nove
knjige
CONDORCET - INTELEKTUALEC V POLITIKI
Elisabeth Badinter, Robert Badinter, Condorcet, un
intellectuel en politique. Libraire Artheae Fayard, Paris
1988
Stiki s kolegicami iz Dortmunda so mi zbudili zaniaanje
za polo2aJ žensk, zato sem v tekstih ob 200-letnici fran-
coske revolucije postala pozorna na podatek, da je bil
Condorcet edini feminist med revolucionarji. Hotela sem kaj
veC izvedeti o njem in imela sem srečo, da sem v Francoskem
kulturnem centru v Ljubljani naletela na novo, preko 600
strani obsegajoCo biografijo z naslovom "Condorcet. In-
telektualec v politiki".
Knjiga je vzor izredno natanCno dokumentiranega teksta;
opremljena je s Številnimi opombami, odlomki iz pisem. Časo-
pisov, parlamentarnih debat, pol icijskih poroCil, pis(a)nih
spominov in izjav sodobnikov itd. Morebitna neskladja med
dokumenti so ocenjena in pretehtana, sklepanje avtorjev
vedno skrbno utemeljeno in obrazloženo. Temeljita raziskava
je napisana v živahnem slogu, da se bere kot zgodovinski
roman.
Vsebinsko je tekst vreden branja ne le zaradi ženskega
vpraSanja, ki je bilo vendarle samo eno od mnogih Condorce-
tovih zanimanj, ampak predvsem zato, ker odkriva misleca, ki
je pred 200 in veC leti razvijal ideje, ki so бе za danaSnji
čas moderne in izzivalne.
Marie Jean Antoine-Nicolas Caritat de Condorcet, roj. 17.
9. 1743 v Ribemontu, departman Aisne, je bil sin podeželske
plemiške družine, edinec, ki mu je oče umrl, ko je bilo o-
troku komaj dober mesec dni. Ko je bil star 11 let, so ga
poslali na jezuitski kolegij v Rei msu, od koder je priBel
kot dosleden ateist in pristaS verske tolerance, kasneje pa
je postal vnet zagovornik laične vzgoje. Leta 1758 je bil
sprejet na College de Navarre v Parizu, kjer se je navduSil
za matematiko. Kot matematik je že mlad dosegel evropski
sloves in postal član Francoske akademije znanosti. Preko
matematike je priSel v stik s svojimi duhovnimi očeti:
d'Alambertom, Turgotom in Voltairom. To ga je uvedlo v javno
delovanje in kasneje v politično aktivnost. Kot filozof je
bil dedič enciklopedistov, racionalizma in razsvetljenstva.
V doslednem zavzemanju za napredek znanosti in blaginjo lju-
di ter za svoje prepričanje, je kot revolucionar in politik
doživel nemalo razočaranj, v polemikah z Robespierrom je
kdaj odstopil od filozofske drže, ter tu in tam sklenil kak-
Soc Delo, 28, 1989, 4 Nove knjige	433
Sen raanjäi kompromis s svojiei načeli. Ob koncu življenja se
je vrnil k filozofiji, ter v zadnjem delu "Skica napredka
CloveSkega duha" (L'Esquisse d'un Tableau des progres de
l'esprit humain) povzel filozofsko misel v besedah: razum,
toleranca, humanizem. Umrl je 29.3.1794 v ječi, ni Jasno ali
naravne smrti ali je napravil samomor. Condorcet je bil
"angaSirani intelektualec", davno preden je nastal ta pojem.
Gotovo bi laZe Sivel, Ce bi ostal pri matematiki in filozo-
fiji, vendar brez javnega in političnega delovanja mnogih
njegovih filozofskih idej ne bi bilo, oziroma jih ne bi
oblikoval v konkretne programe.
Ker je bil vnet bojevnik za enakost, je bilo razumljivo,
da je Condorcet postavil vpraSanje enakopravnosti Sensk.
