Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/a gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Sjisi 4. X pel i k 19. JProseaica MH49. " Naše želje. Novo austrijansko ministerstvo sostavlje-no iz sprevidnih in učenih mož, spoznavši potrebe zdajniga časa in želje austrijanskih narodov, je zbranim poslancam pot, po kteri hoditi misli, napovedalo. Predsednik ministrov, knez Švarcenberg je v seji 27. Listopada v Kromerižu razmere časa razumno razodel in pravo pot nakazal, de naša carevina vkljub vsim sovražnim in puntarskim namenom močno in stanovitno postane. V imenu vsih ministrov je rekel, de so opravljenje vladarske oblasti z odgovornostjo vred prevzeli, de hočejo resnično in odkrito ustavno samoder-žavo (monarh i o) ustavljeno na enako pravico in nemoteno razsnovo vsih narodnost, operlo na svobodo občno in na svobodno izobraže-nje ali razvitje vsih dešela v vsih znotrajnih zadevah. Obljubil je, de bode ministerstvo skušalo opravništvo po potrebah zdajniga časa prenarediti, in de noče zavstati za hrepenenjem po svobodnih in narodu primernih napravah; marveč za dolžnost svojo spozna, se na čelo tega prizadevanja postaviti. To javno in odkritoserčno razodenje ministrov je v tem z željami vsih austrijanskih narodov soglasno — mi vošimo močno in svobodno skupno domovino, enake pravice za vse m pripravne poprave v duhu iviprejstva. Bes-nična izpeljava teh obljub nam bode koristila. Z veseljem pozdravimo tedaj perve stopinje naših ministrov, živi dokaz so nam, dc hoče prenapeto silenje potlačiti, zraven pa svobodo na postavni podlagi ustanoviti, in dokler postave dajavni zbor stanovitnih naprav ne sklene, koristne poprave v vsih zadevali upeljali. Z posebnim razglašam so ministri vkazali, de so vsi poglavarji in uradniki naše carevine odgovorni za njih djanje. Oznanili so pa tudi, de naj vsi uradniki z besedo in djanjem ska-žejo, de so njih misli in prizadevanje z izrečenimi nameni ministrov v soglasju, in ako bi kaki uradnik z pravilami ministrov zazto-plen ne bil, naj bi ga zavestje svete pravice in čast opomnila, službi slovo dati. Pomemba besed ministrov je tedaj za vse uradnike in narode našiga cesarstva gotovo velika. Poglavarji in uradniki raznih dežel, se morajo po izročenih pravilih ministrov načelo prizadevanja njim izročenih narodov postaviti, svobodno gibanje na postavni podlagi z vsemi pomočki podpirati, in glede na narode naše skupne domovine sredstva k popolni in resnični izpeljavi enakopravnosti narodov pripravljati. Kar je namen ministrov v celim cesarstvu, je dolžnost uradnikov v posameznih deželah. Odgovorni poglavarji morajo, ko varili in voditelji narodov, njih želje spoznati in si prizadevali jih spolniti. Ni treba, de je za poglavarja kaki knez ali grof postavlen, ampak učen mož, iskreni in pravi rodoljub, kteri s ljudstvam kakor z sorodnim bratam živi in ga po načelih božjih in deržavnih zakonov vodi. Sprevidjen z potrebnimi lastnostmi mora biti izrek ljudske želje, pripravlen potrebam v vsih zadevah zadostiti. Izrek želje naroda bodi pervo vodilo poglavarja. Že iz tega vsaki Austrijanec se prepriča, de je združenje vsakiga v več poglavarstva razdeljeniga naroda, ako je po zemljopisni legi mogeče, silno potrebno. Zjedinjeni narod se vzajemno podpira, lahko posvetuje svoje potrebe, in ložej sveti namen doseže. Cel narod se oglasi, želja narodov veči važnost in moč zadobi. Med dvema narodama se porodi nekako neporazumlenje, čigar nasledek je žalostno sovražtvo. Vlada zjedinjeniga naroda lahko sprevidi njega želje, umni poglavarjih kmalo spozna, in ravnajoč po razodenju ministerstva, brani narod od vsake napasti, ptujšine ga varje in želje mu spolni. Ozrimo se na Slovence, kterih želja je ko zvesti narod austrijanskiga cesarstva v eno deželo s posebnim slovenskim poglavarjem in deželnim zboram se združiti, svoj jezik v učiliša