stev. Novo mesto 1. julija 1907. XXJII. letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajnjo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroinina za Nemčijo, Bosno in dinge evropske države znala 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, narotnino in oznanila tiskarna J Krajec naal. v Novem mestu. E Varujmo živino pred muhami in pred vročino. Naša živina trpi v poletnem k&m veliko več, kalcor navadno mislimo. Deloma trpi zaradi vročine, ileloma zaradi muh in drngih mrčesov. Že vročina aama na sebi zdehije govejo živino. Voli bo v poletni vročini veliko slabši za delo, pa tudi molzna goved nam v so-parnili lilevili manj molze. Zato pa varujmo živino v poletnem času pred^ vročino in skrbimo za to, da so hlevi doBti lilacini! ('cz dan naj ao blevi zaprti in ob-aenčeni, da ne tišči vročina notri; Čez noč, v jutranjih in večernih nrah naj se pa odpirajo na stežaj, da ae živina hladi. Če imamo ograjene prostore okrtijç hleva, Be lahk(» pušča živina o lepem vremenu tudi čez noč znnaj, saj ji hlad poletnili noči silno ugaja. Prav posebno trpi goveja živina v poletnem času tudi zaradi muh in je Škoda, ki jo imamo zaradi tega, Veliko večja, kakor se nam zdi. Muhe so silno nadležne v poletni vročini in ne škodnjejo samo s tem, da živino vznemirjajo, tako da ne pride do nobenega pravega počitka, ampak tudi s tem, da ji pijejo kri in jo v pravem ptimenu hesede zajedajo. Pred muiiami trpi Živina najbolj v soparnih in nesnažnih hlevih, ker je po takili hlevih največ mnh. Mnogo trpi pa tudi zunaj pri delu in na paši, kjer jo napadajo poleg navadnih muh tudi kri sesajoči obadi (breiiceljni) in goveji zolji. Proti muham se priporočajo različna sredstva, le žal, da se jih tako malo poslužujemo. Hlad in snaga 8ta za odvračanje muh pred vsem potrebna, kajti v Bnažnih in hladnih hlevih je veliko manj tega nadležnega mrčesa. Prepih pod stropom hleva in obsenčenje okenj vpliva tudi ugodno, da se rtiuhe ogibljejo IJeva. Duhro je pa tudi nadalje, da se hlevi bčlijo in da se beležu primeša nekoliko galuna, ki je muham zopern in jih odganja. Vseh teb sredstev se je dohro .posluževati in ko hi se pri nas malo bolj pazilo na potrebno snago, bi bilo tudi manj tega nadležnega mrčesa. Saj vidimo to tudi pri našili stanovanjih. Kjer je snaga in hlad v stanovanju, tam ni mnh. kjer pa obojega manjka, tam je časih vse črno od muh. Ue hočemo za snago v hlevu skrbeti, je treba seveda, da jih redno kidamo in da spravljamo gnoj na gnojišče, kjer naj se dobro tlači. Snage je treba v iilevu, okrog hleva in okrog gnojniača ! Čim manj na to pazimo, več bo muh. Veliko vredne za pokontxvanje muh bo lastavice, le škoda, da jih je po naših krajih tako malo. Mnogi nastavljajo proti muham tudi limaniee in poklejen pap[r. Taka Sredstva pa izdajo v hlevih veliko premalo. Če hočemo muhe pokončati, je veliko boljše, ako jih v večernih urah, ko se usedajo na strop, lovimo s sakom, slično napravljenim kakor rabijo za metulje, samo da mora biti širok, dolg in spodaj iipičast. S takim sakom se v par minutah več mub vjame kakor s poklejenim papirjem celo poletje. __—r— Novi vinski zakon. Uazne in neprestane pritožbe o ptmarejanju vina in o nepoštenem ravnanju z vinom so vendar le izdale! Dobili smo nov vinski zakon, ki utegne — ako se bo izvrševal — mnogo pripomoči, da se zboljia vinska kupčija in da preneha sleparija po vinskih kleteh. Po novem zakonu se ima namreč veliko strožje postopati proti vsakem nezakonitem ravnanju in pomnoževanju vina. Po prejSnjem zakonu iz 1. 1880 se je lahko prodajalo tudi ponarejena ali umetno napravljena vina, ako se je dotičnik oglasil za koncesijo in ako jih je prodajal pod imenom umetnega vina. To je danes popolnoma prepovedano in se kaznuje po zakonu o ponarejanju živil. Novi zakon gre pa se dalje in predpisuje natančno, kaj se sme vinu dodati, da z njim pravilno ravnamo in kaj ne. Posebno natančna so v zakonu tudi določila o dodajanju sladkorja. Dodajanje sladkorja se je marsikje tako udomačilo, da je trebalo tudi v tem pogledu posebnih določil. Mnogo je strokovnjakov, ki so za to, da sc sme sladkor dodajati ; nastopili so pa tudi taki, ki so proti vsakemu popravljanju pristne vinske kapljice, naj si bo z sladkorjem ali s čim drugim. V zakonu seje vbrala nekaka srednja pot. Novi zakon namreč dopušča dodajanje sladkorja, toda le proti izrecnem dovoljenju politične oblasti. Ako bodes hotel mostu dodati sladkorja, treba bo prositi poprej okrajno glavarstvo in sicer potom županstva ali kmetijske podružnice. Lahko se za tako dodajanje oglasijo posamezniki ali eele občine, recimo v letih, ko je grozdje sploh slabo dozorelo. Kadar je pa vsled slabe letine prizadetih več okrajev, mora deželna vlada dovoliti, da se zboljša pridelek s poniočjo sladkorja. Kdor bi prestopil to zakonsko določilo, se posebno strogo kaznuje, in sicer ne le z denarno kaznijo, ki znaša do 1000 K, ampak ob enem tudi z zaporom do enega meseca. Kaznn tega se ne sme tako vino, ki se je zboljaalo s pomttčjo sladkorja nikdar prodati pod imenom pristnega vina ali naravnega vina. Reči moramo, da so ta zakonska določila zelo trda, toda potrebna ao v sedanjih časili, kajti prav s temi določili se bo najbolj oviralo umetno pomnože-vanje vina in s tem vred odstranila tista konkurenca, ki jo delajo b sladkorjem napravljena vina. Ko bi se na Francoskem o pravem Času prepovedala poraba sladkorja v kletarstvu, bi bilo danes