Pravičnost ne zahteva le, da se ženskam prizna volilno pra-
vico, ampak tudi to, da so lahko izbrane za vsako javno
funkcijo. Pogoj za to ni samo sprememba zakona, ki bi ji
sledila sprememba navad, ampak predvsem radikalna sprememba
ženske vzgoje. Predlog, ki ga je Condorcet podal 1. 1787, je
bil tako nov, da ni bil deležen niti ugovorov, ampak le
posmehovanja.^
K ženski temi se je Condorcet vrnil leta 1790. Pravzaprav
je logično, da je v zavzemanju za svobodo in enakopravnost
deprivilegiranih, ko je zahteval polne državljanske pravice
za protestante, enakopravnost Judov in osvoboditev črnih su-
žnjev v francoskih kolonijah, zastavil svoj glas Se za
volilno pravico žensk. Svoje staliSče je utemeljil na nači|),
ki danes v nekaterih podrobnostih zveni nekoliko anekdo-
tično. Takole pravi: "Vsi tisti, ki polovici človeStva mirno
odvzamejo pravico sodelovati pri ustvarjanju zakonov, krSijo
načelo enakosti pravic. Zaradi nosečnosti in občasne boleh-
nosti žensk ni mogoče izločiti iz Javnega življenja. Ne
predstavljam si, da bi za te pravice prikrajšali tiste, ki
jih vso zimo muči protin ali se hitro prehladijo. Ženske
nimajo manj političnega čuta kot moSki, saj primeri Elizabe-
te AngleSke, Marije Terezije in Katarine Velike dokazujejo
nasprotno. So ženske manj izobražene? Treba je spremeniti
njihovo vzgojo. Sicer pa bi v primeru neustrezne izobrazbe
morali volilno pravico vzeti vsem nevednežem in prav kmalu
bi jo imeli samo Se tisti, ki so Studirali Javno pravo.
Absurdno je domnevati, da bi politika ženske odvrnila od
materinskih in gospodinjskih dolžnosti, saj tudi kmetov ne
odtrga od pluga in obrtnikov ne iz delavnice." Opozarja na
paradoks, da so ženske lahko vladarice, ne smejo pa voliti.
Konča z zahtevo, naj njegovo utemeljitev poskusijo zavreči
kako drugače kot s posmehovanjem. "In predvsem mi pokažite
med moSkimi in ženskami kakSno tako naravno razliko, zaradi
katere bi ženskam lahko zakonito odrekali volilno pravico."
Condorcetov manifest Je v Javnosti povzročil veliko hrupa, a
politiki so modro molčali. Cas za enakopravnost žensk Se ni
bil zrel.
Resnici na ljubo je o feministu Condorcetu treba navesti
Se dvoje. V ne ravno akademskem spopadu z Robespierrom,
novembra 1792, se spraSuje, zakaj Je okrog Robespierra vedno
434	Nove knjige Soc Delo, 28, 1989, 4
toliko žensk in odgovarja, da zato, ker je francoska revolu-
cija religija, v kateri je Robespierre ustvaril sekto...
"Ima vse lastnosti - ne verskega voditelja, ampak - vodite-
lja sekte... pravi, da je prijatelj ubogih in Šibkih,
vzpodbuja ženske in uboge na duhu, da mu sledijo..."
Ko je v zaCetku leta 1793 Condorcet pripravljal osnutek
nove ustave (osnutek zaradi nasprotovanja montagnardov ni
bil sprejet), je predvidel sploSno volilno pravico za vse
Francoze, stare nad 21 let, in celo za tujce, ki prebivajo v
Franciji več kot eno leto, ne pa za ženske. "Zaradi slabosti
našega izobraževanja je treba to odložiti vsaj Se za nekaj
let. "
Avtorja biografije smatrata, da je bil od vseh Condorce-
tovih bojev glede na duh časa najbolj originalen prav boj za
volilno pravico žensk. Morda za takrat manj originalen,
danes pa prav tako pomemben je njegov delež na Številnih
drugih področjih znanosti, filozofije in politike.
