Rokovnjaška koča. (Poljski spisal K. Przervva-Tetmajer; preložil Alojzij Benkovič.) Nekoč v začetku listopada je grozen gorski vihar, ki je divjal tri dni in dve noči, izruval toliko dreves v Tatrah, da so bila na nekaterih mestih cela pobočja pokrita z izravanimi smrekami, izmed katerih je samo tu in tam štrlela bukev z zmrzlim rdečim listjem, ki ?e je bila ohranila na koreninah, tičečih bolj globoko v zemlji. Potem je priSel dež. potem sneg in nazadnje je proti koncu listopada nenadoma preko noči pritisnil hud mraz. Tisto noč so prišM na frato v globokem lesu pod Kolisto dva hrata Luščikova iz Bukovine, Jozek in Stasek, Jendrek Košla iz Pardolovke in Hilarij Piton iz Koščelisk. Pnbajali So od daleč, s Spiža, in hudo otovorjeni, kajti oropali so bili židovsko štacunico ne le denarja, ampak tudi raznega blaga. platna in sukna, ki ga je bilo kaj lahko prodaU židorn v Novpm trgu. Vrhu tpga pa je nesel Košla na plenb veliko srno. ki jo je bil po sroči ubil s kampnom; zadel jo jp hil naravnost v giavo pri Beli vodi. Ako je že znal tako imenitno lu*ati kampn..je umpl tudi to, da je počenil, se prijel za paVp na nognh in skonil na visok stol. Znal jp tako tpoi, (ia je psa prije, ?a rep -m ? njim tpke]i 4r>k\er jp botel. Zdeii so mu priimek Košla Vrtavka ali Gonec. Impnovali so ga pa tudi Jpndreka Z^ornjega, a se ne ve, ali /ato. ker jp hil siia visok in ošaben, ali zato, ker je živel malo v nižavah. temveč skoro vedno v gorah. Mogoče pa, da iz obeb vzrokov. Obraz jp impl iasen kot solnce, podolgovat in vpdno na smeh. rlovpka pobabiti pa je bilo njpmu toliko, kakor 6e bi z roko zamabnil. Bii je visok in gibcen kakor jelka. Dve človeški smrti je unel na vesti. Starejši Jozek in mlajši Stašek, brata Luščikova, sta bila močna fanta širokib pleč, silne rasti, zagorelih obrazov. Nosila sta dolge lase s »kjekcami«, to je s prepletki od sencev do rame, v katere so bile vpletene srebrne bleščice in pentljice. Lase sta imela črne, vedno skrbno z oljem namazane. Imela sta navado, da sta razsvetljevala pot s tem, da sta zažgala kako kočo na koncu mesta ali pa vasi, kjer sta ponoči ropala. Zato so ju imenovali Luščikova Bleskotca. Cetrti, Hilarij ali Filarij, Piton iz Koščelisk, je bil fant srednje rasti s priimkom Previjač, ker se je znal zvijati in prekucevati na vse mogoče načine. Bil je plavih, kodrastih las, npprekosljiv grabež koštrunov in volov po ravnini in je znal svirati na pišcalko, da si je s tem lajšal do!ga pota in prenočpvanja v pustinjah. Vodja a!i »barnas« tp tolpe je bil najstarejši in najsmplejši Jo7pk Luščik, v/go.jen v šoli že pokojnih Jozka in Jaška Novobilskih iz Bjalke, ki je bil rod slaven po starosti in po svojih lopovstvih. Njih imen se je vedno spomiiral s častjo in je večkrat molil, naj bi v miru počivale njih duse. »Naj jima na onem svetu Bog odpusti tistih sedemindvajspt oropanih štarun in tri ubojel Imenitna fanta sta bila pa vpndarle!« tako jp govoril. Staspk Lušrik je zažsjal ogenj na goličavi, kajti mraz je pritiska! tako. da jp bi'o tpžko prpnašati. Mesec jp jasno svetil. Piton jp sjledal po izruvanem drevju, se popraskal po glavi in rpkpl: »Hej, ko bi nam le koča izrastla iz tega! Potem bi se vsaj k;p pogrpli.« Stašpk Luščik ga je bistro pogledal. »Vpš kaj. Filarij, saj bi lahko izrastla kar bitro. Saj ni trpha dnigpga, kot oklestifi veje, obtesati dpbla in pa par desak na streho. Prav prilegla bi se taka koča.