobju, torej po koncu obeh polčasov. Potrebno je upoštevati, da med posame- zniki obstajajo velike individualne razlike v koncentraciji laktata v krvi, visoka varia- bilnost pa je verjetno posledica različnih intenzivnosti dejavnosti pred odvzemom vzorca krvi. Castagna idr. (2007) poročajo o koncentracijah, visokih 14 mmol/l di- rektno po koncu drugega polčasa, ki so statistično značilno višje od najvišjih vre- dnosti po koncu prvega polčasa. Te ugo- tovitve jasno kažejo, da imajo elitni sodniki visoko vsebnost laktata v krvi v ključnih trenutkih tekme. Italijanski delivci pravice so med sojenjem prijateljskih tekem med prvim polčasom pridelali nekoliko več kot 7 mmol/l, vsebnost laktata pa je bila med igro značilno višja kot po ogrevanju (2,1 ± 0,5 mmol/l). Krustrup idr. (2009) so v svoji študiji mednarodnih sodnikov izmerili 3,4 ± 2,3 mmol/l po prvem polčasu ter 4,6 ± 3,3 mmol/l po drugem, za pomočnike pa je vsebnost laktata v krvi znašala 2,8 ± 1,4 mmol/l med odmorom in 2,8 ± 2,6 mmol/l po tekmi. Izmerjene vrednosti nakazujejo, da bi za kakovosten razvoj nogometnega sodnika lahko bila pomembna tudi t. i. laktatna to- leranca, čeprav koncentracija laktata v krvi med tekmo ni nujno zanesljiv kazalec nje- gove zmogljivosti oz. telesne pripravljeno- sti. Prav tako je na voljo premalo podatkov, ki bi poglobljeno predstavili značilnosti produkcije laktata nogometnih sodnikov med igro. „ Izhodišča načrtovanja vadbe Načrtovanje kondicijske priprave je bi- stvena komponenta za razvoj vrhunskega sodnika, saj zagotavlja napredovanje in omogoča objektivno vrednotenje lastnega dosežka, prav tako pa je v pomoč pri razu- mevanju pomembnosti treninga za izbolj- šanje individualne predstave. Cilji tovrstne- ga načrtovanja programa vadbe obsegajo: – izboljšanje za sodnika pomembnih gi- balnih sposobnosti s poudarkom na hi- trostni vzdržljivosti in hitrosti; – izboljšanje rezultatov preizkusov telesne pripravljenosti; – izboljšanje splošne telesne priprave, po- čutja in samopodobe; 134 – kakovostno sojenje nogometnih tekem in dobra pripravljenost na vseh 90 mi- nut; – napredovanje na višje liste sodnikov. V pripravljalnem obdobju priporočamo najprej trening srednje intenzivnosti z na- vajanjem na tekaško obremenitev. Tako do- sežemo izboljšanje aerobne vzdržljivosti (z uporabo metode neprekinjenega napora) v namen zagotovitve zadostne pripravlje- nosti na zvišanje intenzivnosti v nadaljnjih fazah treninga. Pozornost namenimo tudi razvoju splošne moči. Po dveh do treh te- dnih preidemo na trening visoke intenziv- nosti, predvsem hitrostne vzdržljivosti in hitrosti – uporabimo metodo s ponavljanji, po možnosti pa se trening izvaja na nogo- metnem igrišču, kjer lahko sodniku približa- mo tekmovalne pogoje. Aerobni energijski sistem smo do tega trenutka že pripravili na zahteve visoko intenzivne obremeni- tve in na hitro regeneracijo po vadbenih enotah, glavni cilj pa je razvijati anaerob- no vzdržljivost. Posvetimo se tudi razvoju moči, stabilizacije ter gibljivosti. Ko napoči tekmovalno obdobje, poskušamo kakovo- stno vzdrževati motorične sposobnosti in na ta način dosegati najvišjo tekmovalno učinkovitost, trenažni proces pa prilaga- jamo številu tekem v določenem tednu. V prehodnem obdobju oziroma obdobju brez tekem naj se sodnik telesno in psihič- no regenerira, z eno ali dvema vadbenima enotama tedensko pa naj vzdržuje aerob- no vzdržljivost. „ Zaključek Nogometni sodnik je nepogrešljiva oseba vsake uradne nogometne tekme, zato je neprestano pod drobnogledom vseh ude- ležencev športnega dogodka – gledalcev, igralcev, trenerjev in funkcionarjev ter v pri- meru tekem višjega kakovostnega ranga tudi širše