in v uradništvo upeljati, de se v na-rodniniu duhu omikati in sploh ko narod se obnašati zamore. To bi bila, lahko rečem, perva primerna naprava poldrugiga miljona Slovencov. Deržavni- zbor bode, razmere naše skupne domovin&popolnama spoznaje, slovenske želje zastran združenja gotovo v pretres vzel, in upamo de se vsi slovenski poslanci z gorečo in serčno besedo za nas potegnejo. Ministerstvo pa se mora glede na vpeljanje do-mačiga jezika v javno živlenje po Slovenii na čelo našiga prizadevanja postaviti, in razcvet slovenskiga jezika in narodnost z vsemi pomočki podpirati. Bojeniga in učeniga slovenskiga domorodca mora za ministrialniga sve-tovavca postaviti, kteri naše želje in potrebe sprevidi in slovenske reči vodi. Cehi, Hervati in Rusini imajo svoje rojake v minister-stvu, ali mi Slovenci nimamo enake pravice? Nimamo mi Slovenci pravice, de se zvunej našiga ministerjalniga svetovavca tudi slovenski prestavljavec v ministerstvu postavi, de ukaze vlade in slovenske prošnje, ktere imamo pravico do cesarja, deržavniga zbora in ministerstva pošiljati, prestavla in odgovor ali rešenje v našim jeziku napiše. To imajo tudi Celii, Hervati, Polci in Rusini. De naše ljudstvo namene ministeršlva zastran cele carevine in naše domovine presoditi zamore, je treba, de ministerstvo novine v slovenskim jeziku v Ljubljani na svitlo daje, ktere bi so-stavke in sploh vodila v smislu ministrov razlagale. To tirja enakopravnost narodov, to je dolžnost ustavne vlade, — tedaj slovenski poslanci ganite se! Te in tim enake vošila so po besedah ministrov naše pravice, in ako so oni priprav-leni in željoči jih izpolniti, kaj je skerb in dolžnost naših poglavarjev? Odgovorni poglavarji, pod ktere je slovenski narod razdeljen, se morajo na čelo hrepenenja njim izročeniga slovenskiga naroda postaviti in opomnjene želje z besedo in djanjem podspešiti. Res je, dokler cel naš narod združen ni, se potrebe popolnama spoznale ne bodo in tudi svojim željam moči in veljavnosti dati ne moremo. Štajerski Slovenci pod graškim poglavarstvam ko ostanek slovenskiga naroda potrebe celiga naroda posvetvati in jim moči dati ne morejo, de veljavnost desežejo; ostanejo proti štajerskim Nemcam v majnšini, in graški poglavar, posebno ako je Nemec, bode z večino na nemško plat potegnil. Ravno tako je tudi v teržaškim poglavarstvu, mala pest zbrisanih Italianov bode zmiram Slovence prekosila. V ljubljanskim poglavarstvu, posebno pa naKrajn-skim je večina prebivavcov slovenske kervi, in ti imajo pravico in moč, de se hrepenenje večine deržavljanov izpolni; ako bodejo pa z njimi štajerski in primorski Slovenci združeni, se bo cel slovenski narod oglasil in z zjedi-njenim glasam svojim željam veljavnost lahko pridobil. Liubljanskiniu poglavarstvu je tedaj slovenski narod izročen; našiga odgovorniga poglavarstva je po programu ministrov in njih razglasih tedaj sveta dolžnost, želje Slovencov podpirati; početi mora z vsimi sredstvi in pomočki potrebne priprave delati in za-deržke odoravljati. Denarje, kteri so za prid dežele namenjeni, mora za slovenske reči, ne pa za podporo nemščine porabiti. Želje naroda mora spoznavati in pomoči domorodeov se poslužiti. Početje in prizadevanje rodoljubov naj oserči, naj varje de se njih trud na nepostavno pot ne zverže, po njih svetu naj potrebne naprave vpelje, de slovensko ljudstvo k višji stopnji omike in blagostanja pripelje. Sveta naloga rodoljubov pa je pripomočke in sredstva najti, z kterimi bi se zaničevanje in zanemarenje naše narodnosti odvernilo, slava in čast pridobila in naša prihodnost srečna in vesela vgotovila. Dušne in telesne moči naj k dosegi tih namenov domovini in narodu darujejo, in k njih izpeljavi vladi svete dajajo. Že zdaj, dragi rojaki, je upelanje doma-čiga jezika v šole in pisarnice skerb in dolžnost ministrov in poglavarjev. Naša zemlja je