LJUBLJANSKI ČASNIK.
M
I turih M O. Grudnu
JS.>0.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumcra-
tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vratlne naznanila.
Poziv
na zdravnike, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ker zdravnikov pri armadi manjka in ker je treba, jo ž njimi previditi, je gospodu ministru znotranjih opravil priložnost dalo, mene z v. razpisam od 2. t. m. št. 6446 po najvišjim zaukazu pozvati, na civilne zdravnike te kronovine brez odloga poziv razpisati, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ko tadaj z nazočim ta poziv razpišem, se opert na skušnje poslednjiga časa, v kterim je toliko zdravnikov svojo domoljubnost s svojo nevtrudljivostjo pri armadi v vojski in v vojaških bolnišnicah tako slavno pokazalo, sve-sto nadjam, de bodo tudi zdaj glas domovine slišali in njenim vojakam v pomoč prišli.
De se to po mogočosti lahko stori in tistim, kteri v vojaško zdravniško službo stopijo, ali se tudi le za čas vojske va-njo zapišejo, o službi in po nje končanju primerne hasni pri-gotovijo, je Njegovo Veličastvo dovoliti blagovolilo :
1- 1K- Uo vork veliko večjih	^ J"
so bile z n. v. sklepam od 30. pr. m. vojaškim zdravnikam c. k. armade dovoljene in v Dunajskim časniku 1. Grudna t. 1. razglašene, tudi vsaki na kakim cesarskim vseučilišu gra-duiran ali poterjen zdravnik, kteri se za resen vstop v vojaško zdravniško službo oglasi, in ali le za čas potrebe ali za več časa za vojaško zdravništvo popolnama priseže, za napravo obleke in zdravniškiga orodja še plačilo poverh prejel, in sicer:
Vsaki doktor ali magister sto in petdeset goldinarjev dobr. denarja, vsaki patron rano-celstva sto gold. dobr. den., in vsakteri, kdor toliko zdravniških vednost ima, de more po obstoječih pravilih vojašk zdravnišk pripomoč-nik biti, šestdeset gold. dobr. den.
2.	De se bo med tistimi civilnimi zdravniki, kteri, brez de bi popolnama med vojaško zdravništvo stopili, sam za čas v vojaških bolnišnicah službo prevzamejo, doktorjem po tri gold. dobr. den., magistram ali patronam ra-nocelstva pa en gold. in 30 kr. dobr. denarja na dan plačevalo, potem de se bodo, ako zvu-naj svojiga navadniga stanovanja vojaško službo opravljajo, zastonj na mesto svojih opravkov vozili in tam primerno stanovanje dobivali.
3.	De se bo pri podelitvi civilnih zdravniških mest na tiste zdravnike posebno gledalo, ki so ali kot pravi vojaški zdravniki v armadi služili, ali pa le kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljali, dalje, de se bo vsa-kimu, kteri odslej na novo v vojaško službo stopi, službno mesto v civilnim, ki bi mu bilo morde v času, ko je pri armadi služil, podeljeno, kadar iz vojaške službe stopi, prihranilo.
4.	De se bodo izverstne službe s poslavlje-nji plačevale, in
5.	De bo vdova praviga vojaškiga zdravnika, kteri bi med časam svoje službe in za
voljo nje umreti vtegnil, pravilni penzion, vdova zdravnika pa, ki samo za plačilo na dan služi, primern leten poboljšek dobivala.
Tisti zdravniki, kteri se hočejo v ta poziv vdati in ali popolnama v vojaško zdravniško službo stopiti ali pa samo za kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljati žele, se imajo tadaj pri lukajšni c. k. deželni vojaški komandi ustno ali pismeno oglasiti, in z dokazi, de so za to vgodni, dostojno izkazati.
V Ljubljani 5. Grudna 1850.
Gustav grof Chorinsky 1. r. poglavar.
Poziv
na ljudomile prebivavce Ljubljanskiga glavniga mesta in Krajnske kronovine.
Ker je zavoljo sile sadanjiga časa treba bilo, armado zlo pomnožiti, je tudi posebnih pomočkov za preskerbljenje bolnih vojakov treba.
Med tem, ko je v c. k. ministerstvo znotranjih opravil od 2. t. m. št. 6446 primerno po-skerbelo, de je za zdravniško pomoč skerbljeno,
glavniga mesta in cele kronovine pozovejo, de bi obez, cofanic i. t. d. podarili, de bi se vojaške bolnišnice na vojski s temi rečmi dostojno previdile.
Prepričan, de bodo o taki priložnosti verli prebivavci te kronovine svojo vselej skušeno domoljubnost zopet pokazali, se obernem k vsim blagodušnim človekoljubam in zlasti k dobrodelnim, miloserčnim prebivavkam naše cele kronovine in njeniga lepiga glavniga mesta s prošnjo, imenovane darove za bolne vojake po mogočosti obilo zberati in jih ali naravnost, ali pa po svojim okrajnim glavarstvu ali po tukajšnim mestnim magistratu c. k. vo jaški komandi blagovoljno poslati. V Ljubljani 4. Grudna 1850.
Gustav grof Cliorinsky 1. r. poglavar.
Politiške naznanila*
Omika in izobraženje Slovencov.
(Konec.)
Če se Avstrijanske naprave, prihodne uči telje izuriti, kakor smo jih tukej razložili,ptu-jim permerijo, se vidi, de so pluje veliko bolj pripravne, ker imajo vse priprave, ki so po trebne, prihodne učitelje v uku in v djanju prav izuriti.
Med ptujimi napravami za prihodne učitelje je prosto seminišče v vasi Ivrajclingi, posvojim sadu ga soditi, naj pripravniši, ker je navadnih pomankanj prosto in ker, kar je uči teljam, ljudem in deželi želeti, prav po naravi, z nar manjšimi stroški, in nar gotoviši doseže. S čem pa doseže? Omikaje glavo, serce in roke.