drugače po vi-norodnili krajih južne Francije; tako je pa nastala prava prekucija, ker ne morejo ljudje svojega vina prodati tudi za slepo ceno ne ; vse to pa spričo nepoštene konkurence^ ki )o delajo vinski trg^ovci po velikih mestih s svojimi pohivini. Važna za nas so v novem zakonu pa tudi določila o napravi petij o ta ali tropinskega vina. Zakon dopušča sicer napravo petijota za domačo rabo, toda treba ga je naznaniti pri županstvu in povedati, kolika se ga je naredilo. Zakon pa tudi zahteva, da nosi dotična posoda v kleti razločen napis, da je notri petijot. Kdor bi prestopil to določilo, se kaznuje z denarno globo do 200 K ali pa z zaporom do 14 dni. Slednjič so važna določila o vinski kontroli po kleteh. Po novem zakonu se imajo namreč nastaviti posebni kietarski nadzorniki, ki bodo pazili na to, da se zakon izvaja in da se kaznuje vsak, kdor bi ravnal protizakonito. Vsaka dežela ima dobiti kle-tarskega nadzornika, ki bo imel pravico, pregledavati vinske kleti in nadzorovati ravnanje z vinom, kakor tudi vinsko kupčijo. Ti nadzorniki bodo seveda zapriseženi zaupniki vlade, sicer pa v besede pravem pomenu vinski tajniki. Ko stopi zakon v veljavo, hočemo ga natančneje razložiti. —r— Dvoje prav potrebnih del po vinogradih. Ako strokovnjak v vinogradstvu današnje nove dolenjske vinograde z nekdanjimi starimi primerja, mora biti pač vesel velikanskega napredka v prilično prav malo letih. Nibče ne zasaja novega vinograda, da bi sveta najprej ne prerigolal. Iz izkrčenega kamenja se dela podzidja. To res da ne vedno in povsod pravilno, marveč marsikje brez vsega pravega upoštevanja potrebne pravilnosti. Trte zasaja se v vrste bolj ali manj prave smeri ter oddaljenosti. Obrezuje se trte neprimerno pravilnejše, kakor se jih je nekdaj po starih vinogradih. Marsikje je pa v tem oziru se dosti želeti, to osobito tam, kjer ženske trte obrezujejo. Trtam se tudi gnoji in sicer z gnojem aH tudi kompostom, se celo z umetnim gnojilom, ne pa z ničvrednimi žitnimi plevami, ali le malo več vredno, takozvano knalovno. Škropi in žvepla se trte. Ali še dvojnega, prav potrebnega dela se pa nasi, posebno priprosti vinogradniki le ne morejo privaditi. In ta dva dela sta, skrajševanje pognankov na napnencih (sparonihj pred in med cvetenjem zaroda, in pa skrajševanje mladja na palcih ra-stečega, ob času, ko začne grozdje mehčati. Strokov-njasko imenujemo obedvoje to delo skupaj vzeto, tudi poletno režnjo trt, in poletni režnji trt se torej naši priprosti — pa tudi marsikje izobraženejsi — vinogradniki le ne morejo privaditi. To opuščajo še jako, in to na odločno škodo trt, to posebno z ozirom na njih trajnost. Kadar so pognanki toliko veliki, to je dolgi, da jili je mogoče h kolu privezati, priveže se one na palcih rasteče k glavnim kolom, one na napnen-cih pa k postranskim. Po potrebi se to vežnjo pač ponovi, ali da bi se pognanke s tem delom enakočasno na napnencih tudi kaj skrajšalo, in mladje na palcih takrat, kadar začne grozdje mehčati, v pravi visokosti kar odrezalo, tega se pa ne stori, to se opušča. In to ni nikakor prav. Pravilnost vinogradstva zahteva, da se pognanke na napnencih skrajšuje, kakor hitro dovolj dorastejo, to je, da se jih odlomi nad tretjim ali četrtim listom, umeščenim nad najvišjim zarodom. Istotako zahteva pa tudi pravilnost, da se mladje, povezano k glavnim kolom, v visokosti poldruzega do dveh metrov nad površjem zemlje kar odreže, kakor hitro grozdje mehčati prične. In kaj opravičuje to delo, to pravilnost? Ako se pognanke na napnencih skrajša, zabranjuje se na eni strani njih popolnoma nepotrebno silno zdaljševanje (vsaj odpadejo popolnoma pri zimskem obrezovanju prihodnjega leta), in pa zabranjuje se enakočasno brezpo-trebno izsrkavanje redilnih tvarin iz zemlje, kar trajnost trt podalšuje. Skrajševanje pognankov na napnencih pa tudi podpira, to je, poveča rasČo onih na palcih, katere za prihodnje leto potrebujemo, ono nam zagoto-vuje močan les za prihodnje leto. Da, skrajševanje pognankov na napnencih ima tudi to korist, da se grozdje na njih hitrejše redi in da tudi hitrejše dozori. Hitrejše zorenje grozdja in tudi lesa, podpira pa še posebno skrajševanje mladja palcev, v visokosti poldruzega do dveh metrov nad zemljo. In zato naj bi se to dvojno delo nikakor ne opuščalo, ampak privadili naj bi se jima naši vinogradniki ravno tako, kakor so se drugim, nekdaj nenavadnim vinogradskim delom privadili in vsako leto naj bi jih izvrševali. Glede uporabe trtnega mladja, katero se pri skrajševanju, ob času, ko začne grozdje mehčati, zadobi, gre omeniti, da se isto lahko živini pokrmi, veliko pri-poročljivejáe pa je, isto kar v vinogradu za napravo komposta porabiti in sicer takole; Mladje, trtovino, kakor se ponekod vinogradniki izrazujejo, se na drobne koščke razseČe in takoj v kompostni kupec takole spravi : Na dno pride plast trtovine, na to za kake štiri prste na debelo plast zemlje, na katero se umetnega gnojila, in sicer kajnita ali kalijeve soli in Tomasove žlindre potrosi. Na to plast pride zopet plast trtovine, na to plast zemlje ter umetnega gnojila, in tako dalje, dokler je kaj trtovine. Cez zimo pusti se tak kupec na miru, spomladi porabi se ga pa aH za zagnojitev novih zasaditev, ali pa za zagnojitev starejšili zasaditev. Tak kompost je jako dober, izdaten, in ga ni treba šele od znabiti jako oddaljenega doma, po znabiti kaj slabili in strmih potih v vinograd