slavjanska, naša domovina in naš jezik v njej naj zadobi pomembo, ktera se ji po pravici spodobi. Domači jezik mora pervi biti v učilisih in uradah. Slovenski poglavarji naj skerbe, de se ljudske šole po tistih krajih, kjer jih še ni, napravijo, in de se pomočki k njih osnovi najdejo in pridobijo, in de se potrebno število učenikov v našim jeziku in v drugih našimu ljudstvu potrebnih vednostih izobrazijo. Dajte našimu narodu uk v maternim jeziku! Prizadevati se mora, kakor je že češko poglavarstvo storilo, de se učiliške knjige v duhu zdajniga časa in slovenskimu narodu primerno spišejo, spodbosti mora slovenske rodoljube, de take knjige so-stavijo , in take knjige ali čisto na svoje stroške v navadnim pravopisu natisniti dati, ali saj pripomoči, de se po majhni ceni prodajati zamorejo. Brez zamude treba je prevažniga dela se lotiti, sveta in poglavitna naloga vlad in rodoljubov je izurjenje ljudstva. Sostaviti se mora učilišno svetovavstvo (Schulrath) in učene ude zbrati, kterih preskusnost, znajdenost in ljubezen do domovine je znana. Ti možje bodejo v duhu naprejstva ljudske šole popravili, izobraženje in omiko ljudstva na novo pot peljali, in potrebe slovenskiga vseučilištva spoznaje, sredstva k njega osnovi nakazali. Učiteljski zbori jih morajo v tem težavnim delu podpirati, potrebe in svete jim naznaniti. Glede na urade in uradniški jezik naj si poglavarstvo prizadeva, de vsi uradniki potrebno znanje imajo in se v deželnim jeziku popolnoma izobrazijo. Deržavne službe se ne smejo ljudem izročiti, kteri v našim jeziku popolnoma govoriti in pisati ne znajo, kteri se neprijatle ljudstva skažejo, in narodovo raznovo motijo, ali seji clo zoperstavljajo. Taki naj bodo z dobromiselnimi in pravimi rodoljubi naiuestvani; ne zavolj sebe ampak zavolj ljudstva so postavljeni in plačani! Naše poglavarstvo mora skerbeti, de se postave v čisti slovenščini in pravdoslavskimu pomenu primerno prestavijo, de se z močjo izvirniga spisa oznanijo. Dolžnost je tedaj, de se odbor slovenskiga družtva v Ljubljani, kteri se tako serčno v prestavljanju knjih, deržavljanskih pravic in kaznovavnih postav trudi, podpira. Poglavarstvo naj po besedah ministrov oj- stro tirja, de vsi uradniki po njih ravnajo. Po zagotovljeni enakopravnosti se morajo že zdaj vsi uradni spisi v deželnim jeziku pisati, slovenski deržavljani imajo pravico to tirjati, de zapopadek spisov razumeti zamorejo, in de se jim po ustavi darovana pravica ne krati. Domorodnim uradnikam, kteri že zdaj naš jezik v uradu rabijo, se ne sme pripovedovati. Taka prepoved je nepostavna, je proti naši ustavi. Višji uradniki, kteri drugim branijo, našiga jezika v pisarnicah se poslužiti, z besedo in djanjem skažejo, de razsnovo naše narodnosti motijo in se ji zoperstavljajo, njih početje z izrečenimi nameni ministerstva nikakor ni v soglasju, naj tedaj službo zapustijo. Z veseljem sim opazil, kako je iskreni in rodoljubni vodja nekiga urada, de bi uradova-nje tudi deželan razumil (Slava mu!), slovenski jezik upotreboval; ali slišite Slovenci, to je nekiga tajnko-vohneka zbodlo tako, de je clo pomoč v Celovcu iskal, in od ondod je našimu serčnimu domorodcu zdaj Slovenšiua ustavljena. — Jes to enakopravnost narodov, se pravi to, na čelo gibanja sa postaviti? Kje so odgovorni naši uradniki? Pazite Slovenci, naše pravice nam nesme po Slo ven ii nobeden kratiti. Ako neinškutarjem naš jezik in priza-detje ne dopade, naj na Nemško gredo, za-vestje svete pravice in njih čast (ako jo imajo) naj jih prisili iz slovenske službe izstopiti. Dolgo smo mi Slovenci hud jarm nosili, dolgo smo tudi po od Cesarja pridoblenih pravicah molčali, zvesti in mirni smo cvetečo prihodnost pričakovali; ali zdaj dragi domorodci je čas, de se oglasimo; mi zaupamo našim ministram in njih odkritoserčnim besedam, ali mi se moramo potegniti, de njih besede