Kar je nekaj časa sem, se je že več glasov po cesarstvu slišati dalo, de naj bi se semenišča, prihodne učitelje podučiti, napravile; več njih pa, de naj se za prihodne učitelje vstanovnice napravijo, se jim v pomoč dajo, in de naj pri posamesnih stanujejo. Ti, ki so to svetovali, so si tako mislili. Prihodni učitelji bodo prihodni omikavci družin, bodo sami družinski očetje, bolje je tedaj, de z družinami v posamesnih hišah stanujejo. Ta ni clo prazna, in ko se nar bolj na stroške gleda, lahko premaga.
Ali vsakdanja skušnja uči, de 16—SOletni mladenči v družinah še prav živeti ne znajo in tudi primere, ki jo s šoli imajo, ne razume, ter razumeti sploh ne morejo, dokler se detovodskih pravil prav dobro nenauče; zraven pa preveč lepega časa se izuriti, zapravijo; zatorej stanovati v posamesnih hišah prihod-nim učiteljam dobrega, ki se pričakuje, ne prinese, temveč jim veliko škodi. Prihodne učitelje bolje izuriti, je tedaj v resnici semenišča napraviti potreba. V semeniščih pa je treba, de se prihodnim učiteljam ves poduk in vse da in prisvoji, kar jim je treba, de bodo v sercu čutili, kaj če reči, narodni učitelji
merno in ročno omikati razumeli; zraven pa se ne sme nič kaj takega terpeti, kar bi navadne nepriličnosti semenišč, prazno vsezna-nost, hinavstvo, razklanost itd. seboj prinesti moglo. Semenišče v Ivrajclingi pri vodanskim jezeru naj bo zgled, ono naj se posnema. Res, bolj ko se duh, ki v njemu vlada, premišljuje, bolj ko se pregleduje, kolikošna je njegova dobrotljivost za šolo in hišo; bolj se v sercu želja vnema, de bi tudi v naši deržavi takšne semenišča, učilstvo popraviti in povzdigniti, se napravile in vstanovile.
Takšnemu semenišču za prihodne učitelje je pa najprej velike kmetije treba, de bodo priložnost imeli, v djanju se naučiti, česar jim bo treba, kmete podučiti, de Bog je namreč vsakateremu kraju sveta moč dal, vse priro-diti, kar je za živež potrebnega, če ga človek po njegovi legi, nizkosti ali visokosti obdelovati razume, in tedaj tako seme va-nj seje in tak sad sadi, ki ga navadno podnebje ne tare in zatira. Šola je treba, de ljudi uči zemljo spoznati in obrajtati kakor rudno žilo blagostanja, in se stare navade in predsoda iznebiti: Ta kraj ne rodi ko to ali uno; ne prinese in ne more prinesti več ko toliko! Šola je treba, de ljudi n§ duši in na telesu zdrami, jih misliti, delali in pridni biti nagamja; jih uči moči, ki jim£jih je Bog dal, prav obračati in vpotrebovati, jih ljudje v resnici biti, in visoke vrednosti, ki jo kakor podoba božja imajo, se zavediti uči in vadi.
V semenišču je dalje treba, de se prihodni učitčlji peti, goditi in orglati po pravilih in v djanju tako dobro navadijo, de bodo kakor hitro jim bo učiti početi, serce mladih in starih pri občni službi božji milo in pobožno ganiti zamogli.
Nima se pa v semenišču terpeti, de bi se
posvetnega in nespodobnega goditi učilo; de
bi šole po deželi, kakor se je že kje zgodilo, sčasama ne bile šole godb in kralkočasnic, in de bi učitelji pri svatbah in pri občnih veselicah goditi ne mikalo.
Kar druge predmete poduka tiče, je treba jih početno in ne učeno učiti. Vsako reč je treba natanko in čisto razložiti; vsako reč jc treba, de prihodni učitelji sploh in posebej v vsih delih, prav dobro skoz in skoz razume; od vsake reči je treba, de vejo, kako se da v telesni in dušni prid oberniti; vsake reči je treba, dc se tako dobro nauče, de jo bodo lahko in ročno v djanje postaviti mogli. Varovati se je pa treba vsakega lepotičja, ki bi razumnosti škodilo.
Poslednič je treba, de se semeniščani v djanskim letu vsak predmet uka po primerni vodbi naprej posamesne učence, po tempa celo šolo v pričo semeniščnega učitelja učili vadijo.
Nar veči skerb v semenišču pa ima biti, v sercu semeniščanov pravi strah božji redili; vse reči in vsi predmeti poduka naj strah božji navdihujejo in množe.
Vodja naj bo zgled modrega hišnega očeta, in naj s seminiščani kakor s svojimi sinovi ljubeznivo in resno ravna. Z mladenči se posebno v sobivališču tako ravnati; in prihodni učitelji se bodo v svojih opravilih tako rav nati navadili; in ko bodo z družino lepo ravnali, se bo cela občina po njih izgledu toliko več vergla, ko bo vidila, de so dobro učeni in odgojeni; zgled ji bojo v vsih rečeh. Takšne seminišča bi šolam dobrih, v pravim duhuiz-gojenih, prostih, pohlevnih učiteljev dale, in zanemarano ljudstvo bi se v malo le ti 11 omi kano in izobraženo vidilo.
Takšne semenišča bi pa deržava napraviti morala.
Stroškov bi tudi toliko ne bilo. Tla na de
želi niso toliko drasre. Morde bi se kje še ua m ponisje v blagor cerkve an soie zapuščene našle. Za živež v semnišču bi pa vsak semeniščan nekoliko plačati moral; ko bi se učiteljski stan povzdignil, bi tudi sine bogatih starišev va-nj stopiti mikalo, ne bi več pribežališče takim bilo, ki si drugači živeža prislužili ne morejo: Zadosti bi pa tudi v vsaki kronovini eno semenišče bilo, več njih bi pri— hodnih učiteljev lahko enako ne izurilo."