voziti, ker se ga ima na mestu. Da se mora pa tak kompostni kup na spomlad pred uporabo šele popolnoma premetati ter premešati, je pač samo ob sebi razumljivo. Dolenjski vinogradniki, upeljite v tem članku svetovano Vam poletno režnjo trt in uporabo trtovine za napravo komposta kar takoj v vinogradu, kajti eno kakor drugo je brez vsega dvoma jako koristno delo. —I — Ali naj vežemo pognanke na trtah s slamo ali rafija-Iikom. V prejšnjih starih vinogradih ni nihče pognankov z rafija-likom vezal, ker tega takrat niti poznali nismo, ampak vezalo se jih je izključno s slamo. Ako pa dandanašnji vinogradnike opazujemo, ko se ob tržnih dneh iz mesta domov vračajo, vidimo, da nese zelo vsak večjo ali manjšo kito rafija-lika seboj. In ako ga vpra- Bamo, čemu vam pa bo ratíja-lik? odgovori: trte bom z njim vezal. Vprašanje naatane: ali je pa boljae trte z likom namesto s slamo povezovati ? Pravi odgovor na to vprašanje je odločni ne, in to îz sledečili vzrokov: Prvič lik je treba kupovati, in je v primeri k slami jako drag. Slamo se ima pa zelo pri vsakem gospodarstvu, v katerem se gospodar tudi z vinogradstvom peča. Pa recimo, da je treba slamo tudi kupovati, znabiti za to, ker se posestnik vinograda res s poljedelstvom nič ne ukvarja, ali pa za to, ker svoje žito vse e strojem mlati, pride vendar veliko cenejše slamo kakor pa lik kupovati za pognanke enako velikega vinograda po» ezati. Da je temu tako, dokazujejo sledeče številke. Kmetijska sola na Grmu kupila je letos do 20. junija za 17 kron 60 liet. slame, s katero se je do zdaj obadva velika ameriška matičnjaka na Grmu, in obadva «e vecya šolska vinograda, namreč onega v Cerovcih pri SiDoleuivasi, in onega na Trški gori povezalo, in katere bo za letos zelo zadosti, Biamo pa kupuje šola zato, ker se vse žito s pomočjo stroja omlati, in ker rži, katere slama je za vežnjo trtnega mladja pač najbolja, že precej let niti več ne seje. Pondeljek, 17. junija, srečal je pa pisatelj teh vrstic nekega kmečkega vinogradnika stopiške župnije, kateri je ravno eno precej debelo kito rafije-lika seboj domov nesel. Na vprašanje, zakaj da veže trtne pognanke z likom iu ne s slamo, katere ima gotovo sam doma, je odgovoril, da mu je nekdo rafijo svetoval in da je tega blaga samo letos že za peto krono kupil. Vsega vinograda pa nima mož gotovo niti toliko, kolikor ima kmetijska šola na Grmu samo ameriškega matičnjaka. Drugič je vežnja z likom namesto s slamo zato slabša, ker gre neprimerno počasnejše izpod rok. Prej kakor poveže sicer ročni delavec z likom le enkrat, poveže 8 slamo laliko že dva- do trikrat. Seveda se mora s slamo vezati znati. Ne sme se namreč z njo tako vezati, kakor se veže z beko, ampak zelo tako, kakor se poveže snop žita na njivi s poresljoni. Ako kdo s slamo tako veže kakor z beko, je vežnja res da nič vredna, ker se vsa pri prvem vetru zopet razveže. Tretjič je vežnja z likom namesto s slamo zato veliko slabša, ker tudi njo veter prav laliko razveže, ako se namreč namesto le dveh, treh vozalov ne dela. Ill četrtič je vežnja z likom namesto s slamo tudi zato Veliko slabša, ker se pri prav liudem vetru marsikateri trtni ])ognank ob tanki likovi vezi toliko obdrgne aH Jïajé, da ga potem veter odlomi, kar se pri slamnati Vezi pač nikoli zgoditi ne more. Na vsak način je torej Veliko priporočljivejše, pognanke na trtah s slamo, kakor pa z rafija-Iikom povezovati. Seveda je pa potrebno, da se vežnja s slamo pravilno, ne pa napačno vrši. No, to pravilnost priuči se pa lahko pač vsakdo na prvi pogled, oziroma na prvi pravilni poskus. Zato proč z vežnjo, izvršeno s pomočjo raiija-lika, in nazaj k siami, V namen pridobitve prav fine slatue za vežnjo trt svetovali bi našim vinogradnikom se celo to, da bi Vsako leto primerno veliki del kake njive prav gosto z ržjo obsejali. Tako bi zadobili prav dolgo in tanko slamo, in ravno taka je pa za vežnjo trtnib pognankov najboljša. V najnovejšem čaa« priporočati se je začelo celo nek motoz, namreč takozvani jute-raotoz za Vežnjo trt. No, to je šele pravo potratno ničvredno vezilu. —1— Politiëni pre^jfled. v gosposko zbornico je poklical cesar 44 novih članov, med njimi je tudi kranjski deželni glavar Oton pl. Detela. Državni zbor je cesar otvoril na jako slovesen naČin dne 19. m, m. s prestolnim govorom í v njem je podal navzočim zastopnikom ljudstva jasen program, po katerem naj delajo v blagor države, da se učvrsti na znotraj in na zunaj. Predsednik novega državnega zbora je krsč. socialist dr. Weilikireliner. — V novem državnem zboru je nekako 40 klubov. Xas zanimata „Slovenski klub" in „Jugoslovanski klub'^ Poslanci Slov. ljud. stranke so bili za skupen klub vseli Jugoslovanov, samo Hribar ne bi smel biti v njem. Da ta zahteva ni pretirana, poglejmo le, kako liberalci delajo pri nas na Kranjskem: vse uničiti, kar ne trobi v njihov rog, pred vsem pa odtujiti narod cerkvi in veri. Da se naši poslanci s takimi ljudmi ne morejo bratiti, je jasno vsakemu, čigar politično obzorje je vsaj nekoliko večje nego skleda, iz katere je- Hribar se je neštevilnokrat postavil na stališče trancoskili sovražnikov cerkve, francoske razmere bi rad imel pri nas. In pri nas v Avstriji se neprestano dela na to, uprizoriti čim prej tak „kulturni boj'^ V tako resnih časib bi bilo pač skrajno nevarna vsprejemati v skupen klub tako izrecnega nasprotnika krščanstva. Potem pa še to : ali niso ravno liberalci krivi nerednih