'UiniVr \'1X 199(1
Ocene in por ,eila o puhlikaeijah in ra/stavah
187
poiarskem rin/.Bi krajanrv z. Nanosom. Spregovorila je- o načinu dela, navadah in življenju, k gaje dolinski kmet nekoč živel na Nanosu. Podrobne je je preJ-sl.iv i In košnjo na Nanosu, go«dirj«njej pridobivanje "flanc" ter nahiranje zelišč in gozdnih sadežev.
V	obširni razpravi je predstavila prcleklost šol siva v krnju Vlasta Tul. V uvodu jc poudarila p:,men iole v razvoj« kraja, Poleg cerkve, župnisča, raznih dmšlcv in kasneje tudi mlekarne je pomenila srce krrja. Po posameznih poglavjih obravnava najprej začetke i iolslva v kraju do osnovnošolskega zakona leta 1869, nam obdobje od lela 1869 do konca prve svetovne vojne, obdobje ¡-od llalijo ter čas od lela razpada llalije do ukinitve popolne osemletke leta 1966. Aviorica se je dotaknila ludi skrbi za šolske prostore in Šolske potrebščine, organiziranost šole, učiteljev, solskili prostorov in Šolskega vrla. V Podnanosn so organizirali tudi izobraževalne tečaje in krneli, sko-gospodarsko ¿o I g
Nekoliko skrajšano in predelano diplomske nalogo o društveni dejavnost v fil Vidu v obdobju 18681926, od ustanovitve čiialnicc leta 18*8 dr razpusta izohraiev.-ilneg.t druStva le;a 1926, je prispevala Suzana Hralož. Prikazala jc živahno kulturno udei-slvovunje v majhnem podeželskem okolju, katerega namen je bila skrb z.,a izobrazbo človeka ir. d vi p, njegove kulturne ravni ter narodne zavesti.
Andreja Žvanul pa je za zbernik prispevala nalogo, ki jo je pripravila za gibanic Znanosl mladini. Glavni cilj prispevka z. naslovom Obic; ji življenjskega in koledarskega'cikla pn naSih vaseh je prikaz življenja nekdanje šcmhijskc .skupnost' kako." se je izražala z običaji ob posameznih življenjskih mernikih (rojstvo, poroka, smrl) in ob prazničnih dnevih skozi koledarsko lelo.
V	zapisu o znanih Šenibideih izpod peresa Ivanke Uršič m predstavljene nekalere znane osebnosti, rojene v Si. Vidu ali kako drugače povezane z njir_\ ki so s svojim delom veliko prispevale za domači kiaj. ali se uveljavile ludi v SirScm slovenskem proslorti in v tujin'. M<:d osebnostmi k. so vtisnile kraju poseben pečal, so Matija Vertovec. Rihard Dolenc. Viktor Kopal in Stanko Premrl, Janke P~cmrl Vojko, Janez Kovač, . Od živih Sembidcov, ki se s svojim delom uveljavljajo v širšem .slovenskem prostoru i:i v tunni. pa so omenjeni le lisli, ki so dobili mesto v Pri morskem slovenskem biografskem leksikoni?
Med večletnim zbiranjem različnega gradiva o domačen) kraju jc bil Jurij liosa posebno pozoren na zapire, ki so vsebovali viisc, mnenja ali ocene o kraiu. njegovi legi in naravnih danostil . zlasli pa o pre-bivaleili in njegovih značilnnslih. Kol pravi avlorsan, laki zapisi v glavnem ne vsehujejo kakm pomembnih podatkov z,a prikaz, širše in ožje z.godo"ir ;ke podobe kraja, vsekakor pa pritegnejo s svojo vsebino, kjr so na poseben način neke vrste "ogledalo" kraja in ljudi skozi različna obdobja preteklosti. V tem sklopu jc ti.di nekaj izbranih pesmi, ki v vezani besedi opevajo kraj, sc nanj nanašajo ah od tilkij ;zviraj~.
Martina Slupar in Anica Cernatič-Gregorie sla pri spevali izsledke o geološki zgradbi, naravnogeograf-škili značilnosti I in naravni dediščini kraja in okolice.
Damijana Fortunat-Černilogar in Jurij Rosa v pri ,;pcvku predstavljata pomembnejše spomenike zgodovinske in tehmSke dediščine v kraiu.
Zbornik zaključuje ohsežen prispevek Jurije R~.ia o pomembnejših umetnostnih spomenikih v kraju in okolic i1, župnijska cerkev sv Vida, podružne cerkve sv. Kozma in Damjana, sv. H ¡oranima na Nanosu, sv Trojice v Pasjem Repu, sv. Nikolaja (Miklavža; pod Nanosom, graščina Rcsenek 'Rožnik) - Dolenčev grad, graščina Sehiwji/.hofcn - Živcev grad in Zajčji grad Tavčar i c va biia.