Z vidika socialnega dela in socialne politike bi na prvo
mesto postavila njegov ne dovolj znani prispevek k razvoju
družbenih znanosti. V nastopnem govoru po izvolitvi v Ace-
demie française, februarja 1781, je razvijal misel o aplika-
ciji eksaktnih znanosti na nove vede, "katerih predmet je
človek sam in katerih neposredni cilj je sreča človeka." S
tem je Condorcet počastil D'Alemberta, ki je med prvimi
pokazal pomembnost in učinkovitost aplikacije ene znanosti
na drugo. Cisto originalen Condocetov cilj pa je bil dati
družbenim znanostim - imenuje jih moralne znanosti - isto
zanesljivost kot eksperimentalnim znanostim. Dobro se zaveda
težavnosti, ki jo povzroča dejstvo, da je raziskovalec sam
del družbe, katero preučuje. Vendar je prepričan, da ta nova
veda lahko pridobi metodo in jezik, ki ji bosta podelila
status znanosti. Z uporabo analitične metode, ki jo je
povzel iz matematike, namerava vključiti v znanost nov
predmet: politična in družbena dejstva (le fait politique et
social). Sto let pred Durkheimom trdi, da je treba človeSko
družbo raziskovati "kot raziskujemo bobre." Pred dvema sto-
letjema dojame politično in družbeno uporabo statistike in
verjetnostnega računa. Vse naSteto je zelo blizu Se danes
moderni interdisciplinarnosti, akcijskemu raziskovanju in
uporabi kvantitativnih metod v družbenih znanostih.
Misli iz tega govora, ki jih je razumelo le malo poslu-
šalcev, je uporabil v politični praksi. Ze leta 1774 je
nagovarjal Turgota, naj da izsuSiti nekatera močvirja v
Ribemontu in mu ponudil, da bo raziskal tabele umrljivosti v
vaseh na robu močvirja in tistih na višinah. Na Turgotovo
pobudo je leta 1785 objavil delo "o verjetnosti odločitev,
ki se sprejemajo z večino glasov". Smrtno kazen je zavračal
ne le iz humanih razlogov, ampak tudi zato, ker je izračuna-
val verjetnost sodne zmote.^ Pred revolucijo se je za
politiko zanimal kot matematik in ustvarjal "politično arit-
metiko", ki jo je kasneje preimenoval v "družbeno matemati-
ko" (mathématique sociale).
Soc Delo, 28, 1989, 4 Nove knjige	435
Z ožjega socialnega področja velja omeniti, da je febru-
arja 1792 kot poslanec predložil zakonodajni skupščini
tekst, v katerem predlaga ustanovitev blagajn "pomoči in
varčevanja", kamor naj bi delavci vlagali svoje prihranke.
Prihranki in obresti bi bolnim in starim delavcem omogočili
preživljanje. To je zamisel vzajemnega varčevanja, enega od
temeljev socialnega zavarovanja.
V	času pomanjkanja, pozimi 1792/93, Je predlagal povi-
šanje najnižjih plač glede na naraščanje cen žita. To je bi-
la prva zamisel minimalne plače, seveda preveč drzna za
tedanji čas. Leta 1793 se Je zavzemal za progresivno
obdavčenje, s tem da se ne obdavči tisti del dohodka, ki Je
potreben za preživljanje družine. V svojem osnutku ustave
zavrača "kruto neenakost razmer", v katere naJrevneJSe
pahnejo bolezen, starost ali nesreča in predvideva pravico
do pomoči kot prvega izraza solidarnosti, ki je dvignjen na
raven pravic človeka. Čeprav Je Condorcet s tem postavil
izhodišča socialne demokracije, avtorja njegove biografije
pravita, da ta projekt ni socialističen. Condorcetova
koncepcija družbe obstaja v temelju individualistična in
liberalna.
Vse življenje se je zanimal za vzgojo in izobraževanje.
Ko Je zakonodajna skupščina sklenila, da Je vsak poslanec
lahko član samo enega odbora, si Je Condorcet izbral odbor
za Javno izobraževanje (Comité d'Instruction publique) in v
njegovem okviru na podlagi prejšnjega Tayllerandovega načrta
pripravil projekt, katerega načela so še danes aktualna. Za
prosvetljenskega filozofa in enciklopedista so ljudje lahko
svobodni šele, ko so osvobojeni neznanja. Zato mora biti
izobraževanje kolikor Je le mogoče univerzalno, enako in
popolno. Vsakomu je treba zagotoviti - ne naravno enakost,
ki ne obstaja, ampak - enako možnost dostopa do znanja.