razmer v deželnem zboru? Oni ne pripuste pravične, časovnim potrebam in zahtevam primerne volivne preosnove za deželni zbor, ker bi potenj odklenkalo njilt gospodstvu. In koliko je to gospodarstvo že škodilo, se ne da popisati! Zato pa treba take ljudi osamiti, da ne morejo dalje škodovati. — No, Hribar je navilian in zvit, pa je eno naredil. Ker ni liotel biti sam in tudi ni liotel pustiti, da bi se Hrvati zvezali s Slovenci, je zatajil vpričo Hrvatov svoj program, zatajil dr. Tavčarja, zatajil glasilo liberalne stranke ,,Slov. Narod", in dobrodušni I Irvati, katere hitro omami par navdušenih in sladkih besedij, so mu vrjeli, pa so zvariti en klub, v katerem so: 4 liberalci slovenski, dalje Hrvati in Srbi iz Dalmacije in Primorja, vsega vkup 20 mož, grozna mešanica, v kateri je zastopanili osem strank, in ta klub se imenuje „Jugoslovanski klub". Hrvati so le žrtev nevednosti, ker jim nase razmere niso dovolj znane. „Fino" je naredil dr. Ploj ; izvoljen na temelja „kmečke zveze", ki ima ista načela kot S. L. S,, je uskočil v Jugoslovanski klub. Njegovi volivci ga pozivljejo, naj odloži mandat. —• „Slovenski klub" šteje 16 mož, ter je zvezan s katoliškimi Cehi (n mož) v eno skupno parlamentarno komisijo, ki šteje 33 mož. — Upati je, da Hrvatje izprevidijo svojo zmoto in krenejo na pravo pot. Doma zabavlja Hribar čez duhovnike, da se kar kadi, na Dunaju pa sedi v družbi 1 duhovnikov pri eni mizi. To je liberalce na Kranjskem grozno poparilo ! Lepo izdajstvo smo doživeli na Kranjskem ! Na I. državni gimnaziji je izpopolniti mesto ravnatelja. Na gimnaziji je tri četrtine in več slovenskih dijakov, vlada pa boče postaviti nemškega ravnatelja, in je pritisnila na dež. šolski svet, naj postavi v predlog Slovencem vseskoz sovražnega trdega Nemca Profta. Dež. šolski nadzornik Leveč (predsednik Slovenske Matice} in ravnatelj učiteljišča Črnivec sta glasovala za Nemca Profta. To je značajnost in doslednost! To so narodni možje! Ruska duma je razpusčeoa! 16. m. m. je car storil ta korak, ob enem pa razpisal nove volitve in prvo zborovanje nove dume za 1. november. Nemirov ni bilo, a 80 veliko ljudij zaprli radi revolucijonarnega gibanja. Spomini starih dnij, (Dalje.) Hočem vam nek mal dogodek povedati za zgled, kako 80 prej ljudje pri kaki raali stvari zaslužili kak krajcar. Z naših bliinjih kočevskih hribov je prišel nek ubogi Kočevar 8 svojo ubogij ženo )d s sinom vsak tržni dan v mesto; pon-deljek in na sejmu jih nikdar ni manjkalo, zjutraj je kupil v prodajalni par Hkatljic žveplenk, vsaka škatljica, mislim, je imela 25 zavojev; on gre po eni strani, fcena po drugi, sin po sredi trga, in vsi trije vpijejo: „Kupite dobra feuerceuga, je dobra blaga, bo lepo gorela." Žena upije, kupite fenerceug, je fri^na, ima huda geista in močna duha, kakemu moiu ponuja, vzemite se ena paklica, bos ženo domu nosil bo nucal bo kraut in štruklja kuhal. Kmetje In ženske so kupovali zavoje žveplenk; ko je to prodal, je šel v prodajalno še po kako skatljico To j« gotovo malo zaslniil, ali prišla je cela družina tam iz koierskih hribov zaradi par krajcarjev dobička. Danes seveda bi nd ene žveplenke ne prodal, ker danes je vse drugače. Hodili so nekuj let stanovitno na tiini dan s „fťuerceugom" Drug slučaj: Neki klobasar je prišel mnogo let od jesení do spomladi vsak pondeljek na^rg, odkod, mi ni znano. Imel je neko masinico, plehnati kanglici podobno, pod to mašinico je imel goreče oglje, tako je sproti kuhal in klobas'ca prodajal. Imel je bel predpasnik, hodrl po trgu gi>r in dol ter upil: „Pr^nhase klobase, kupite prenhase." Kmetje in Ženice klicale so ga: „Prenhaaer, da; mi klobaso"; bile so pa grošu.. Zopet se je zadri: Preahaser, prenhaser je tukaj! Tako 80 ga le „prenliaser" imenovali, moi je izginil, ni ga bilo več; vprašal sem nekega njegovih zaanceï, kaj da ni več „pren-hasarja"? Pravi: naveličal se je, in trgovina se mu ni splačala, bil je samec, sel je v neki samostan za kuharja, ga ne bo več. No danes, mislim, da prenhaser tudi več ne kuha, ker je bil ie tisti čas v letih. — Revni ljudje so šli ob polu 11. uri na trg kupovat; rekli io, sedaj gremo mi, ko je gospoda že naknpila, dobili bomo kasneje priprosta živila in kaka jajca bolj pu ceni, ifs dobili so po ceni, tudi ob tisti uri bilo je še kaj boljšega blaga po ceni za dobiti. A danes pridi prej ali kasneje, so tudi priprosta živila dosti draga. Od česa bo danes revež živel, ako je star, bolan in delati več ne more? To je danes la reveža veliko vprašanje pri ti draginji. — V jeseni in pozimi so kmečki fantje prinesli cele rešte gozdnih ptičev: kosov, drašeljnov, brinovk, jerebic, tudi šnefe; ljudje so jih kupovali, pekli in riioto napravljali; če malo rečem, da so jih po 200 na teden prodali, v krčmi so so se dobili in so jih zvečer ponujali kakor danes kak golaš. Danes jih ni ne na trgu, ne v gozdu več, če je kaki kje, je pa že izjema. Vsak petek so prišli iz Kostanjevice ribiči, pripeljali so vel kega soma, ščuke, postrvi, imeli so ploh, sekali in vagali. Ko smo izgubili vojake, izostali so tudi ribiči. Na-meato k nam so v petkih v Zagreb ribe vozili, a danes ni več ribičev, ne rib, če se pa še kaka boljša pokaže, je to že veliko. Raki bili so lepi, veliki, iz Krke vedno za dobiti; to je lila barantija celo na Dunaj i njimi ter so tudi sloveli, a danta jih ni več. — Mnogo let dobili smo jako okusni fižol, temnorudeč, tako imenovan