resnica postanejo, razodenimo jim naše težave, in ministerstvo bo krivo poravnalo. Kdor se naši razsnovi zoperstavla, jo moti ali clo brani, je proti gibanju, je proti ministram, tedaj ovadimo ga ministram, ministri že vedo, kaj je z takim neprijatlam sreče in mira našiga cesarstva storiti. Tega pa tirjati od ministerstva nemoremo, de bi tam pomagalo, kjer naših potreb in težav ne ve in zvediti ne more. Sami jim naše stanje odkriti moramo. —r. Deržavni zbor. 3. Prosinca je bila perva seja po praz-nicih, 13. seja v Ivromerižu. Novi poslane Waguza za polsko mesto Tarnov, kteriga je odsek zbora na Dunaju med puntam, 21. dan Kozaperska voliti pripustil, je po protestu ministra Štadiona odveržen bil, ker sklep 21. Kozaperska Cesar poterdil ni. Trije so ministerstvo interpelirali zavolj plačevanja dolgov lombardo - benečanskiga kraljestva, zavolj davka (cola) od českiga platna, in zavolj davka od osebe v Dalmacii. — Minister Stadion je odgovoril na zadne in-terpelacione zastran odvzetja orožja na spod-nim Estrajhu, zavolj boljiga plačila učiteljev (de se bo oskerbelo,) in zavolj poglavarja okroga v Štajeru. Minister Thinnfeld odgovori na zadno vprašanje v obziru rudokopov v Joahimski dolini, in minister Kraus na drugo v-prašanje. Dovoljenje najembe 80 milijonov se v tretje bere. Smolka in Stadion se pogovoreta od poslancov, ki v cesarsko službo stopijo in se drugi volitvi podvreči imajo. — Predloga Boroša zavolj austrijanske banke in deržavne denarnice se odverže. Štirnajsta seja 4. Prosinca 1849. Podstavnih pravic osnova se v drugo bere. Minister Stadion na oder stopi, in bere sklep ministerstva v obziru perviga odstavka te osnove: Vse oblasti deržave iz ljudstva izvirajo. „Ako se stavk od izvira občine oblasti," pravi, „le iz strani abstrakotne teorije v ogled vzame, se dvomiti ne da, de se taki teoreški stavk ne primeri tam prestora najti, kjer se ustava za gotove deržavne razmere vterjuje. Ministerstvo bi to tudi ne v svojimu poklicu ne stanu našlo, v okomigleju pri teoreškimu razlaganju se vdeležiti, ki je treba djanj, in ki narodi Austrije hrepeneče čakajo sadov tega posvetovanja, vpeljanja ustave". Dakle: „Ministerstvo se bo rado delam zbora pridružilo .... tode le s predstavkam in predsva-renjem, de se ustavno-inonarhiška podstava ne krati, in pravico krone ta visoki zbor v nevarnost pripravljal ne bo. Tako poslanstvo ni bilo v vpravičenju volivcov in narod ga v občutku pravice nikolj tako zastopil ni.....V na- ravnostnimu alitihimu spoznanju omisleniga podstavka bi (ministri) mogli kratenje nepremagljivih podstav monarhiškiga principa viditi." Ginjenje po teh besedah ministra je bilo veliko v zboru. ~ Po temu je poslane Vildner govoril proti osnovi postavnih pravic. Je rekel, de so premalo austrijanske, ne v pravim redu, in de mnogo prirojenih pravic ne obse-žejo, kakor prepoved sužnosti itd. Govor njegovi je bil večidel s smehani prejet. S za bel je opomnil, de bi dobro bilo zlo imenitne besede ministra Stadiona v natis dati, de bi se bolj pretehtati mogle, in de naj se potem posvetovanje od podstavnih pravic do 8. t. m. odloži. To se dovoli. H koncu seje so zvergli še predlogo Hajna zastran odbora za denarništvo. Seja 8. Prosinca 1849. V imenu Čehov zdaj združenih z levico je Pinkas sledečo predlogo storil: Žalno spozna zbor v izreku ministerstva 4. t. m. po kterimu bi se vsaki sklep zbora ne ko prosti, ampak ko naznanje prisiljene misli zkazal, razodenje, ktero po zapopadku in po viži in podstavlje-nju se veljavnosti poročnikov naroda ne primeri, in stanu zbora po cesarskih sklepih 16. Velk. travna in 6. Rožnika 1848 njemu odločenimi! primerljivo ni. Pinkas je za to predlogo govoril. Po temu je Hajn predložil v imenu srede: Ker bi misel v temu spisku izgovorjena le resnica bila, ako bi poslanci močne volje ne imeli; ker zbor prisiljenja od strani