Condorcet Je zagovarjal enako izobraževanje dečkov in deklic
ter meSane osnovne šole. Vsak državljan naj ima vse
življenje možnost, da se uči in izpopolnjuje. Svobodni
državljani morajo imeti splošno izobraževanje za otroke,
enako za moSke in ženske, revne in bogate, ter permanentno
izobraževanje za odrasle. Condorcetove ideje so torej pomem-
bne tudi za andragogiko.
Izobraževanje deli podobno kot danes na osnovno, srednje
in visoko, vrh pa naj bi predstavljala nekakšna akademija
znanosti in umetnosti, katere naloga naj bo vzpodbujanje in
urejanje izobraževanja. Šolanje na vseh stopnjah naj bo
brezplačno, revni otroci naj dobijo štipendije. Ob nedeljah
naj bi bilo dopolnilno izobraževanje za odrasle. Condorcet
Je predvidel celo posledice monotonega industrijskega dela
in menil, da je nadaljevanje izobraževanja delaycev sredstvo
zoper posledice vsakodnevnega dela.
V	Condorcetovem pojmovanju Je tudi, da mora biti izo-
braževanje svobodno, nedogmatično, odprto kritičnemu razumu
in neodvisno od katerekoli politične ali verske doktrine.
436	Nove knjige Soc Delo, 28, 1989, 4
Postavlja torej princip nevtralne in laične Sole.
Seznam naprednih in humanih Condorcetovih idej je Se
dolg. V pismu, ki ga je nedolgo pred smrtjo napisal za
hčerko, se zavzema celo za živali. "Ne onesreči tistih, ki
ti bodo pripadale, ne bodi neobčutljiva za njihovo naivno in
iskreno hvaležnost, nikoli ne povzročaj nepotrebnih
bolečin..."
Bil je antimilitarist. Leta 1772 je pisal, da je bojev-
niški duh (esprit militaire) znanost, kako v ljudeh nadome-
stiti moralni čut z mehanično ubogljivostjo. Kljub temu se
je leta 1791 zavzemal za vojno in predložil skupSčini
načela, po katerih naj bi se ravnala francoska vojska na
zasedenih ozemljih. SpoStovala bo pravice človeka, povrnila
povzročeno Škodo, vojaki se bodo vedli tako, kot če bi se
borili na domačem ozemlju... - Načela so bila sprejeta z
aplavzom, praksa jih žal ni upoStevala.
Zavzemanje za versko svobodo in toleranco ter za reformo
pravosodnega sistema ga povezuje z Voltairom, finančna
vpraSanja in načrt za reformo znanstvenega raziskovanja, v
katerem zagovarja neodvisnost znanosti, s Turgotom.
Zadnje mesece pred smrtjo, ko se je moral skrivati, da ga
ne bi aretirali, je pisal Skico napredka človeSkega duha. V
njej izraža prepričanje, da napredek človeSkega duha odpira
pot razvoju človeštva. Ker so sposobnosti razuma neslutene,
ima človeštvo pred seboj neomejene možnosti za srečo. Očitno
ga niti Voltairov Candide niti teror, v katerega je zaSla
francoska revolucija, nista mogla odvrniti od trmastega
optimizma in vztrajne delavnosti.
Sedanje stanje v svetu, kljub napredku na nekaterih pod-
ročjih, najbrže ne ustreza Condorcetovim predvidevanjem. Ce
pa bi bolj upoštevali razum, toleranco in humanizem, ima
človeštvo možnost za napredek, kot ga razume Condorcet.
OPOMBE
1.	Zelo verjetno sta k tej ideji prispevala Thomas Paine,
levi, r ameriške revolucije, takrat na obisku v Parizu in
Condorcetova inteligentna in izobražena žena Sophie
2.	Kot poslanec je glasoval proti smrtni kazni za Ludvika
XVI
dr. Andreja Kavar-Vidmar