Česnovar, pozneje rekli so, da se je prevrgel, a danes je popolnoma izginil, ni ga več. Tako izginnjejo različna živila, a nadomestujejo se ne. Veda in iimet-nost je danes res velika, ali šiba božja, ki nas z različnimi boleznimi na živilih in z draginjo obiskuje, je pa le se večja. V petkih nanesli so različnih rib, mleka, smetane, sira, surovega masla, Živil mnogo, danes alio smetano potrebuješ, moraš zgodaj vstati, da jo za silo dobiš, in ta je od aprila tega leta v ceni visoko poskočila. Ta aentana smetana, tudi ona je v številkah moderna postala, mogoče, da pride sedaj še peteršilj na vrsto, da bo tndi on neko visoko, moderno številko dobil, no ta bo ošaben, ne bo hotel v vsako kuhinjo stopiti, če ne bo veliko mesa videl, ta šent Še v pisker skočiti ne bo hotel. Bojim se, da se nam bosta češenj in majaron izneverila, tudi ona dva hotela bosta k novi, moderni bratovščini pristopiti. Da bi vsaj šetrajka in pehtran ne poskočila. No majaronove plevice če hočejo tje pristopiti, pa naj grejo. Moderni napredni čas nas dobro mesa, ta šent je ves pasji, nas bo še pogoltnil. Neka branjevka, stara vdova brez otrok, v visocih letih, je prodajala na trgu sadje ter kruh in štruklje, ki jih je pekla doma sama. Na svetuje tako; eni kacega človeka ne marajo, drugi ga imajo za ljubo in tako se človek preživi; ta stara branjevka je imela tudi nekega prijatelja, „eksekncijonarja" Janeza, ki ji je bil zelo priljubljen. Ko je imel čas, je prišel k nji na trg, poprašal jo, kako kaj haranta, ali če kaj potrebuje. Ženica je imela vedno kako majhno potrebo in tako se ji je prikupil. Zvečer prišel je k nji, ji naredil kak račun, orehe tolkel, moko sejal, drva nasekal, za peko pripravil. Nekega dne pride popoldan na trg, bila je zima. Zeblo jo je in prosi Janeza, naj gre domu, dala mu jekljuČ in naj ji prinese gorke copate, našel jih bo na peči, da se bo preubula; od jutia do večera v hudi zimi biti na trgu, to ni špas za staro ženico. Janez vzame ključ, gre domu, vzame copate s peči, in obenem ji je tudi peč zakuril, da ko pride domu, bo imela gorko sobo, djal je copate pod plašč in jih nesel; povedal ji je, da je tudi peč zakuril, zato se ji ni malo prikupil. Na to nepričakovano uslago pravi ženica Janezu: Ako imaš čas, pridi po peti uri zvečer k meni, on pravi, prišel bom, tako nimam kam iti. Janez pride proti večeru k nji, ženica vsa zmrznjena pri peči sedi, zimi in starost stajo zmučili, ter mu pravi: Sama sem, imam nekaj denarja, hišico, mučim se dosti, dolgo več ne bom, nespametna bi bila, da ne bi si kaj privoščila. Janez pravi: Pač bi bili neumni, za koga se mučite, za teh par ur, kar imate še živeti. Ona pravi: Imam zaklano kokoš, rada bi jo skuhala, na juho nudelčke zakuhala in prepekla, ali ne ljubi se mi kuhati, ker sera vsa prezebljena, Janez pravi: A to vam jaz vse naredim. Vpraša ga: Kaj znaš kuiati? Janez pravi; Sij sem še v feldcug kuhal, pa bi to ne znal. Ja ja, sem ie pozabila, da si tudi vojak, a potem pa že znaš, Janez vzame predpasnik, da mu moko in jajc, zamesi za nudelne, razvalja, razreie, dene kokoš kuhati z vsem potrebnim k juhi in potem je kokoš prepekel, tako je bila večerja gotova, ko sta se pokrepčala, šal je še po vino, in bilo je obema ustreženo. Ker je pa bila ženica stara, brez pomoči in je večkrat in veliko kruha pekla, mnogo strnkljey prodala, je bilo to delo za njo mučno, zato je pa Janeza prosila, naj ji pride tiste večere, ko bo pekla, pomagat, in je tudi res redno prišel. ~ Janez je peč z^tkuril, moko sejal, potem je začel gnesti, hlebe« bele in soršne delal, za štrnklje valal in filal, deval v peč in iz peči, napravila sta po dvakrat, tudi trikrat na teden po tri do štiri jerbase hlebcev in pri vsaki peki veliki jerbas štrukljev. Ker je pa Janez bil povsod nekoliko muhast, je bil tudi pri štrukljih; ko je bilo surovo testo zvito in -ûlano, je on surove štruklje rezal po dva krajcarja in povalano zvito testo le močno nategoval. Ženica pravi Janezu, zakaj tako nateguješ štruklje, bodo pretanki. On prayi, mi jih moramo več vun dobiti, da bo več profita. Ona pravi, ljudje bodo godrnjali, da so majhni. On pravi: Mati, štrukelj se sam v peči potegne, vuu bo prišel daljši ko je šel notri, vročina mu bo dala dolgost, mi moramo tudi na to računati, kar vas pri štrukljih vojaki na trgu goljufajo, saj veste, da tri pojé, pa enega plača. t II t DomaČe vesti. Slovenci, prižgijte kresove na vseh gričih Iti hribih 4. julija zvečer v čast sv. Cirilu in Metodu ! (Osebna vest,) P. Benigen Snoj, apostolski misijonar v Aleksandriji, bivši novomeški katehet, se je dva dni mudil v Novem mesta; povrne ae zopet za nekaj dnij in bo imel v nedeljo 14. julija o polu dveh popoldne v franéiškíinski cerkvi govor za misećni shod tretjerednikov. (Sprejemni izpit na tukajšnji c. kr. gimnaziji). Po doloébi C. kr. ministerstva za uk in bogočastje z odlokom ^ne 14, jnnija 1907, št. 24 592, se bo sprejemni izpit za prvi razred novomeške gimnazije vršil v pondeljek 8 julija od ure zjutraj poćenši. Vpisovali pa se bodo učenci dne 7. julija -od 8, —12. ure dopoldne, ne pa 5. julija, kakor je bilo v zadnji žtevilki „Dolenjskih Novic" rečeno. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je določilo, da se vrši letošnja glavna skupščina dne 6. avgusta na Boh'njski Bistrici. (Možka podružnica sv. Cirila in Metoda) v Novem mestu je imela 25. junija svoj letni občni zbor. Iz poročila vidimo, da je podružnica imela 3 pokrovitelje, 17 usta-novnikov in 58 letnikov. Doneskov seje nabralo 161 kron. V novi odbor so bili voljeni slednji gospodje: Prvomestnik Ivan Krajec, ravnatelj mestne hranilnice, njegov namestnik Anton Ž log ar, kap. kanonik. Zapisnikar Edmund K as tel i c, trgovec, njegov namestnik Joa. Reisner, c. k. profesor. Blagajnik Ivan Maselj, c. kr. profesor, njegov namestnik Jos. Ogoreutz, trg. in pos. Pri prihodnji glavni skupščini b(»do podružnico zastopali: g. Ivan Maselj, c. kr. profesor in g, dr. Jakob Schegula, odvetnik. (Praznik sv. CiriU in Metoda) se bliža. Ko boste zažgali kresove po naših hribih, naj zaplamté tudi vaša srca dejanske ljubezni rodotjubja. — Poletni čas je, Čas veselja in dela. Pogoste so bile vsako leto veselice v korist družbi sv, Cirila in Metoda; njih število se ne sme letos skrčiti, temveč povedati, Družba ima vedno več stroškov, imeti mor* tudi več dohodkov. Prirejajte veselice, ki pa naj bodo v^ zvezi z malimi stroški, da bo imela družba več dohodkov. Častite narodne dame, prosimo vas podpore. — Slavna narodna društva, storite svojo najsvetejšo ddžnost svojemu narodu. — Dijaki, ko boste snovali ob počitnicah veselice, ne pozabite rodoljubne n&še družbe ! (Javna preskusnja) učencev „Glasbene sole" dne 27. m, m. se je obnesla jako dobro v veliko veselje obilno zbranega odličnega občinstva, ki je napolnilo Čitalnično dvoranu. Učenke iu učenci s'o igrali jako točno in izborno, na-8top.ili brez strahu, v zavesti svo ega znanja in svoje spretnosti, Pohvalno nam je omeniti z asti nekaterih učenk, ki so igrale z zares finim občutkom ter lepo prednaĚale svoje deloma zelo težavne naloge: tako igra, kdor razume kar igra. Očaralo nas je tudi izvanredno lepo petje; pač imajo pevke dobre glasove, a so tudi izborno izšolane. Zadovoljni smejo biti z uspehom preakusnje učenci in učenke, stariši in tudi g. Hladnik, ki je žel po trudu celega leta lepe sadove. Njegova „Glasbena šota" je s tem pridobila spet mnogo na svojem ugledu in uplivu. (O novomeški dijaški kuhinji) Sklep šolskega lela, ki je pred durmi, mi daje povod, da zapišem par besedi. V novomeški dijaški kuhinji je bilo letos preskrbovuno opoldne 52 — 56 gimnazijcev in 10—12 učencev ljudske šole; 64 jih je dobival» tudi večerjo. Večinoma 80 dobivali hrano brezplačno, kajti tekom celega šolskega leta so doslej plačali dijaki Stttiio 267 K ter nekateri očetje pripeljali nekoliko iivil. Vse drugo je delo dobrotnikov, ki so res radi prispevali za blagi namen. Vendar pa moram z žalostjo povedati, da dobrotniki izostajajo, nekateri pa darove manjšajo. Tako je prišlo, da bo letošnje šolsko leto, kakor se kaže, okroglo 300 K manj liodkov nego pa troskov, kar mi daje prav slabo upanje za bodočnost. Pa kje je vzrok, da se dijaška kuhinja manj podpira nego začetkoma? Naj se mi oprosti, da povem po svojem prepričanju prav odkritosrčno. NovomešČani, in recimo, tudi Kandijani, ki imajo iste interese pri gimnaziji, pač premalo uvažujejo pomen in važnost dijaški kuhinji. Morda ni daloč Čas, ko bodo z britkostjo v srcu morali priznati, da so se motili! (ïospodB, brez dijaške kuhinje bo število dijakov še mnogo manje nego je sedaj. Ne pozabite, da se razširja kočevska gimnazija v višjo, ki bo novomeški iz različnih vzn kov prav močno škodovala. Kdor ne verjame, bo kmalu videl. Najbritkeje pa mi je, ker Čujem in dobivam pisma glaseča se: nič ne dam, vaša gimnazija in njeni dijaki podpore liso vredni. Gospoda, naši dijaki so najbrž taki, kakoršni so drugod ~ dobri in slabi med njimi. In da so slabi, bo cesto vzrok tisti, ki bi morali najprej skrbeti, da bi bili dobri, gotovo pa v tem ni vzroka dovolj, da bi se ubogim podpora kar odrek a. Bolje je dati dvema nevrednima, nego enega vrednega siromaka brez daiii pognati. Bog, ki plačuje, gleda na srce darovalčevo. Izrekam pa tu očitno: v dijaški kuhinji se nevredni niso in se ne bodo podpirali. Pač sem in bom imel se dalje potrpljenje s k8c;m revežem, ki je v prvem semestra ulovil dvojko, saj me uči izkušnja, da Često ravno taki postanejo pozneje dobri dijaki in izvrstni ljudje v svojem poklicu — ali če izvem, da podpirani dijak obiskuje gostilne, ponočuje, da ae je ndeležil kake demonštracije in podobno, ma odmah v dijaški kuhinji ne bode več prostora. Gospoda, vědoma se Vasi darovi nevrednim ne bodo delili. Skrbi in težave, ki mi jih prizadeva dijaška kuhinja, rad nosim iz ljubezni do ubozih dijakov, vendar pa želim in prosim pomoči pri tistih, ki so v prijetnem položaju, da mi jo morejo dati — zlasti tudi tiste, ki so kedaj sami dobivali podpore. 13 let obstaja naša naprava, mnogi njeni podpiranci že delujejo v različnih poklicih in so prav različnega političnega in verskega mišljenja; brez dvoma bo ravno tako tudi dalje. Zato ne prašajmo, kaj in kakošen bo kedo, ki ga podpiramo, marveč glejmo le, kedo je podpore potreben, vsaj tudi nebeški oče daje solnca svetiti nad pravične in krivične in dežju liti na polja dobrih ia hudobnih. Slednjič pa želim, nsj ta dobri oče tisočero poplača s časnim in večnim blagoslovom vse, ki so kakorkoli podpirali novomeško dijaško kuhinjo! Dr, Jos. Marinko, voditelj dijaške kuhinje. (Slovesnosti,) Premil, g. Janez S t a r i h a je opravil dne 29, m, m. v kapiteljski cerkvi slovesno pontifikalno sveto mašo, po kateri je podelil papežev blagoslov s popolnim odpustkom mnogobrojno zbranim vernikom, na katere je vladika napravil najboljši vtis