Tudi jaz sem te misli: šolski pripravniki se nimajo preveč reči učiti, alj to, kar se uče, dobro in temeljito; dalej oni se imajo učiti najprej to, kar je potrebno, potem še le, kar je koristno in lepo; oni se imajo tako izuriti, da bojo kmetom in učencem pri vsih rečih , naj zadenejo kmetovanje, alj lepo zaderžanje v cerkvi, v vsakdanjem življenju, proti vladi itd. — za lep izgled služili. Bog nas obvari pred vseznanci, pred bahači, in pred razujz-dneži! Ti bi bili toča za naše šole. Umikati se torej morajo v lepej razmeri: Glava serce in roke.
Slednjič mora avstrijanska vlada skerbeti:
3. Da bojo učitelji v omiki vedno napredo vali.
Slavni učitelj gosp. M. Stojanovič govori svojim bratom učiteljem takole: „Važno je, bratjo mila! in krasno mesto, koje mi v der-žavi zauzimamo, važno posebno vsadašnoj dobi. Nam je izročeno upravljanje, izobraženje in prosvetjenje mladeži našega zanema-ranoga, potlačenoga, in v luži tudjinslva po-tonutoga naroda jugoslavenskoga; v naših je rokah ona mila mladež, na kteroj velja osnovati boljo budučnost naroda našega; v naših je rokah sreča prihodnoga naraščaja, i nada dokroga i srečnoga potemstva, na kterom stoji naša domovina, na kterom stoji čast i slava naroda". Bes! zlatavredne besede iskre-
noga vlastenca! Stan učiteljski je ravno tako imeniten, kakor težaven; starišem izreditipo-
korne otroke, gospodarjem zveste posle, der-žavi pridne in zveste deržavljane, cerkvi brumne in prave kristjane, — to vse storiti in osker-beti, biti vsim vse, je ravno tako imenitno, kakor težavno. Zato se pravi učitelj nikolj ne izuči, on v omiki vedno napreduje, on raste kakor na starosti, tako na vednosti in modrosti. Ako pa hočejo učitelji v omiki napredovati , je treba: a) Da učitelske zbore (skupščine) deržijo. Visoko ministerstvo je 2. sept. 1848 št. 5692 zaukazalo, da naj učitelji pogostama skupščine derže, da se posvetujejo glede vsega, kar bi za povzdigo in poboljšanje učilnic koristno biti moglo, in da zapisnike tih skupščin očitno na znanje dajo. Prav uravnane skupščine učiteljev kakega okraja so neizrečeno koristne. Ravno učitelji naj bolj znajo, kje v šolah največ menka, kaj bi bilo storiti, dc bi se šole prav uravnale; tam sliši kaki mladi učitelj, kako se kaki star in skušen učitelj pri nauku obnaša; tam oznani kaki gospod, kar je v kakej knjigi alj v kakem časopisu zastran šolskih zadev bral: tako se prijazno pogovarja in izobražuje. Zato vis. ministerstvo take skupščine rado vidi, in ni dolgo, kar je nektere učitelje na Štajarskem zavolj toga javno pohvalilo. Škoda je, velika škoda je, da se ta koristna in imenitna reč v tako veliko krajih zanemara! Pa ne bo več dolgo taka: ministersko podučenje za deželne šolske ob-lastnije govori takole: „Šolski svetovavec ima tudi poznati učiteljske skupščine, in predloge storiti, kako bi se one imele uravnati. Zasedaj se bo osebno prizadeval, da se pri njih bolj izobraženi duhovniki in učitelji vdeležijo. Tim skupščinam bo on večbart prašanja po slal, ki bi utegnile, take učitelje podupirati, ki še niso godni prave reči za pretresovanje izvoliti, zraven pa tudi njemu marsikako potrebno rpr M»inanili«. Ako Itotr llOČe . te lene besede ne bojo samo na papirju ostale, in tudi zastran učiteljskih skupščin se smemo nadjati veselih časov!
Dalje je treba:
d) Da učitelji dobre detovodske knjige in časopise berejo.
Novi časi — nove potrebe; nove potrebe tudi pri šolah in šolskem nauku; svet vedno napreduje, kdor knjig in časopisov ne čita, zaostaja in, tako reči, splesnije inostari, naj bi bil nekdaj še tako izversten učitelj ; „brati in učiti se" naj bo geslo vsakoga vestnoga učitelja. Nemci imajo takih knjig in časopisov — in to izverstnih — zadosti, katerih se tudi slovenski učitelji z velikim pridom poslu-žili bojo.
Pa vender še veliko boljši in koristnejši je da slovenski učitelji slovenske knjige in časopise prebirajo; in — bodi Bog zahvalen! število takih slovenskih, prav izverstnih knjig očevidno raste. „Drobtince", „Blaže in Ne žica", „Majcrjova slovnica", njegov „spisov-nik", njegovi „predpisi" so za vsakega učitelja zlate bukve , ker navkoslovje (metodiko) učijo, kako se ima vsaki predmet otrokam razlagati. Tudi naša „sIovenska bčela" bi lehko za gg. učitelje prav imeniten inpodučen list postati zamogla, ako bi slavenski deto-vodci in učitelji v njo dopisovali blagovolili. Zato naj vsi gospodi, kterim napredek naših učiteljev, naših šol, in našega ljudstva na sercu leži, pridno šolske reči zadevajoče sostavke pošiljajo, alj saj opoinnejo, od čega bi bilo dobro in koristno pisati: vredništvo bode rado in hitro postreglo: „z jedinjeno močjo" že pojde. Še jedno reč moram čestivrednim bravcem priporočiti; od novoga leta 1851 bo visoko ministerstvo neki časopis za šolske zadeve na svitlo dajalo i gotovo bo te časopis prav dober kup in zlo imeniten.
