LISTEK. Brusni kamen. (Nadaljovanje.) BPočakaj no! — Ves, Fraaica, saj mi ae zameris! Ugani, kaj sem ti priaesel, dobis še potem poljab po vraa!" nObdrži si ga raje," se je aasmejala. nUgibala ne bom, ker ne ugaaem! Povej, če imas kaj!?" nFraaica, aajlepse bi bilo, če bi se kmala poročilal Ne bi mi trebalo stati pri okBa!" rTo si priaeseli?!" BMeai se zdi, da nocoj aimas dobre besede za eae?" BKer bi jo takoj pojedel, ako bi jo imela," se nasmeje dekle. Silvester se je prijel za okao ia ji gledal v braz. nNaj ti pomagam agaaiti! — Nekaj sladkega da si aamažeš jezik!" BSladkor?" BKaj se! Tega bi lahko kapil doma!" Nekaj hipov 8ta molčala, zroč si v oi\. Nato •Se Silvester: nVidim, da ne agaaeš ia ker moram domov, pogledi! Jatri mi poves, če si jezaa aame, da i 86 spomnil uate!" Izvlekel je iz žepa nekaj v papir zavitega in al dekleta. Vošči se labko aoč in odide. Fraaica je zaprla okao ia legla. Ni mislila &coj pogledati. Ali ta preklicana žeaska radoved- aost ae da miru. nKaj neki je v zavitkn ?" To ii je rojilo po glavi ia ai mogla zaspati. Koaečao je vstala, aapmvila lnč in jela razvijati. Razvijala je počasi, da bi kaj ae polomila. Eo odstraai zavitek, se prikaže ajeaim očem aekaj temnosivega. Vzame v roko, da bolje vidi. Obraz ji spremeni barvo, oči jezao zažare. Iz ast pa privre glas: »Take me osmesiti, ha! Brnsni kamen mi prinese to motovilo ia se še potem roga, da si aamažem jezik ia mn jatri povem, če sem jezaa nanj ?! — Nezaslišaao 1 . . . 0 povem ma, da bo vedel; tako se pa tadi ae dam, čeprav je sosedov Silvester! Ako bi se rad aorčeval, aaj si poišče drago!" Dolgo 8e je se jezila Fraaica v postelji, da jo je dragi tako osmesil. Tadi solze so se ji prikazale v očbh. Dupriaesti ji kaj takega, to se ji je zdelo aeodpustljivo.  Drngi daa na vse zgodaj je Fraaica nekaj plela v vrta, odkoder se je videlo aa dvorisče Četiaa. Silvester je pa aekaj delal pri plfega. Stopil je k ograji ia jo poklical. Ni se odzvala. BŠmeat ti! Fraaica, kaj pa je, aii, da se nočeš oglasiti?!" nDa bi me zopet zasmeboval, kakor ginoči," je od^rla jezao. nSaj aisem! Ne tajim, da bi ga ae imel malo pod klobakom, ampak zasmeboval te nisem! To vse si samo domisljajes, kar ai lepo, Fraaica!" nKoga? Zdaj aaj še ae bo lepo, če me ažalis tako grdo ? Priti iz mesta aalaič pod okao ia z raz- aimi pomealjivimi besedami dati cekaj, kakor bi bila res klepetnlja, ali kajl? Potem pa naj bi 86 smejala? . . . Vem tadi, čema si to aapravil!? Mar sem se ti vsiljevala?" Sedaj je pa Silvestru šiailo aekaj v glavo. Eaj, ko bi siaoči preaaglo delal ia bi meato sladčic dal brusai kamea? Skočil je v sobo, da se prepriča ia na svojo osnpajeaost je videl, da je res. Nekaj vročega ma je šlo po telesa in lezlo po žilah k srca. Hotel 86 je opravičiti, pa dekle je poaosao obmilo hrbet ia odslo iz vrta. . * To je pa speklo Silvestra. Vsak človek se lahko pregresi ia Se pravični, pravijo, sedemkrataa daa pade. BKlaajal se pa ji menda veadar ne bom, ka-li ?" je dejal sam pri sebi. nSaj ai priacesiaja, ae kaka druga plemkiaja, ampak kmečko dekle, kakor sem jaz kmečki fant. Ako mish, da je sama aa sveta, ji hočem dokazati, da se presaeto moti! Za Četiaa se palijo neveste, ha!" .. Ia od sedaj aaprej je bilo končaao ozko prijateljstvo. Pozdravljala sta se hladao, kakor bi se komaj pozaala. Seveda se ai aikjer aič zvedelo, ker ai8ta marala, da ja vlačijo po čeljustih oai ljadje, ki jim je poklic klepetanje ia opravljaaje. Vsekako je Silvester nebote mialil na Fraaico ia jo opazoval, ko je delala v vrta ali dragje, si pritrjeval, da ai nič kaj posebnega aa aji, ia da še takšao tadi aajde. Ali pozabiti je ai mogel. Fraaica pa, ko ji je polegla aevolja, je videla, kako se je preaaglila v sodbi. Pa prositi odpaščeaja, tega ai botela, ker bi trpel njen poaos. Rajše trpi! Ej, kolikokrat je zrla zamišljeno k Četiaovi hiši, 8i predstavljala, da so se dragi mladeaiči lepši, ia se tako tolažila ia varala sama sebe. Pa pozabiti vsekako ni mogla tega Silvestra . . . Kaj je bilo to, ki je aapolajevalo oboje