ter si ga budo vedno ohranili v najprijaznejšem spominu. — Isti dan se je vršila v Prečini svečanost polaganja temeljnega kamna novi cerkvi. Opravilo je izvršil mil, g, prošt dr. Elbert ob mnogobrojni duhovski azistenci ter velikanski vdeležbi vernega ljudstva ne samo iz domače, ampak tudi iz sosednih župnij. Bil je slovesen dan za prečinsko župnijo in začetek vresničenja mnogoletnih ž»-lja po novi prostorni cerkvi, Župljani sj lepo in primerno okrasili slavnostni prostor, kar je poleg krasnega vremena ia splošnega veselega navduiienja nemalo povzdign;lo prelepo cerkveno slavnost. — Letos bo dozidano ceikveno zidovje ter stolp in oboje pokrito. Dal Bog, da se vse izvrši kar najsrečneje! (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil g. Viljema Pfeiferju, mnogoletnemu državnemu poslancu, red železne krone lil. vrste. — Mislili smo kaj več izpregovoriti o tem odlikovanju ob morebitni slavnostni izročitv , A gospod poslanec je napravil vse na tihem, prav primerno svojemu značaju ter mirnemu, tihemu, a vsestrdnsko zasluženemu delovanju, Premnogi, zlasti po vremenskih in drugih nesrečah prizadeti, vedo ceniti njegovo hitro zdatuo pomoč, ki jo jim je pridobil brez suma in hruma s svojo mirno vstrajnostjo. Naj se še dolgo vrsto let veseli tega lepega najvišjega priznanja! (Semenj v Kandiji) se je navzlic temu, da so imeli ljudje veliko dela s košnjo itd. prav dobro obnesel. Bilo jg prignanih 475 glav goveje Živine, do 400 prašičev in 3 konji. Prihodnji semenj bo v četrtek 18. julija t. 1. (Iz Šempetra pri Novem mestu,) Krasen dan je bil 21, t. m. za naš šoUkí mladež, Z radostjo so šolarčki že nekaj tednov poprej pričakovali zaželjenega dne sv. Alojzija. Ob 8. uri bila je šolska maša in po končani daritvi je bil izlet na Kij, kjer so se otroci izvanredno veselili in z različnimi igrami zabavali. Resno smem trditi, da bo naši šolski mladini dan sv. Alojzija v trajen spomin ostal še v njih starih letih. Dolžnost me veže, da se v imenu cele župnije iskri-no zahvaljujem visokorodnemu g. grofu Margheriju, preč. gg. J. Borštnarju, župniku in J. Lavtarju, kaplanu ter g, J. Franketu, nadučitelju in g. Kastelicu iz Kandije, ki so na mojo prošnjo žrtvovali ter pokazali svoja blaga src» naši šolski mladini. Vsem tem človekoljubom kličem: Na mnuga leta! Št, Peter, dne 24. junija 1907, Fran Florjančič, obč. predstojn k. (PreÔ. g. P. Benigen) proai za Slovenke t Aleksandriji podačljivih kDjig. Kdor bi imel kake primerne knjige (novejših Mohorjevih knjig ne), naj jih pošlje kapit. vikarju, ki jih bo izročil omenjeneiou gnspodu, ko pride v Novo meato. (Avstrijaki katoliški shod) bode letos v jeseni DA Dunaju. (Izlet.) C- kr. priv. mestna uniformirana garda v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 7. julija 1907 popoldne izlet s proato zabavo in arečkanjem različnih dobitkov k gospodu Fr. Mervarja na Hrib. K isti vabijo se posebno vsa društva in prebivalci meata in okolice. Garda z godbo odkoraka popoldne ob 2. uri z mestnega trga na zgoraj imenovani kraj. Korakanju se lahko pridružijo vsa društva. Za dobro jed in pijačo ikrbi gostilničar Franc Merrar slučaj neugodnega vremena vršil se bode izlet dne 14, julija 1907, Odbor. (Gimnazijska božja služba v fr. cerkvi.) Ker je v soboto doe 6. t. m. sklep šolskega leta, ne bo od prihodnje nedelje naprej ves čas med počitnicami več te božje službe ob 9. To naj se blagovoli vzeti na znanje. Dr, Elbert, prost in mestni župnik. (Zaloatna 40 letnica. Dne 19, junija je minilo 40let, odkar je padel pod krogjjami ustašev meksikanski cesar Maks, brat našega Cfsarja. (V drugem Četrtletju) sta bila v Novem mestu samo dva mrliča, 16. in 29. junija, prej nobenega od 30. marca. (Liturgika.) Nauk o bogočaatnih obredih Sïete katoliške Cerkve, S štiridesetimi slikami. Spisal Alojzij Stroj, spi-fitunl v knezoakofijakem semenišču v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 b. Založila „Katoliška Bukvama". Tiskala „Katoliška Tiskarna". — Pod tem naslovom se je pred kratkim poslala v svet knjiga, ki so jo zlasti katehetje po meščanskih ali po osemrazrednih šolah že davno željno pričakovali. Gospod pisatelj, vrli katehet Al. Stroj, je vsled svoje znane marljivcsti podal predmetu ono jasnost in točnost, ki je potrebna knjigam, ki služijo v podporo uČeČi se mladini. Zares I Razdelitev je vseskozi jasna in logična, besedilo je tako urejeno, da ne pove nič več in niČ manj, kakor je potrebno vedeti dobro po-nčenemu katoliškemu kristjanu o cerkvenih šegah in obredih. Prav primerno ae knjiga nanaša in naslanja na sedaj veljavni katekizem. Posebno vrednost pa ji dajejo stike, ki so jako srečno izbrane in lepo natisnjene. Mtiogo jih je povzetih iz naših slovenskih razmer in so zato še tem bolj rabne in primerne za slovenske šole. — Knjiga je, kakor čujemo, od deželnega šolskega sveta že potrjena za meščanske šule. Bila bi pa tudi prav rabna za slovenske srednje šole — gimnazije in realke. Vsi katehetje pa jo bodo z velikim zanimanjem pregledali in jim utegne kot pomožna knjiga prav dobro služiti. Naj ne bo žal gospodu pisatelju za trud, ki mu ga je knjiga provzročila. Hvaležna mu bode mladina, ki se bo rada učila po tako rabni in lični knjigi. — „Katoliška Tiskarna" je svojo nalogo častno izvršila. Naročila sprejema: Katoliška Bukvama v Ljubljani, (Narodne pesmi) za šolsko mladino je izdal odbor sa učiteljski dom; uredil Janko ž^irovnik. 