Pa zopet slišim kakega gospodina kričati: le pisari, le pisari, da bodeš sit, — alj dnarjov, dnarjov menka. To vse vem in po-terdim; alj jeden krajcar vsaki den na stran djati, to pa še vender vsaki zamore, in za tako lepo in imenitno stvar tudi ni preveč; in glej; imaš vsako leto 6 rajn. 5 kr. sr. za svoje dušne potrebe; in boljši je, da včasu lačen v postel ležeš, kakor da bi svojo napredovanje clo zanemara]. Ako pa resen še tega ne moreš pogrešati, pojdi; j išči, terkaj in prosi; gotovo bodeš našel takih gospodov, ki ti bojo knjige in časopise na nektere tedne radi posodili. Veliko bi bilo pomagano, če bi se v vsakej tehantij knjižnice in bravna društva napravile ! Ko bi bilo v vsakem okraju 20—30 družbenikov, in ako bi premožnejši vsako leto po 2, bornejši po 1 rajnišu dajali, kako hitro in veselo bi knjižnice rasle, in kak vesel sad bi prinesle!
Na koncu svojega sostavka še enkrat ponovim, kar je gospod v Šent-Galu rekel: „Avstrija naj prej za živeš in za obraženje učiteljev skerbi, in potem še le se bo smelo in moglo od šol boljše sadje pričakovati.
(Bčela.)
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana 6. Grudna 1850. 5. dan tega mesca pred poldnem je prišlo blizo 80 nekdanjih podložnih Pogensperške grašine v kan-celijo okrajne komisije za oprostenje zemljiš v Višnji gori, kamor so bili nekteri za ta dan, nekteri pa za prihodnje dni v rečeh oproste-nja poklicani.
Ko bi bila ravnava se začeti imela, so pometali vsi svoje pozive: kričaje in gosposko zaničevaje, na mizo, in za vsako podučenje gluhi so žugali pisma pokončati in nad vradniki silo delati, tako de je mogla okrajna ko-misiia po žandarmerijo poslati.
Razgrajavci so sicer na to kancelijo zapustili, pa nekaj njih se je pred hišne vrata vstopilo, zopet vradnikezmerjajein s silo žu-gaje,kčimur jih je posebno njih napeljevavec šuntal.
Okrajna komisija se je bala, de bi se res kancelije lotili in je zavoljo tega žandarmeriji ukazala, napeljevavca prijeti. Mislila je, de bo tako hrupu konec storila.
Ko je pa žandarmerija eniga pervakov prijela, so začeli kamnje in polena poberati in so se v djanju zoperstavili, napeljevavca prijeti. Eniga žandarmov so na tla vergli, druziga tako udarli, de je padel, pa koj spet vstal. Tako v djanju razžaljena je prijela žandarmerija za orožje ter eniga razgrajavcov in pervakov, ki se je lotil, smertno ranila.
Ko je gospod deželni poglavar danes to zvedil, je, kakor za gotovo vemo, storil, kar je za dobro spoznal, de se ta prigodek brez odloga presodi, krivični zvejo in po postavah ž njimi ravna.
Iz tega namena je tudi že posebna komisija, ktera bo to reč preiskala in presodila, v Višnjo goro šla, in ž njo nekaj vojakov nji v pomoč.
Ljubljana 9. Grudna 1850. Ker so dela za prihodnjo izbero vojaških novineov že skorej vse dokončane, bodo po naredbi od gospoda deželniga poglavarja storjeni vojaški dolžnosti podverženi v vsih okrajnih glavarstvih te kronovinc, kakor tudi v Ljubljani v tem tednu srečkali ali lozali, izbira novineov pa se bo potem 16. t. m. začela in bo konec prihodnjiga tedna v celi kronovini končana.
Gorica. Začasna občinska postava za Gorico je od njegoviga veličanstva že poterjena.
Austrijanska. Njegovo veličanstvo je sle-deče najviši lastnoročno pismo c. k. tajnimu svetovavcu Dragotinu od Kubek poslalo:
Ljubi baron Iviibek ! Ker je moja volja, de naprava deržavniga svetovavstva, po glavnili čertah predpisana, v življenje stopi, zvolim Vas za predsednika mojiga deržavniga svetovavstva, ker sim prepričan, de te velevažne stopnje nobenimu bolj skušenimu in zvestimu možu ne morem zaupati.
Zraven tudi mojimu ministerskimu predsedniku, knezu Sclnvarzenbergu naročim, potem, ko se bo z Vami posvetoval, komisijo sostaviti, kteri boste Vi vodja, ktere naloga bo osnovo naprave in delavnosti deržavniga svetovavstva napraviti. Sklep del te komisije naznanite mojimu ministerskimu predsedniku in pristavite zraven svoje mnenje. Dunaj 5. decembra 1850.
Franc Jožef s. r.
Fr. Schwarzenberg s. r. Serbska. „Serbske nov." pišejo: Njegova prevzvišenost ruski general-konsul, gospod Levšin je prišel 25. novembra v Belgrad. — Z bosniške meje se nam piše, de je Omer paša te dni puntarje pri Derventu strašno na-mlatel in jim več glavarjev ujel.
Tuje dežele.
Bosna. Iz Bosne se piše 21. novembra v „Reichszeitg.": Ker se od politiških dogodb ne sme govoriti, se težko kaj gotoviga od bosniških dogodb zve. Omer paša svoje gibanje in namene skriva, on je nekolika časa že v Derventu, nekoliko urodBroda. Za sabo je vse mostove čez Bosno poderl. Vstajniki so se pa na drugi strani reke vedno za njim pomikali in večkrat z njim zgrabili. Iz Sarajeviga sta se dva bataljona z topništvam vred dvignila pod poveljem Miriliva Ibrabim pašataproti Tuzli, de bi vstajnike z Omer pašatam vred vsak od ene strani prijeli.