« »Saj odtod tudi ni dalec na žago v Poronini«, se je oglasil Košla ter dvignil glavo od srne, ki jo je dpval iz kože, in oči so mu zaiskrile ob misli, da bi v najhujšem mrazu ne bilo treba posedati v očetovi hiši na Pardolovki. »Veste kaj, fantje, pasji mraz je to. lotimo se dela!« je rekel Pitonu. »Se vsaj malo pogrejemo!« Jozku Luščiku je bil prav všeč ta nasvet. Se bo vsaj kje lahko prenočevalo in skrilo od Murane prignano živino, in pa — sam Bog ve, kaj se lahko zgodi — včasih tudi dalje časa presedelo dalpč proč od človeških bivališč. Dobro se je gpominjal tistih strašnib noči, katprp sta bila primorana z Jaškom Novobilskim pred leti prebiti v magorski jami, kajti hajduki so napravili nanju gonjo kakor na volkovp. Takrat sta mu zmrznila na levi roki dva prsta, ki si jih je potem odsekal s sekiro. »Taka sta bila kot lesena; na štor sem jih položil ia odsekal«, je pripovedoval. Pamptna se mu je zdela misel, da bi postavili kočo v gozdu, kamor ni mogel prodreti nib?p drugi kot oni ali pa kdo njih vrste, morda še volk ali medved. »Ker je že Bog nasekal les, je rps škoda, da bi šel v nič«, je rpkel. »Pol dela je opra\ Ijenpga, kpr ni treba sekati. Vsaj ne bo segnilo toliko daru božjpga.« * Medtem ko je Koš'a srno deval iz ko/.p. so drugi trije spkali vpjp in vrbovp izruvanib smrpk. Drua:i dan sta 51a Staspk Lušnik in Košla nakupit desak na poroninsko žago in sta jih na skrivnpm spravila v gozd, da bi nihče ne zvpdpl. kam jih ppljpta. V gozdu pa jih je bilo treba vleči, ker ni bilo mogore z vozom naprej. Na/adnjp so imeli zvečer ob skupnem naporu vseh štirib dpskp na mpstu. Snpdli so Košlovo srno. pili impnitpn z Osrrskpga prinešen- brinjevec, po katerem je človek kar belo gledal; aeli so žreblje, kladiva, sekire, vse, česar je bilo treba. elo jih je bilo upehalo, a so bili kljub temu prav dobre )]je. Piton je že na piščalko igral in Stašek Luščik se je ! pripravljal na ples, ko se je Jozek zresnil in rekel: »Ej, fantje, nekaj smo pozabili. Zage nimamo. Kako >mo pa žagaii les ali deske?« Ker pa se jim ni ljubilo žage kupiti, kajti izdali so bili i mnogo denarja, in bi v kaki vasi v okolici izposojen deir obrnil pozornost nanje, sta se Košla Vrtavka in Stašek jščik podala na pot, v Poronini ukradla dve žagi in se nila z njima pred dnem. Nato je Jozek Luščik blagoslovil esto, na katerem je imela stati koča. napravil križ na lu in obračajoč oči proti nebu izpregovoril: »Vsegamogočni Bog, ki si edin v Sveti Trojici, preeti Jezus, vse izveličane duše, Mati božja in vsi svetniki angeli božji, pomagajte nam, da bi se nam delo posreo, da bi ne bilo nesreče pri tem, da bi bila ta koča poivljena Ijudem v slavo in korist, da bi bil z njo blagoslov žji, da bi tu ne zbolel nihče izmed nas, da bi tu ne bi!o benp izdaje, da bi tu ne poginilo nobeno živinče, naj bo nj, krava, ovca, molzna krava ali kaj drugega, naj že bo rJpiža, iz vasi ali kje drugod ukradeno ampak da bi bilo vse tppo zdravo. da bi imeli dosti denarja in da bi hvai Tvoje božje ime, Oče večni! Tak pomagaj nam, Bog ini v Sveti trojici. in Ti, presveti Jezus. V imenu Očeta Sina in svetega Duha! Amen.