Zbornik je opremljen z. barvnim ovitkom, na ka tereni sla fotografija kraja in njegova geografska lega na aclu zemljevida občine Vipava. Slikovno gradivo je zbral in podnaslovi! z. ustreznimi podatki c nje govem izvoru urednik sam .n pomembno dopolnjuje posamezne p; .spevke Objavljen, so posamezni Joku-menti in folografije, zlasli pa več slarcjsih razglednic kraja.
Delo je prelepo darilc urednika in glavnega pisca Jurija Rosa roj str vasi m bi si jo lahko želel sleherni kraj.
¡vnuka Uršič
Ivica Žnidaršič, Nekaj o vojni škodi in pravicah (Zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva), Ljublana RKS
1996, 202 strani
Knjiga Jvicc Žnicaršie O vojni i kod n pravicah icr spremna beseda dr Toneta Fcrenca Slovenski izgnane1 1941 1945 - civilne 7 rt ve vojnega nasilja jc izšla v razgibanem trenutku, ko se na različnih ravneh ponovno odpirajo vsebinska vprašanja o dogodkih v času druge svelovnc vojne Pri ecloinem dogajanju, ki je razburkalo dogajanje, ne le pri nas ampak razburja auhove tudi drugič v Evropi, gre kol sc da iz po vidrinega žc razbrati, za proces historične revizije, ki se problematike druge svetovne vojne lolcva n;i različne načine. V vsaki državi ima to delovanje svoje značilnosti, ki jih definirajo lerne nacionalne zgodovine. V Sloveniji so se po osamosvojitvi leta 1991 začele pojavljali leze o nepotrebnost, partizanskega boja. Marsikaj je bilo napisanega in izdanega v smislu leze, da okupator le ni bil tak, kot smo ga slikali vsa povojna lela. Podobne teorije izmikanja so dobile svojo domovinsko pravico tudi v resnih razpravljanjih, ki so raznarodovalne načrte okupatorskih držav v drugi vojni skuhali zmanjšan do tiste mere, kol da jih n1 bilo.
188_Učene in poročila (i puhJikaci|ala in razslavali
Ko na en način iščemo pravico za žrtve povojnih dogajanj., nr smcmc po/abliati vse to kar so Slu ven ;i prestali v drugi vojni, ko jc prišlo do nasilnega razkosanja Slovenijo in množičnega izgona Slovencev leta 1941 v izgnanska taborišča sirom Reicha in drugam, i/.gona Slovencev v koncentracijska lahorišča in na prisilno dele. Kol piše dr. Tone Fcrcnc v spremni besedi, jc bil namen okupatorjev izničili slovenski narod kol cinično enoto, saj je hil i/.gnan vsak dccli Slovence, ki jc živci tedaj na nemškem zasedheneni območji: kar jc najvišji odstotek izgnancev v vseh zaseoenih evropskih deželah. Slovenski izgnanci so bili razbeljeni od Pcljskc do Francijc, cd Makedonije do Severne Nemčije. Tipc'i so vse.S (ran ;ko ponianj kanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Zmanjševanju m pozahljanju le prohlcmatikc sc jc avtorica uprla z izdajo študije, ki ohravnava prohlc-maliko slovenskih izgnancev v letih 1941 1945 m popis vojne škode ter uveljavljanje pravic do njenega povračila. Raznarodcvalm programi okupatorjev so dejansko sledili cilju uničenja in polujčevanja Slovcnccv Mogoče so bile metode uničevanja v primerjavi z židovskim narodom drugačne, vendar jc končni cilj ostajal isti* očistili okupirane dežele tamkajšnjega prebivalstva m poskrbeli za navega, msna čistega prchivalca, ki ,iai bi hd vreden rasne teorije, na katero jc leta 1983 pristala tudi Kraljevina Italija.