ministrov ne čuti; ker izrek ministrov ni drujga ko napoved njih misel; in ker zadnjičpr edlogaPin -kasa je le odrekovanje, ne pa ponudba, in se po opravilnimn redu predložiti ne sme, — naj zbor sklene čez to, po viži ponudbe prineseno odrekovanje, dneva red nastopiti, (o temu se ne pogovoriti), še je minister Stadion razloženje svojiga izreka 4. t. m. dal, in nekteri so o temu govorili; sklep je bil z 196 proti 99 skrivnimi glasmi za predlogo Pinkasoo. Ministri vsi so potemu iz Kro-meriža v llolomuc odšli. Ministerstvo je naredilo osnovo podstavnih pravic, nasproti osnovi zborniga odbora, ali malo je vredna bila, in kmalo zopet odtegnjena. Predsednik deržavniga zbora, Dr. Strobah je postavljen za svetovavca apelacijona v Pragi, Zavolj tega je novo volitev poslanca pri svojih volivcih v Pragi vpeljal. Austriansko Cesarstvo. Slovenske dežele. Ii j u b 1 j a n a. Akademijsko kardelo je zdaj resnično razpušeno s podstavo, de učenci orožja nositi nimajo, in z zahvalo za dobri duh, ki ga je vižal in koristno storjeno službo. * Došlo je od ministerstva privoljenje v pričetik nauka austrijanskih deržavljanskih postav in kaznovavnih postav za hudodele na Ljubljanski šoli in v slovenskim jeziku. Uče-nik deržavljanskiga pravdoznanstva je poter-jen gosp. Mažgon, iskren Slovenc, nekdaj vodja slovenske družbe v Gorici. Poterjenje učenika za kaznovavne postave bo sledilo, uradno pismo naznai. Bog nam blagoslovi ta začetik slovenske pravdne šole! # Gospod J. je rekel v Slovenii, de so velik zaderžik slovenšine slabi učitelji, in jih je opominal, de naj se bolj materniga jezika poprimejo, posebno kar učitelje malih šol zadene , od učenikov vikših šol pa ni nič opomnil, in ravno tukaj bi se imel materni jezik nar bolj učiti, in slovenšina kot zvezna učenost vpeljati. Učenci malih šol se, ker imajo še dovelj časa, ložej slovensko nauče, kakor pa sedmo- in osmošolci, ki imajo že kmalo pot učenja dokončati. Veliko menj uni slovenšine potrebujejo, kakor ti, kteri imajo že kmalo v razne stanove stopiti, v kterih vsih, naj bo že duhovstvo, ali pravdarstvo ali ozdrav-ništvo ali kaki drugi stan, bodo slovenšine zgol potrebovali, ktere bi se zdaj ložej naučili, kakor pa potlej, ko jim bo zavoljo opravkov časa pomankovalo. In ravno v vikših šolah se materni jezik popolnama zanemari. Če mi kdo verjame ali ne, pa resnica je, de smo letos v sedmi šoli tukaj na slovenski zemlji še le eno samo slovensko besedo, in še to od nemškiga učitelja slišali. Sramota in nejevolja me obideta, ko to pišem.; Iz Noviga mesta 11. Grudna 1848. Četerti dan t. ni. se je 65 domorodeov sni-dilo v napravo slovenske bravne (čitavne) družbe, kteri so gosp. dohtarja Rozinata za tačasniga vodja družbe zvolili. Poznaj je mnogo c. k. uradnikov novo našo tovaršijo zapustilo , mende zavolj napak razumenja noviga oklica ministra Stadiona zastran uradnikov. Tudi, kakor v Ljubljani, Terstu in Gorici so se nasprotniki družbe slovenske glasili, alj pri vsimu temu je zdaj vunder 78 tovaršev, ki so na 7. dan prosinca v občni zbor poklicani bili. — Zavolj nastopa noviga Cesarja smo mesto razsvetlili, in drugi dan veliko mašo imeli. — Za predpust se veseli plesavci kolo slav. in horv. plesati učejo. Iz Krajn«. Slavni Dr. Prešern -hrtde bolezni, vodenice, zlo terpi. Se je dal s svetimi sakramenti previditi. Iz Logatca. Namesto gosp. Dolšajna so 8. dan t. m. gosp. Dr. Ovijača zvolili poslanca na deržavni zbor. Iz Kamnika. Poslanec Štercin je svoje pooblastenje odložil. Iz Mengša. Ko sim o božiču domo prišel, me je grozno razveselil dober duh, ki per nas vlada. V drugih vaseh so le kaki trije kmetje od narodniga duha navdani, ali per nas je vse živo, glas matere Slave ni zastonj v naše kraje zadonil. Zavedo se kmetje, de jim je kaj več treba vediti, kakor samo to, kar kmetijo zadene. Pri zhodih se po-menkvajo večidel od dogodb