Pretekli teden je sneg padel in hud mraz nastopil, kar vojake, posebno ker ni cest, zlo overa. Jug pa je sneg že popolnama vzel. Vedno se glavarji mesta Sarajeviga k vojaš-kimu poveljniku Abdi pašatu v tabor kličejo. Ko so mu obljubili zvestobo in ga nagovarjali, de bi vojake v mesto preložil, de jim ne bo treba toliko zavolj slabiga vremena preterpeti, je tirjal, de naj mu to zagotovljenje pismeno dajo-— Iz vsiga, kar se vidi in sliši, stanje Omer pašata ni ravno brez nevarnosti, znabiti misli z enim maham vstajnike razkropiti, tudi ima nov vezir Hairedin paša z vojaki po morju priti in v Spalati ali v Kotaru na suho stopiti. Na vsako vižo je stanje bolj težavno kakor si je Seraskier mislil; Bošnjaki očitno govore, de se zoper sultana dvigujejo, ker je tudi on giaur postal.
Novice, de je paša iz Tuzle z nekterimi drugimi na avstrijanske tla pobegnil, še nisim slišal tajiti.
Sicer pa ni res, kar se je v „Beichszcilg." št. 258 iz serbske meje naznanilo, de je bilo v taboru v Sarajevem 24 bataljonov, tudi Bema in Perczela ni bilo tukaj.
V Hercegovini je skor vsak dan na mostu čez Narento pri Konjiči boj, kteriga so redni vojaki posedli. V zadnjem bojuje bil vojaški poveljnik Skender beg ranjen. Vstajniki si neizrečeno prizadevajo, tu skoz predreti, od kodar bi le nekoliko ur v Sarajevo imeli in bi se potem z vstajniki v Tuzli in Posavini zamogli zjediniti. Pri Duvni je bilo vse imetje škofa Burisie v plamen verženo; govori se tudi, de so ga umorili, kar ne moremo za gotovo naznaniti. Hiša Vladika Mostarskiga je imela enako osodo.
Mnogo glavarjev iz Posavine sedi v Sarajevem zapertih, večkrat vidimo vjete v že-lezju pripeljati, tudi je neko noč tu naglo ve-
lik šunder vstal, vojaki se dvignejo vstajnike sprejeti, ki so imeli priti. Vsi bolni vojaki iz Travnika so v Sarajevo pripeljani bili. Vsi haremi bojarev so še zunaj mesta pri taboru.
22.	novembra se piše:
Skenderbeg iz Konjicc naznani, de še vedno na mostu pri Narenti stoji. Skor vsak dan se približa kakih 150—200 vstajnikov, ki pridejo gledat k mostu. Več takih oddelkov se na enkrat na raznih krajih prikaže, tako, de se ne da uganiti, koliko vstajnikov de tukaj stoji.
Omer paša se je, kakor današne naznanila povedo, iz Derventa dvignil, se je skoz Ko-torsko napotil, kjer je naglo mostove naredil in Bosno prestopil, prišel je v Modric in danes ima v Gradačac prispeti, kjer je majhina terdnjava.
On je sedaj na desnem bregu Bosne, na kterem so tudi vstajniki zbrani. Ker je že popred vse mostove poderl in čolne razbil in ker se leva stran straži, se zdi, de bo med Bosno in Drino, ki Serbsko meji, svojo in osodo vstajnikov razločil.
Med tem, ko on od zgorej pritiska, so vojaki, ki stoje pod poveljstvam Ibrabim pašata iz Sarajeviga skoz Vlasanico proti Zvorniku odrinili, potem ko so se vstajniki — bilo jih je 2000? — umaknili. Ti vojaki, ki bi bili že danes imeli v Tuzli biti, pričakujo v tem mestu še le daljših povelj.
Iz Krajne se nič ne sliši od vstaje, kaj de se v Hercegovini godi, se čisto nič ne ve. Serbska je mejo proti Bosni zaperla.
Posledna turška pošta iz Carigrada seje 4 dni zapoznila in je več tovorov srebra prinesla.
23.	novembra se piše:
Včeraj zvečer ob sedmih se je začelo iz tabora na Gorici naenkrat s topovi streljali, in ker so vojaki veselo vpitje zagnali, smo sklenili, de je kako zmagno naznanilo prišlo. Al ravno nasprotno sim zvedel. Omer pašata so pri Derventu, torej na levem bregu Bosne vstajniki zajeli, ktere je pa na vse strani raz-tiral. Te novice, akoravno iz vira, v kteriga se sicer ne more dvomiti, ne verjamem, ker imam vzrok misliti, de tukajšni mogočniki in poveljnike nimajo nobene zemijoznanstvene vednosti , in toraj kraj zamenvajo. Marveč je druga novica bolj gotova, de je vstajnike Omer paša, ki so se pri Modniču uterdili, potem ko je Bosno prestopil pri Kotorskem napadel in čez sedem ur v beg zapodil. Komaj je verjeti, de se tukaj v deželi, v sredi dogodb nič ne more zvediti.
Ravno sim imel priložnost s tatarjemOmer pašata govoriti, ki je iz bojiša prišel. On ne ve, ali jc bila bitva ta- ali unkraj Bosne, on no ve imena kraja, in druziga ne pove kakor de je 1000 mertvih in de topovi niso nič pomagali. Pobočnik poveljnika, Abdi paša, je tudi pravil, de so se bili, al on ne ve, kje de kraj leži in je pozabil, akoravno bi bil imel to c. k. general-konsulu naznaniti. Zemljo-pisna nevednost je tu posebno v cvetju.
* Poslednje novice iz Sarajeviga pravijo, de namenov Omer pašata nikdo ne ve, de še nobenimu razodel ni, kaj misli storiti. V veliko korist jc Seraskieru , de vstajniki nimajo lopov in le malo živeža. V terdnjavah so sicer tu in tam topovi, ki so pa nepremakljivi in v eni terdnjavi manjka smodnika, v drugi nimajo topov.