V defu Ivice Znidaršič gre iskrti predvsem podatkovne osnovo vsega, kar smo zgDraj omenil Na samem mestu, kar daje knjigi posebno vrednost, najdemo podatke, ki sc nanašajo na vojno odškodnino žrtvam druge svetovne vojne, pa podatke o zakonib, zakonskih predpisih in odredbah, ki unvnavaji ta prohlcinatiko m na osnov. katerih je hila pupfsana vojna škoda Podan jc tudi pregled, kaj jc jugoslovanska država v povojnem času terjala od Nemčije, Italije, Madžarske, Avstrije. Podan: so predlogi, kako hi se posamezni prohlcmi v zvez; 7. reševanjem vpra Sanja vojne odškodnine lahko rešili in opo/.ori'o, kako jc bila vsa ta problematika normirana v drugih državah m kako so sc tam reševali enak, problemi. Avtorica nam zelo bogate postreže s podatki o ocenitvah vojne škode za Slovenijo, ki so jo povzročali Nemci. Ilalij.ini, Madžari in Avstrijci /. navedbo splošnega pregleda dogovaranjr z. ncm.šk;i država in vseg i, kar je hilr. Nemči ja dolžna in česar ni izplačala. Po kritični obdelavi podatkov o vojni škodi, slorieni mod drugo svetovne vojno, bomo končno labko dobili realne sliko tedanjega stanja. Kol so marsikdaj pri splošnem ljudskem mnenju mislili, da so okupatorske države poravnale svoje ohveznosli, ki jih jc kasneje prejšnja oblast uporabila namenske, pa gre po hesedah avtorice tudi zalo, da marsikdaj ni prišlo do realizacije leh obveznosti. Nova država Slovenija ci sc morala po njenem mnenju potruditi, da b do rcauzacijc leh obveznosti tudi prišlo.
Za pozornega bralca, ki ho v delu našel predvsem praktične podatke, ho poleg prikaza posledic žrtev vojnega nasilja zanimivo še razmišljanje o arhivih in
ARHIVI XIX 199(i
muzejili v Sloveniji in Srhiji, ki nranijo dokumente o Žrtvah druge svetovne vojne. Gre med drugim za gradivo baz za repatriacijo, ki sa delovale zr. Slovenija od maja 194^ naprej in preKo katerih so se Slovenci vračali na svoje domove V teli hazah in sprt. jcmališčih v Sloveniji, hilo jih je okoli 40, so ljudi zdravniško pregledali in popisali. V zvezi s tem naj omenimo predvsem; projektne in izvedbene naloge Arhiva Repuhlike Slovenije, Enote na Kongresnem trgu 1. Sodelavci le enote so s posehnim računalniškim programom uspeli kljub časuvni stiski osicrheti na desellisoce hivših izgnancev in drugih žrtev |raj-nega nasilja s petrehno dokumentacijo, ki jc nastala na osnovi omenjenih popisov i/, haz. za rcp^lriaci o, s katero so lahko kandidirali na državno zakonodajo za uveljavljanje prr.vic.
Poglavje o rcpalriaeiji jc izredno zanimivo za tisti del naše zgodovine, ki jc sovpadala z izgradnja nove oblasti porušene in opuslo.šcnc domovine in človeškim veseljem vseli, ki sc sc po dolgih letih izgnanstva vračali na svoje domove z Ovronc in drugih krajev nekdanje JugoslaViic. Avtoiica, ki jc hila sama iz-gnanka in je s te plati opazili njene osebno pri zadetost, da hi se tragična stran dovenske zgodovine na izguhila, je v svojem res dragocenem delu pokazala še dokaj nepojasnjeno stran naše prcieklosii. V delo je vpela usodo tisočev majhnih ljudi, ki jih ponavadi zgodovina z. veliko zacctnico obide Mogoče je v njenem prispevku zasledili celo nekaj več, in sicer na potek zgedovinarjem in upravi, da je velika vprašanj s tega aspckia Še nerešenih in hi se hi!o za nadaljnja obravnavo te problematike potrehno marsikatere Slvan še lotili in io preučili.
Metka Ciotnbač
Milku Mikola, Stara industrijska podjetja la Celjskem. Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju. Študije 2, Ceije 1996, 95 strani.
Celjski arliivisl Milko Mikola, ki je dvignil nemalo prahu s svojo knjigo o izvensodnih procesih na Celjskem, nas lokrat preseneča z monografijo o starih in dustrijskrh podjetjih na Celjskem. Ne glede na vse bi.no, se nam zdi objava krnice še posehno pomcmhna ker potrjuje, da krog slovenskih -lrhivistov, ki jim ni bistvena le tehnika arhivskega dela, le ni tako majlicn.
e več1 Zdi se da so bili listi, ki jim je hila bistvena le velikost l'asc;kla in kot pod kater m sije nanj skladiščna žarn :a. o vsebini pa niso imeli pojma, le najbolj glasni m da zopet stopajo v prve vrste listi, ki dejansko razumejo kulturno in znanstveno poslanstvo arhivov. Vprašanje namreč ni trivialno Če sc ho seda-