sedanjih časov in od politike skorej vsak nar menj to ve, de mora Austria — Austria vstati, in ne Nern-cani pritaknena biti, ak hoče še dalej obstati. Novine in časopisi se pri nas zlo berejo, tudi šole so pridno obiskane. Gorica. J. —c. C. k. mestno in deželno sodništvo v Gorici je v uradniškimi! delu broja 154 teržaškiga časopisa: Osservatore triesti-no, oznanilo v zadevi ponovljenja hypotek v nemškim ino v laškim jeziku razglasilo. Zakaj pa sodništvo ni tudi v slovenskim jeziku razodelo ta važen razglas? Ako med uradniki sodništva tudi nobe-niga ni, da bi to oznanilo v slovenski jezik prestaviti znal, dvomim da bi v celi Gorici Slovenca ne bilo, kater bi s veseljem pre-stavlenje tega oklica preskerbeti! ne hotel. Alj v Gorici samo sodništvo ne ve, da v njega soseski goriško slavjansko berilno družtvo svojo čitavnico ima? Koristnejši hi bilo ko bi ta razglas le v laškim ino slovenskim t. j. v jezikah tistih dežela, katere zapopadek oznanila zadene, na-tisnen bil. Ako pa sodništvo misli, se takim načinu vpeljanja slovenskiga jezika zabraniti, se mi kaj smešno zdi. Alj nam ni odstopivši cesar, Ferdinand dobrotlivi, nam ni tudi sedajni Franc Jožef pervi enakopravnost vsih Austrijanskih narodov, glede na vero ino jezik, s svojo cesarsko besedo zagotovil? Alj ni sedajne ministerstvo v svojim razglasu očitno razodelo, enakopravnost varovati? Saj je vunder celovška nadsodba v pre-tečenim poletji sodniškim vradanj spodnje štajerske dežele zapovedala, de se ima slovenski jezik vpeljati ino rabiti. Zakaj bi to v primorji, kjer se enake razmere jezikov znajdejo, biti ne moglo? Kader c. k..vikši sodba je rabo slovenskiga jezika za potrebno spoznala ino ukazala, kader že v mnogih uradah slovenski jezik svojo veljavnost ima, ino tudi deželno vla-darstvo v Terstu vse razglase v slovenskim jeziku razpošle, mislimo de c. k. mestno ino deželno sodništvo v Gorici ne bo naš materni jezik ko nevgoden, neotesan ino neomikan zavreči se prederznilo. V v t' eska dežela. Iz Prage. Kakor je bilo napovedano, de se bo 29. grudna zbor vsih slovanskih lip začel se je zgodilo. G. Hanka podstarašina Pražke slov. lipe pozdravi z kratkimi pa ser-čnimi besedami zbor. Potim so opravilni red v pretehto vzeli, in spredsednike zbrali; za predsednika g. Mareka in za podpredsednika g. Hanka in g. Mračeka. Prišlo je skupej 70 poslancov od nekaj več ko 30 slov. lip. Drugi dan opomni tajnik v kratkim vse, kar je že Pražka slov. lipa od svojiga začetka storila. Potem več poslancov razloži dela njih slov. lip., koliko udov ima vsaka, in kakšen duh v njih okrogu veje. Posebno lepo je g. Subina govoril rekoč: „Namen slav. lipe je, de se sloboda po vsih legah razširi, in de bi se vzajemnost med vsimi slavjanskimi brati vedno bolj zbudila in vterdila. Slavjanstvo brez slobode nima prave cene" i. t. d. Tri dni so bili poslanci zbrani in mnogo, večidel za rod Čehov pomenljiviga so sklenili. Za vse Slavijane imenitni sklep je, de o bin-kuštih p. 1. razderti občino slavijanski zbor se bo zopet ponovil, tode v drugim slav. mestu p. r. v Zagrebu. Po doveršeniinu delu je lipa slov. v Pragi poslancam slovesno „besedo" napravila , ktere zneski so bili Slovakam podarjen/. Austrijanska dežela. Ministerstvo je razglasilo novo, od Cesarja poterjeno postavo za nabero voj-šakov od 5. Grudna 1848. Pervi odstavk odloči, de žlahtna gospoda vojaške službe prosta več ni: drugi, de poklic k vojašinji se po srečki zgodi, ktera bo versto naznamo-vala, po kteri se k vojašnji zavezani jemati (asentirati) imajo; tretji de starost za voja-šinjo se z doveršenim 20tim letam prične in terpi do izpolnjeniga 26ga. §. 4. zapove, de se zapiski vsih služiti zavezanih vsako leto od kantonske urade vpričo šrejnskih predpostavljenih (priseženih) napraviti morajo; 8. de se vsaki srenji zapisik njenih udov v pregled dati, in torej osem dni nji prepustiti mora, med kterim se vsaki s pritožbami proti zapisik glasiti zamore. §. 