javnosti. Prav tako njegove pred- stave na igrišču ocenjujejo vodilni ljudje sodniških organizacij in presojajo o njegovi usposobljenosti za sojenje nogometnih tekem ter morebitnem napredovanju. Te- melj sodnikovega udejstvovanja je stalno izboljševanje in izpopolnjevanje v namen ustrezanja standardom, ki mu jih predpi- suje društvo, katerega član je. Zato mora biti poleg dobre psihološke in teoretične usposobljenosti tudi ustrezno kondicijsko pripravljen, da se lahko kosa z zahtevami sodobne nogometne igre in v skladu s svojim znanjem na igrišču uveljavlja Pravi- la nogometne igre. V mnogih primerih so sodniki pri izpeljavi vadbenega procesa prepuščeni izključno sami sebi in se precej nesistematično pripravljajo na sojenje, zato bi bilo smiselno posvetiti več pozornosti načrtovanju njihove kondicijske priprave. „ Literatura 1. Caballero, J. A. R., Ojeda, E. B., García-Aranda, J. M., Mallo, J., Helsen, W., Sarmiento, S., … García-Manso, J. M. (2011). Physiological pro- file of national-level Spanish soccer referees. International SportMed Journal, 12(2), 85–91. Pridobljeno iz https://www.researchgate. net/search 2. Castagna, C., Abt, G. in D’Ottavio, S. (2007). Physiological Aspects of Soccer Refereeing Performance and Training. Sports Med., 37(7), 625–646. Pridobljeno iz https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/ 3. Costa, E. C., Vieira, C. M. A., Moreira, A., Ugri- nowitsch, C., Castagna, C. in Aoki, M. S. (2013). Monitoring External and Internal Loads of Brazilian Soccer Referees during Official Mat- ches. Journal of Sports Science and Medicine, 12(3), 559–564. Pridobljeno iz https://www. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ 4. Helsen, W. in Bultynck, J. B. (2004). Physical and perceptual-cognitive demands of top- -class refereeing in association football. Journal of Sports Sciences, 22(2), 179–189. Pri- dobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/ 5. Krustrup, P., Helsen, W., Randers, M. B., Chri- stensen, J. F., MacDonald, C., Rebelo, A.N. in Bangsbo, J. (2009). Activity profile and physi- cal demands of football referees and assis- tant referees in international games. Journal of Sports Sciences, 27(11), 1167–1176 . Pr i d o b l j e - no iz https://www.researchgate.net/search 6. Mallo, J., Navarro, E., Garcia-Aranda, J. M. in Helsen, W. F. (2009). Activity profile of top- -class association football referees in relation to fitness-test performance and match stan- dard. Journal of Sports Sciences, 27(1), 9–17. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/ 7. Mallo, J., Navarro, E., Garcia-Aranda, J. M., Gi- lis, B. in Helsen W. (2007). Activity profile of top-class association football referees in rela- tion to performance in selected physical te- sts. Journal of Sports Sciences, 25(7), 805–813. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/ 8. Reilly, T. in Gregson, W. (2006). Special po- pulations: The referee and assistant referee. Journal of Sports Sciences, 24(7), 795–801. Pri- dobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/ 9. Stølen, T., Chamari, K., Castagna, C. in Wisløff, U. (2005). Physiology of Soccer: An Update. Sports Med., 35(6), 501–536. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/ 10. Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inšti- tut za šport. 11. Weston, M., Drust, B. in Gregson, W. (201 1). In- tensities of exercise during match-play in FA Premier League referees and players. Journal of Sports Sciences, 29(5), 527–532. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/ Miro Hristov, mag. kineziologije Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport miro.hristov.23@gmail.com