Osservatore Dalm." naznani iz Sarajeviga sledeče: Bataljonu, kimu je bilo ukazano iz tabora odrinuti, je nasprotno povelje prišlo. Sicer sta se pa dva pešna bataljona 17. novembra in dva eskadrona konjkov pod poveljstvam Ibrabim pašata iz Sarajeviga proti Klo-
donu in Vlaseniči napotila Omer pašatu v pomoč, ki se je zdaj kakor pravijo proti Tuzli obernil.
Po bitvi pri Zebče 30. oktobra, v kteri so bili vstajniki tako silno potolčeni, so vojaki Seraskiera tudi drugi del Zebč zropali in zrušili. Omer paša se je potem na levem bregu Bosne po vodi dol pomikal in vedno z vstajniki bojeval, Iz Maglaja se je Omer paša v Dervent podal, kamor je 16. novembra prišel. Pri Madriču so se vstajniki vtaborili: menijo, de bo 19. med njimi in Omer pašatam boj vstal, od tod je Omer paša proti Gradačaču in Tuzli namenjen.
Vojaki Omer pašata so zdravi; v Sarajevem je pa griža in legar. Vojakov je v Sarajevem 3500 z 14 topovi, ki morajo pod milim bogam noč in dan stati, akoravno je huda zima. V taboru stanuje tudi nekaj vdeleženeov vstajnikov in sumljivih poglavarjev, kakor paša iz Bihača in drugi, ki so obstraženi.
V Hercegovini je vedno še vse pri starem.
Pri Kognici se vstajniki z carskimi vojaki vedno bojujejo, ki most čez Bosno varjejo.
#	25. novembra se iz Imoši v „Osservatore Dalm." slede piše:
Tri tedne je že kar se je v pašalikih vGra-dacu Tuzli in Zvorniku vstaja unela. Omer paša je pota med vstajnike poslal s tirjanjem, de naj se povelju cara podveržejo. Ko je ta v Vraduku v imenu Omer pašata to pre-bivavcam naznanil, so ga tako dolgo bili, dokler ni bil mertev. Zavolj tega je Omer paša vstajnike v Bosni dolini zagrabil, kjer je 1200 Turkov padlo; mnogo drugih je ukazal raz-serdeni Seraskier umoriti. Ko jc vojakam pripustil Zebče zropati in pokončati, je dal razglas , de naj nedolžni kristjani na svoje hišne vrata ali na streho bele rute obesijo, de se jim ne bo nič žaliga storilo.
Vstajniki so se razkropili; naj imenitniši med njimi se čez Drino na Serbsko pobegnili.
Za vojake se živež nabira, in ubogi raja mora svoj košček kruha od ust odtergati, kterimu so obljubi, de mu bo vse povernjeno.
Nemška. Pripoveduje se, de poruski minister Ladenberg ni zadovoljen s sklepi, ki so se v Olumucu storili, in de je zavolj tega prošnjo vložil, de bi se mu dovolilo iz ministerstva stopiti.
*	Pruski deržavni zbor je na 3. januarja prihodnjiga leta odložen.
Francoska. Demokrati v Parizu silno vojsko žele. Pervi strel na Nemškem, pravijo oni, bo slavo demokratov naznanil.
% Lahitte je v francoskem narodnem zboru naznanil, de je bilo v pogovoru v Olomucu sklenjeno, de bosta Avstrija in Porusija združeni zoper Ilesen in Schles\vig-Holstein na noge stopile. Schlesvvig naj komisarji obeh deržav opominjajo, de naj orožje odloži.
Bazne naznanila.
—	Jugovshodna železnica je že v celi dolgosti za vožnjo dodeljana. 3. decembra je pervi vozovlak iz Ostrogona (Gran) v Pres-burg prišel, kamor je že popred iz Peštapri-šel. Po tem takem je upati, de se bo skoraj za občinstvo odperla.
—	Fuchsova fabrika v Pesti za smodke je največi na celem svetu. V njej dan na dan 400 ljudi dela, ki na leto 30,000,000smodk narede, ne samo iz ogerskiga ampak tudi iz amerikanskiga tobaka.
—	„Neuigk. Bureau" pravi, de se bodo vse bravne društva za politiške naznanile in za take imele.
Ženitba Slavenov in posebno Rusov.
(Dalje.)
V prejšnih časih so se velki knezi z kne ginjami zunajnih deržav ženili, pozneje so pa iz vzrokov notrajne politike neveste v deželi poiskali in bolj na lepoto kakor na stan gledali. Oni so nalašč lepoto Moskave pregledali, izvoljena je bila naglo za knežko nevesto po cerkvah oklicana. Velki knez \Vasil je izvolil svojo nevesto iz 1500 devic, ki so bile v njegovem poslopju zbrane, druge so bile obdarovane in mnogo njih jc bilo dvornikoni v zakon danih. Njegov zakon je bil nerodoviten , toraj se je čez 20 let od žene ločil in kneginjo Heleno Glinsko v zakon vzel. Ženitvanski pir je bil neizrekljivo krasen. On je sedel z svojim spremstvom v dvorani, ona se je podala iz svoje hiše v knežko poslopje, ob dana od pervih dvornih imenitnikov. Pred njo so nesli dve ženitvanski sveči v svitilnicah, dva karavaja in sreberni denar so delili, poslopju sta bila dva sedeža z svilo pokrita. Na eni mizi so bili kolači in sol.