10. Pregled tacih pritožb bo urada s pridruženimi prosto zvo-ljenimi srejnskimi možmi oskerbela. §. 12. K službi poklicani se v 4 verste postavijo. 1. je od obstoječe (stare) postave služiti pri-moranih, 2. k službi pripravnih in zavezanih, 3. načasno oprostenih, 4. očitno nepripravnih. Vverstenje opravi zbor v §. 10. popisan, očitno, Zapisani, k vojašini zavezani, njih starši in varhi imajo pred drugimi pravico, v pričo biti, ako bi prestora za vse druge ne bilo. 16. Le druga in tretja versta je srečkova-nju podveržena, in vzdigovanje srečk se pri nar mlajših prične. §. 19. Vzdignjene šte- vilke za celo leto veljajo. §. 20. Vzdigovanje se z nar veči očitnostjo zgodi. §. 24. Nadomestovanje je k službi zavezanim druge in tretje verste pripušeno, tode namestnik mora služiti pripraven in nadomestovanje mora pred sklenjeno biti, predin je njega željin najet (asentiran). 27. Odbor za pregledovanje obstoji iz sledečih udov: a) uradnik višjih politiških urad, b) civilni zdravnik, c) oficir, d) zapisni (konškripcionski) oficir, e) vojaški zdravnik, f) uradnik vojaškiga komi-sarstva, g) uradnik kantona oddajavniga, h) poglavar kraja pregledovanja, i) dva k temu za priča iz kantona zvoljena moža. 28. Pregledovanje se mora v pričo vsih teh zgoditi. §. 29. Ako vojaški zdravnik pregleda-niga za vojaško službo pripravniga spozna, nobeniga pogovora o temu več ni, in poterjen se najemle. §. 31. V čimur prejšne postave za nabero vojakov tu popravljene ali odpravljene niso, še naprej obstoje. Veljavnost tega noviga ukaza ima še lej 1. dan Prosinca 1850 nastopiti. Nadalje je minister notrajnih oprav, de bi se pravica slobodniga natisa der-žavljanam nekratena hranila, ne pa skoz vedno napčno rabo pri boljim delu ljudi ob imenit-nost in marljivost prišla, ukazal: a.) Nabivanje politiških napisov, razpro-stenje in prodaja tacih listov je prepovedano. Prostor za nabivanje drugačnih, navadnih oznanil, gosposka odloči. Kazin za nasproti delajoče je mej 25 in 100 gold., ali do 14 dni ječe. b.) Izdajavic, založnik in vrednik časopisa politiškiga zapopadka mora list vsaciga natisa, predin razpošiljanje prične, z lastnim podpisani vrednika in zaznamovanjem dneva in ure predloge, gosposki podati. Kazin prestopa je do 100 gold. Na Dunaju se je v vojaških bolnišnicah kolera prikazala. — Zavolj puiitanja zadnič obsojenim je kazin večidel polajšana. Eni le na malo let v navadno ječo pridej o; med njimi jc pisatelj Alvensleben. Padovani pisatelj je izpušen. Velika šola bo v mescu svečanu od-perta, tode pravniki jo le iz zgorniga ali spodniga austrijanskiga vojvodstva, ranocelski učenci le iz spodniga, in modroslovci, ako niso vkupno tudi pravdni ali zdravniški učenci, enako le iz spodniga austrijanskiga vojvodstva obiskati smejo. Na štajersko-vogerski meji bodo po ministerskim ukazu vse austrijanske čolne urade z ogerskim tridesetninskim uradam v edine c. k. urade sklenjene. Stopnja k veselimu ze-dinjenju ogerske dežele v Eno dcržavno austrijansko truplo. Ogersko liorlšee. Dvanajsto armadno naznanilo pove, de je knez Vindišgrec brez boja v Buda-Pešt prišel. Poslanci iz mesta so mo prišli pogojev ponujati, ampak brez vsiga pogoja se jim je ukazal podati — kar se je po temu zgodilo. Trinajsto naznanilo armade. Po naznanilu gospoda patriarha llajačiča od 2. Pro-senca t. 1. so naši vojšaki pod vodstvam gosp. polkovnika in začasniga poglavarja žl. Ma-jerhoferja ta dan svitlo premago čez sovražnika pridobili, in v beg ga pognali, tako de vodja puntarjev, Kis, je komaj s 6 konjki v Alibunar in Zsicsiovas všel. Sovražnik je meje nemško-banaškiga mej-niga regimenta clo zapustil. Po naznanju gosp. polkovnika Majerho-ferja je množica vjetih nam v roke padla. Serbski polkovnik lvničanin je k slovesnimn doveršenju te premage sosebno pripomogel. V tatranskih hribih je general Gotz, de bi z ravnanjem gosp. poln. marš. namestnika Šlika primerno delal, po uzetji Silleina na pot proti Kremnici.in Stjavnici napredoval. Vzetje in obsedenje Silleina se je 2. dan Prosinca zgodilo. 