src? Ali kes; morebiti tiha prosaja za sporazamljenje? Mar je bilo oaa častvo, ki je dalo hraao ia prostor podobama, koji niata hoteli več proč, čustvo )jubezni, ki se je siloma \zbajalo ia pretilo z aesrečo celega življenja, ako poslašata svojo aelepo trmo ia se Be sphjazaita zopet? Nekaj je moralo biti, ker trpela sta oba. III. Dragi dan po aedelji, ko se je se komaj videlo, so že rezali Četiaovi kosci p > travniku. Razkoračeni so mabali jedaakomerao iu cvetke in trava je kloaila sairtai kusi. Vmes je zavriskal kateri ib brusil koBO, kar se je mešalo z jedaakomeraim Brsk, uk" kose, zvoaeč k pogrebu travi zeleai. Ko je vzplavalo solace aa veaoljai prostor, je bilo pol travoika p-košenega. Trava je ležala v plaaleb, kakor v hadi bitki vojaki na bojišča. Lesketala je še na nji zaduja smrtaa rosa, ki je giaila čim dalje bolj pred solčaimi žarki. Zeaske so priale aa travaik z grabljami, v belih rokaveib* ia kratkimi krili do gložajev, ter prinesle koacem južine. Same so se pa sprarile, da jedBakomerao razgraejo pokoaeao travo, da se bolje ia bitreje suši. Še ai zvoailo poldaB, že je bil travaik pokošen. Po obeda, ki je zelo obilea ia razuovrstea, že stara aavada prebivalcev Sloveaskib goric, je * jopice. odslo aekaj koscev domov, da pripravijo ia sklepljejo kose za dragi daa, za dragega goapodarja. Nekateri so pa cstali, da pomagajo obračati sueečo se travo. Razna mladiae je bilo tadi več priletnih, kakor Blaž, Domiaik in dragi, ki so bili stalai delavci pri CetiBa. Ti so ostali se drugi daa. m Staroat pa ima vedao predaost povsod. In pri Četiaa tudi niso delali izjeme. Zato so veljale takaj aajveč sale ia dovtipi starejsih. PoBebao Blaž Gobec jih je imel polno kapo, ki ga je spremljala po leti ia po zimi, ia Domiaik Žejea ma je pomagal. Razame se, da je bil vedno vrisč med ženstvom, ki se je smejalo vsaki stvari, kakor če bi razpodil jato lastavic. nTako je daadaaes,1' je menil Blaž, Bda aam že babaice ukaznjejo!". . . BKje vam pa kdo sili v ospredje," ae je odzval aek žeask glas. BKje? —^Povsod! Vae hočejo vedeti bolje ia jezik jim miga, kakor psička repec ! — Babe so babe !• RNo . . . ali ni rea? Sicer je to že od Adama ia Eve sem taka sega. Vendar tako hado ai bilo, kakor daadaaa8BJi.tf Med dekleti je zavrelo: jele so se hadovati . . SeBO se je pa sušilo pod vročimi solČBimi žarki, da je bilo veselje. Jatri bo Baho. Ko bo prisli drago jatro aa travaik, da zopet obniejo aapol saho travo, 80 aašli a'a Vrliaovem travflikn kosee in drnge, ki so delali. Oboji 80 se pozdravili veselo. Ravaokar je priaesla Fraaica jažiao. Posedli so na kape iz trave aaaošeae, v aredo skledo, se prekrižali ia jeli zajemati. četiaovi so pa razmetavali. Eo 80 bili gotovi so tadi posedli. Silvester je skrivaj opazoval Fraaico. Z be'o jopico, 8 pisaaim do gležnjev dolgim krilom, v sredi z dvema belima roboma, z belo pikastim/predpaanikom, koketno aazaj nataknjeaim, se je sakala krog koacev. Obleka se je prav dražestao prilegala ajeaemu telean, da je bila videli prav lepa. Ramea, s čraimi pikami poanti robec aa glavi ji je aeačil lice pred pekočim solacem. Ia da bi vi videli to lice?! ... Ej, m;čta obrazek bi zagledali, malce podolgovat; žive rjave oči so ljubezajivo svigale sem ia tja. Ustnice kakor najlepše dozorele jagode, so jib krožile na smeb intupatam p^kazale bele zobe. He, bila je prava ae pokvarjena podoba sloveaske kmečke deklice. — Ib vse to je videl Silvester ter ai predstavljal druge. Moral je aehote priznati, da je lepa ia da takiae ne aajde nikjer, saj po avojem okasa ae. Franici pa, ki je tako ošabao odpravila sosedoTega, s« ai dogodilo aič bolje. Hej, kolikrat je že svigailo oko k oai straai, kjer je sedel Silvester, resea in zamisljea. Vedela je, zakaj ia dobro se ji je zdelo ia ob eaem je obžalovala. Bila je kakor otrok, ki bi rad vse igrače, katere vidi. Med tem 86 je seveda razvil pogovor med obojaimi delavci. flEaj, Jakob," je klical Blaž, Bkaj dela stara doma, he?" ,Poati babe, Blaž, posti! Saj vem, da ti je hudo, odkar si adovec." (Dajje prihodojifi.)