Na vsakem hlebu, ktera so pred njo nesli, je bilo več velkih srebernjakov, na eni strani pozlačenih. Helena se vsede na svoje mesto, nje sestra Anastazia na mesto ženina. Potem gre poslanec k "VVIasilu in mu reče: „Velki knez! čas je, da sc dela lotiš." Tedaj on vstane, se priklone svetim podobam in zraven Helene vsede, potem ko je Anastazia vstala Zdaj so molili, dvorkinja je Wlasllu in Helene lase razčesala. Ženitvanski sveči so prižgali na tistih, ki so gorele, ko so vodo blagoslovili in na to so nevesti Kiko in Fato podali, de je glavo pokrila in obraz zagernila. V zlati skledi je ležal v treh kotih hmelj , 27 sobolskih košukov, 27 barvanih rut, baržun in z zlatom vdelana obleka in v vsakem kotu 8 srebernjakov. V ženina in nevesto so hmelj metali. Na mesto, kjer sta zaročena sedela, so položili 40 sobolskih kužuhov in potem se v cerkev podali, velki knez z brati in bojari, Helena na sanih z ženskami. K poroki so šli po pogernjenih sobolskih kožah. Naj imenit-niša gospa je deržala v roki posodo vina, me-tropolit ga je podal zaročenima, oba pijeta, velki vojvoda stare posodo, ko je v drugo pil, z nogo. Po tem se vsedeta na dve rudeči blazini, in vse jima srečo vošči, pevci pojo. Velki knez se je potem v svoje poslopje podal, velka kneginja na sanih v svoje slanice. Luči in hlebe so v spavnico nesli in ondi v posodo z pšenico djali. V štirih kotih spavnice so pušice tičale in na mizah so so-bolske kože in kolači ležali, na p o s 11 j i pa dve blazini, dve kapi, odeja iz kože kun in kožuh, na klopeh so stale posode z medico napoljnjene pri postlji nad glavo so visele podobe svetnikov in ravno tako tudi na stenah. Nad vrat-mi in okni, od zunaj in znotraj, so križi viseli. Postlja je stala na 27 žitnih klasih. Velki knez je zajterkval z bližnjo žlahto, je potem v samostane jezdil in z vsimi dvorniki obedval. Knez je sedel v tisti versli kakor kneginja Helena, pred njega so postavili pečenega petelina, kterega so pa koj zagernili in z kolačem vred v spavnico nesli, kamor so kmalo potem zaročena peljali. Drugo jutro sta šla v kopvo in ondi na postlji sede kaše jedila. To se ve, da je bilo vse veselo, noč in dan so pili, godli in trombe in bolni so peli, pesmi in psalmi doneli. Car Ale.\is je zapovedal, daj naj namesti trobentanja in druzega veselja duhovne pesmi pojejo.
Rastline in druge reči, ki so se takrat in se še zdaj pri ženitvanju rabijo, imajo poseben poincn. Hmelj pomeni ljubezen, klasje in pšenica rodovitost, sobolske kože in denarji bogastvo, pri blagoslovnih svečah prižgani ženitvanski sveči varstvo pred čaranjem, stretje steklenice z nogo vničenje sovražnikov domače sreče, podobe svetnikov pomenijo božji blagoslov.
Velki knez Ivan IV. je poslal, ko je prestol nastopil, naj imenitniše vradnike po celej deržavi, žlahtne deklice gledat in naj lepše na dvor povabit, pri tem pa je bilo pod ostro kaznijo prepovedano, kako deklico skriti. On si je zvolil Anastazio Romanovvno. Ko se je v tretje ženil, je prišlo 3000 deklic v njegovo poslopje se pokazat. On zvoli zase Marijo WasilewnoSobakin,hčer Nevgorodskega kupca in Suborowo za careviea.
Ženitba cara se je razločila od ženitbe vel-kega kneza s tem, de se je car z večjo slovesnostjo že.nil. Ženitba cara Mihaela Feo-doroviča so v lelu 1620, 5. februarja s posebno slovesnostjo obhajali.
Tri dni pred ženilbo je nevesta Eudokia StrešnoAV v carsko poslopje prišla, kjer so jo za Carevno razglasili. Na ženitni dan se je podal car zjutraj k maši, in je šel po blagoslov očeta, patriarha Philareta Nikitiča. Potem je molil v samostanih in cerkvah in po slednje si sprosi blagoslov svoje matere. Imel je z zlatom vdelan sobolski kožuh in pas. Nevesta je imela krono na glavi, okinčano z dragimi kamni in biseri. Car jezdi na konju v cerkev, carevna se je peljali v sanih. Steklenice, iz ktere sta zaročena pila, niso sterli, ampak car jo je nazaj dal, da naj jo shranijo. Preden sta sc v spavnico podala', se vstopi bojar Iwan Romanow na prag pred vrata in reče: „Po volji Vsemogočnega, z blagoslovom tvojih staršev si v pravoverni zakon stopil. Toraj ljubi svojo kraljico, našo gospo, kakor zapove Gospod!"
Potem ju spremijo vsi dvorniki v spavnico, ker jima družica nasproti pride v sobolskem kožuhu in hmelj vanju meče. Drugi dan je bila velka pojednja. Nevesta in ženin sedeta skupej za pozlačeno mizo. Spet tretji dan jc bila pojednja v dvoranah zaročenih. Čelerti dan naznani car svojemu očetu, patriarh ga s križem obsenči, z blagoslovljeno vodo oblije in mu srečo vosi. Potem se vsedeta na blazine z zlatom vdelane. Zdaj prinesejo caru darove v imenu patriarha, potem prinesejo veliki duhovni srebernih kup, svilnatih oblačil, sobolskih kožuhov, nato obdari bojarstvo cara in clo kupci, od kterih pa car ni hotel nič vzeti. Potem se poda car z patriarhom, obdan od duhovšinc in bojarov, v stanice carice. Ondi je tudi carica prejela darove in vošila. Patriarh je kosil pri caru z celim spremstvom duhovnov, in steni je bila ženitbena slovesnost končana.