« Kmalu potpm je bila kor^a na goMčavi pod Košisto rajona. Ljudjp so jo imenovali rokovnjasko kočo. Bog jp bil nakionien nje stavitpljpm: bili so zdravi, pli so denar, a nazadnje, in ne dolgo potem, jih je zalo. Jo7pk Lušoik, vodja te toipe in glavni stavbenik, kpr znal najboljše graditi, je v Liptovskem Mikulašu obvisel za rebro na kaveljnu, da je izdihnil dušo, in tam leži. Stašek, njegov mlajši brat, je umrl za pljučnim vnetjem; napil se je vode, upehan od bega pred obmejno carinsko stražo, ko se je plazil s tabakom proti hališki meji. Umrl je v vasi. Piton se je odtrgal od zamrežpnega okna višnickpga gradu, odkoder je hofel zbežati, padel je z velike višine in si pri tej priči razbil črepinjo. Pokopan je na višnickem pokopališču. Vrtavka, ali Zgornji Košla, je zadnji zapustil ta svet. V Starolesni dolini pri doljnjih jezercib ga je zadela krogla spiškega lovca na lovu na divje koze. Tam leži. Pokopal ga je snpg in orli so raznpsli njegovo truplo. Tako so konrali ti štirje graditelji rokovnjaske koče. A koča je videla potem še marsikaj. V njej je slavno in tako tragično končala vesela Zoška Mocarna iz Koščelisk. Bila je iz rodu vsled svoje mo^i slavnih Morarnih, ki so bržkone od te lastnosti imeli svoje ime. Ta ZoJka jp mptala ob tla najmočnejše fante, drevesa jp podiiala v gozdu in ko je bila stara trideset let, se jp pridružila razbojniški tolpi Franka Topora Hucinjskega iz Hrubega ter postala strah zatatranskih posestev. NMkdar ni poznala zaljubljenih objcmov, ker se je vsak bal družiti so z njo. Ko pa se je pričelo splošno govoriti o njej, da jp obogatela od ropa, kajti si je od ropa vzela, kolikor je hotola, in se nihre ni upal prepirati se z njo, takrat sp je pričel za njeno roko po«_;anjati siromašni, a lakomni Kuba Piston, Jaškov h Molkovek v Koščeliskah. Ljudjp so mu odsvetovali in ona je sama rekla: »Kuba, odnehaj, prema'o te je v hlačah-«, a on, bogastva lakompn, se ni 7mpnil za svari'a. Ker sp Zoška ni hotela prpve? kazati v bobolovski cerkvi, kajti jp hila tam v vasi prpmožnpmu in na mnoge »trani 3orodnpmu gospodarjn Mibalu Tilku pred kratkim ukradla par koiij — ji je pri- ilo na misel, da bi si mogla napraviti poroko v rokovnjaški koči. Ves sprevod je šel torej na konjih od gozda v goščo s petjem in godbo. Na otovorjenih konjih so nesli sodčke vina in piva in ves pragozd je odmeval hrupa, katerenm je od daleč odgovarjalo tuljenje vznemirjenih volkov. Zoška je potrošila za svalbo cel kotliček tolarjev. Grmele 9G1 pištole in puške, zažgali so ogenj, iz katerega je švigai plamen celo čez vrhove smrek in se zlival v žarenje kakor poičar. Kubi pa so se proti jutru zlomila tri spodnja rebra^ pno na desni in dve na levi slrani in je tretji dan umrl v koči, ker pa zaradi fif-\vzni in ovinkov ni bilo mogoče pre> peljtii domov v KovV>l,«iVe na Molkovki. Pokopuli so ga v gozdu in mu postavili križ. Dolgo j* šel med Ijulm! pre^ovor: »Naredi, kakor Pitouov Kuba Jf Zoško Mocarno!« , Ona pa je hudo žalovala za njim in je rekla, da n! prav nič kriva, da je kar se da previdno botela ravnati z njim in da jo je pograbilo samo kar mimogrede, na, zda) pa imaš . . . Tam sta se v rokovnjaški koči skrila pred ljudskim kriranjcm in kletvijo npsrpčria brat in sestra, Jaš in Terezija Slodčikovi iz Zubsuhpga, ona stara sedemnajst, on pa dvajset let, ki sta sp proti božji postavi in Ijudski sodbl /aliubi'a in morala 7hpžati iz rodne vasi in z očetovegft doma. Tam sta nebogljenega otročička, ki je umrl od mra7a in gladu. od katerpga sta sama umirala. r.akopala pod atflro smreko in Jaš. ki je hodil v šolo v Novpm trgu, je olupil skorjo z drpvesa in v drevo urezal ta-le napis: Tukaj počiva malo npkrščpno detp. Umrlo jp od mra» za in ker jp materi manjkalo mleka v prsib. Ne kaznuj ga> Bog, s peklom, saj ni nič krivo. Amen b*^_.,_........ . (Dalje prihodnjič.)