3 bataljoni Honved, nekaj jezerov straž, 14 topov in odsek honvedskih konjikov so Brodnjansko tesnobo obsedli; — po ojstri-mu boju, v kterimu sta sovražniku dva topa pokvarjena in mu je nekaj vjetih vzetih bilo, je bil iz terdniga postavljenja tako nazaj udarjen, de se je v divjim begu v Turoško župa-nijo potegnil. Od galicianske armade poln. marš. namest. grofa Šlika, ki na gornim Ogerskim dela, so naznanila do 2. Prosinca došle. Puntarji so si namenili iz Lajčeva Eperies napasti. Sovražna truma se je po Lajčevski cesti 1. dan Prosinca Eperiešu bližala. Poglavar Epe-rieša, major Kiesewetter zmed Nugent peš-cov, tega kmalo vedin, se je sovražniku nasproti postavil pred mestam. Ker je sovražnik namembo ponočniga napadka zaderžano vidil, se je odtegnil. Od Bartfelda je tudi truma okoli 1000 do 2000 mož napredovala, ktere ravnanje je mende z uno od Lajčeva zedinjeno bilo; v 4 odsekih se je bližala z 3 topimi, tode kmalo je bila prisiljena se vstaviti, in po malimu streljanju iz topov pognana; pridobljeno je bilo 11 konj, nekaj vojaških in lovskih puš, in veliko torb; tudi so eni vjeti bili. Major Kiesewetter je nasledoval puntarjem do Ka-hočana. Na sveti večer so ces. vojšaki nemški in valaški Bogšan in Bešlico Madžaram vzeli. Sosebno pri Bogšanu je bil kervavi boj, ker ta kraj je močan v tesnobi hribov. 6 topov so cesarski pridobili in veliko strelniga praha. Zdaj naši proti Oracici in Novi Moldavi na-predovajo. Ptuje dežele. Laška. V Milani se je puntarsko valovje zopet jelo vzdigovati, torej je mesta poglavar grof Vimpfen ojstro opomninvanje razglasil. Milanska dežela mora do konca mesca svečana t. 1. 4,338,293 lir vojskniga davka plačati. Lombarškim begunam je naznanjeno, de morajo še ta mesea na dom se verniti, če ne jim bo premoženje sekvestrirano. Med Tos-kanci in Piemontezarji so razpertije zavolj Lunidžanske zemlje, ktero obe vlade imeti hočejo. V Rimu je puntarska vlada zbor poslancov razdjala; Korsini, ud te vlade, je hotel pobegniti, ali pustili ga niso; vse se k notrajni vojski pripravlja. Sv. oče papež je pismo razglasil, v kterimu tisto vlado od-verže, in pisma je vsim evropejskim vladar-stvam poslal z zagotovljenjem, de posvetno svojo oblast prideržati hoče. Francozka. Novi predsednik republike Lud. Bonaparte je kmalo po nastopu s svojimi ministri v prepir prišel zavolj občniga od-pušenja vsih politiških pregreh, ki ga je on dovoliti mislil, ministri pak so mu branili. Tudi je Bonaparte vse pisanja iz pisarnice notraj-niga ministertva dobiti skušal, ki svoje nek-dajne puntarske dela v Strasburgu in Bulonju zadevajo, de hi jih bil pokončal; ali minister se je temu ustavil, ltaven tako mu je minister odrekel dobrih služb za tri prijatle gospe, ktera je predsednikove bližnje žlahte. Zavolj teh in enačili prigodkov je minister notrajnih oprav odstopil. Na noviga leta dan je bilo vošilo pri predsedniku prav po kraljevi viži. Britanska. Kolera se močno ponovljuje, tudi na Irskim. Ruska. Austrijanski nadvojvnda Vilhelm je prinesil Čaru naznanje nastopa noviga Cesarja Franc Jožefa, Car je nadvojvoda postavil vodja strelne baterije; austrijanskiga zdajniga in prejšniga Cesarja pozdraviti je car svojiga sina Konstantina Nikolajeviča poslal. Časopisi Varžavski naznanijo, de so generalu Bemu (ki zdaj Košutovo vojsko proti nami vodi), vse zemljisa odvzete. Švaica. V Frajburskim kontonu so ka-tolčani zlo preganjani od radikalne vlade. Škofa je izgnala čez Švajcarsko mejo na Francozko. Zavotj tega je on pritožno pismo razglasil, in tudi papežev tajnik jc na Švajcarsko vlado v Bernu pisal. I e p o U t S s k i