Ženitba cara Alexia Mihaeloviča se je še v večem slavju praznovala 16. januarja 1648. Nevesto si je sam zvolil. On jo je v cerkvi pervikrat vidil in se je vanjo zaljubil. Ime ji je bilo Marija Miloslavski, biLa je hči bo-jara. En dan pred poroko je car bojare in njih žene, kakor tudi nevestino žlahto v gostje povabil. Kraljevi spovednik je zaročena pred kosilom s križem blagoslovil, jima uka zal sc poljubiti, in vsi dvorniki so jima srečo voščili. Drugo jutro zgodaj obišče car cerkve in grobe dedov. Med tem so v njegovem po slopju dvorano z baržunom okinča!i,tla z turškimi in perzijanskimi progami pogernuli, car se napravi kakor h kronanju, careva jc bila tudi v kraljevi obleki, samo namesti krone je imela venec na glavi. Ženin in nevesta se vsedeta na bogato vdelano baržunovo blazino, obdana od visoke duhovščine in vsih dvornikov. Jedi so krog ponujali, ktere so najpopred zaročenima podali, ki pa nista smela nič jesti. Potem so nevesti kito razčesali in na to jo z za-grinjalom zagernuli; na kterem je bil križ vdelan. Pred cara so postavili kruha in sira in ga v majhine kosčike razrezali, zraven so ležale darila za nevesto, zlatom in srebrom vdelane svilnate rute. Tudi pričujočim so se darila dajale. Patriarhu je bil kos belega platna poklonjen. Pred poroko so nevestini starši nevesto za roki vzelo, jo caru pripeljali in se od nje poslovili. V cerkev je peljal car nevesto na desni roki in po vsih cerkvah se je zvonilo. Po poroki je duhoven zaročena nagovoril, ju opominjal, v miru in edinosti živeti, nevesto opomnil, da je dolžna možu pokorna biti, da naj se v pondelik, v sredo in sabolo posli, da naj v praznikih ne greši, da naj cerkve obiskuje, milovšnjo daja, se z spovednikom posvetuje, da je v zveličanje pripelje. Potem se zaročena poljubita in vse jima srečo vošči. V dvorani so bile mize pokrite, svati se jedili in pili, le zaročena sta se jedi in pijače zderžala, in ko so pečenega lahuda na mizo prinesli, so ženina in nevesto v spavnico peljali. Ko ena ura preteče, pošlejo starši novozaročena prašati, kako da jim gre. Koje car rekel, daje vse dobro, se poda vse v spavnico, ker je car vsasega, ki mu je srečo voščil, z kupo obdaroval. Še le zdaj so bile zaročenima lahke jedi preneščene, ki sta se celi dan postila. Potem spusti car vse ■n jih na drugi dan h knežkem kosilu povabi.
Cez dva dni potem je bila spet velka gostija, pri kterej sta car in carica na prestolu sedela in z dragimi darili obdarovana bila. Ta gostija se je gostija kneginje imenovala. Po ženil bi sta novozaročena samostane obiskala, menihe pogostila in darove delila. Vsak menih je dobil 20—30 rubeljev, dve ruti in eno ro-bačo. Šla sta todi v ječe, sta zaperte osvobodila in jih z dnarji obdarovala. Ravno to sta tudi z ubogimi storila. V celej ruskej deržavi so vse ujete razun morivcov spustili.
(Dalje sledi.)
Basni.
16.
Prijazno se bliža volk psetu in se po kratkim sladkim pogovoru z njim pobrali. Bil je lačen. Reče tedaj psu: Ljubi! živali imajo mene v sumu, pojdi tedaj ti tje na uni prostor, kjer se žrebeta pasejo in poprosi uniga tolstiga, de naj nekoliko sem v smrečje pride; pa o mojim imenu molči, ako te praša. Pse gre in pripelje žrebeta, ki ga volk na mestu razterga. Ko pa tudi kuže zdaj svoj delež imeti hoče, mu pokaže volk zobe in pravi: Ce ti je življenje ljubo in te ne mika osoda žrebeta, tak molči in se naglo od tod poberi!
Volku so podobni ljudje, ki so, dokler kaj od tebe upajo, prijatli: berž pa. ko se jim želja dopolni, pripomoček zaveržejo.
Slovstvo in umetnost.
V Relgradu pride na svitlo časopis pod naslovom : „Glasnik družtva srbske Slovesnosti." Več pisateljev ga bo podperalo.
*	Ivan Dobe se je namenil izdati slovnik rusko - nemško - madjarski, madjarsko - rusko-nemški in nemško-rusko-madjarski.
v- V Pragi je prišlo te dni na svitlo: Po-sledni Taborita. Historiško-roinantiški obraz od K. Herloše.
*	V Krakovi je prišlo delo zdravniško na svitlo: \Vstep do analomii ciala lud-skiego od prof. dokt. Ludovika Bierkou-skega.
*	V Zagrebu je izdana knjiga: Rukovod-ni pokus za hervatsko - slavonskog seljaka.
Zmes.
Nek kramar, ki je že dolgo plajš imel, ga obesi pred svojo štacuno. Kmet gre ravno memo in zagleda plajš ter ga hoče od kramarja na vsako vižo imeti in terdi, da mu je bil ukraden. Kramar se zastonj brani, moral je s kmetom h kantonskemu komisarju iti, kjer kmet plajš takole popiše: Na desni strani na persih mora 300 gold. v banknotih zašitih biti, na levi pa 200 gold. Plajš so tedaj pregledali, in omenjene denarje res najdli. Kako se je pač kramar čudil, ko je moral plajš in denarje kmetu izročiti.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V Terstu 7. Grudna:
3». 41. SO. 17. 11.
Na Dunaju 30. Listop.:
45. 99. 3§. 11. 90.
Prihodno srečkanje bo v Terstu 21. Grudna in 4. Prosenca, na Dunaju 14. in 28. Grudna.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 7. Grudna 1850.
Deržavno dolžne pisma po 5 od 100 (v srebrn) 943/,
» 4 '/, » » » 817/s » 4 » » » —
Obligacioni avstrijanskih pod /	, \ ,, in nad Anizo, čeških, morav- l P°	*	od 10'7	~ Seskih, silezkih. štajarskih,ko- J *	„	/» * * \	~
' »	2	'/,»»/	—
»2 » » i 40
» 1 3/4 » »
roških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Bankne akcie po 1155 gold. v srebru.
Dnarna cena 7. Grudna 1850.
V dnarjn
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 35 gld. Srebra	» » » » 28 »