1. zvezek. Cena 20 h. Čisti dobiček je za učiteljski dom. Najlepše pesmice dobro dvoglasue postavljene podaja 1. zvezek. Želeti je le, da gg, učitelji te pesmi uvedejo v vse slov. Šole, da se narodno pošteno petje zopet povzdigne, za kar je šola prvi pogoj, (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari. — (Nov vinski zakon.) O katerem govorimo spredaj, je že od cesarja potrjen in bi imel stopiti v veljavo 12. t. m., tako da bi se že izvajal o letošnji trgatvi. Kakor se pa sliši, se bo moral zakon, dasi je že potrjen, vendar še v nekaterih točkah premeniti, in sicer se imajo nekoliko predrugačiti določila o kaznjivosti posameznih prestopkov, kakor tudi popolniti določila o pregledovanju vinskih kleti po kletarskih nadzornikih. Vsa stvar mora priti vsled tega še enkrat pred državni zbor, kar bo ves zakon precej zavleklo, — (Konec streljanja proti toči.) Poljedelsko ministrstvo je ustavilo vse podpore za streljanje proti toči in opustilo vse poskuse, ki so se vršili v zadnjih letih v tem vprašanju. Posebno na Stajarskem so se delale obsežne po-skušnje, toda brez v.sakega pravega vspelia. Ves trud je bit zaatonj. Tudi na Luškem so delali drage poskuse, toda bres vsakega vspeha. Spričo tega bo tudi pri nas prenehalo ta streljanje. Okoristile s streljanjem so se samo t\rdke, kjer so izdelovali možnarje in zvočne ce«i. Baje ae je pred 160 leti tudi streljalo proti toči in to streljanje zopet opustilo, ker n» prineslo zaželjenih koristi. Učenjaki so bili tudi aedaj tako) od pričetka proti streljanju, naš kmet je pa i(ak nezaupen proti vsakojakemu „pananju" prirodnih sil. Zato se bo pri nas vsa zadeva prav lahko in mirno končala. — (Bledica na trtah), ki se tedaj tu in tam pokaže, ima razhčne vzroke in ae zaraditega tudi različno proti njej postopa. Dostikrat se pokaže bledica, ako je zemlja na do-tičnem mestu preveč mokra, potem če zemlji primanjkuje železa ali pa če je preveč apna v zemlji. Na posameznih trtab se pokaže bledica, po tudi v tem slučaju, če so korenine kaj pokvarjene, da se rastlina ne more dobro preživeti. Ce je preveč apna v zemlji ali če primanjkuje železa, je dobro, da se proti bled ci rabi zelt-na galica ali železni vitrijol, ki se raztopi v vodi in polije k dotični trti, Prav aedaj po leti je čas zato. Navadno se vzame v takih slučajih na lOO 1 vode 10 kg zelene galice. Za eno trto zadostuje 6 litrov take tekočine. — (Bélenje hlevov.) Po naš h hlevih bi moralo bitt veliko več snage kaktir je imamo aedaj. Promnogi hlevi imajo Cisto oprašene stene in vse pf^lno pajčevinj, ki vise posebnO' od stropa nizdolu Menda se niso omeli, odkar obstojé. Mnogi hlevi pa spluh nis') niČ ometani, nikar pobeljeni. Vse to je-s'abo, ker ni mogoče v takih hlevih skrbeti za potrebno snago, Hlev bodi tudi od znotraj ometan in pobeljen. Id še veČ! Hlev za molzno goved naj se vsako leto prebeli, po enkrat, po dvakrat. S tem se vzdržuje sn^ga in skrbi za čistejši zrak. S tem se preganja pa tudi različen mrčes in muhe. Po naprednejših deželah belijo vs^ko leto hleve po večkrat, zlasti po siranskih stenah, ki se rade onesnažijo. Storimo tudi prt nas tako! Saj nas tako belenje ne stane posebnega truda ne stroškov. To delo lahko vsak napravi ! — (Tomasova žlindra pri pšenici.) Kmetijska šola na Grmu je pognojila letos za poskušnjo en oddelek pšenice a Tomasoyo žlindro in sicer spomladi. Tumssova žlindra se je raztrosila povrh in potem zavlekla. Vspeh je sedij prav očiten, kajti pšenica, ki je pognojena s Tomasoyo žlindro, je veliko lepša kakor druga. Kdor se hoče o tem prepričati, naj si jo pride pogledat. Seveda se bo dotična pšen'ca posebej žela in spravila in hočemo pozneje natančneje poročati, s kakim vspehom se je gnojilo. — (Krompir) kakor je znano, začne spomladi kaliti in s tem zgubi na svoji tečnosti. Da kalenje preprečijo, rabijo na Prancbskem sledeče sredstvo: Opran krompir, ki je namenjen za jesti ae dene po zimi ali pa zgodaj spomladi v kako leseno p<»sodo in se polije z vodo, kateri se dodene na lOO I vode 1 do 2 kg žveplene kisline. Čez 10 do 12 ur se krompir zopet dobro opere v čisti vodi in kadar obsáhne, se ga spravi, S tem se uničijo krompirjeve kali (očesa) in krompir ne raàte. Za seme se aeveda potem ne more rabiti. S. Razne stvari. • (Dvanajst zdravstvenih pravil pri kopanju.) 1. Ne kopaj se na nevarnih ali pa prepovedanih mestih. Ako ne znaš plavati, varuj se globočin. 2. Ne kopaj se nikdar » zelo polnim ali pa zelo praznim želodcem. 3, Pred kopanjem se ohladi in odpočini, posebno ako si ae vozil s kolesom, ali pa da si daleč in hitro hodil. 4. Pr«dno greš v vod", morajo biti pljuča in srce mirno, drugače je kopanje za življenje nevarno. 6. Aku si se na ta način za kopelj pripravil, se hitro sleči, stopi brez obotavljanja v vodo in nrno premikaj roke in noge, da se kri hitreje po žilah pretaka. 6. Brizganje in potapljanje ne koristi ne zdravim, ne bolnim, škoduje pa onim, ki trpe na glavobolu, revmatizmu itd. 7. Ako znese toplota vode 15 — 170C (12 — 14®R) ne ostani dlje v vodi, kakor 4 minute, pri 22—2500 (16 - 20" R) 8-11 minut; dlje kakor Četrt ure bi sploh kopelj ne smela trajati. 8. Zelo močno ohla-jenje je človeškemu telesu vselej škodljivo in s kopanjem se ne doseže zateljeoe koristi, marveč ravno nasprotno se človek slabo pofinti. Po kopelji se je treba hitro osaSiti in naglo obleči. 9. Najbolj prikladen Čas za kopelj je zjutraj in zveier. Ker se pa počati Človek po kopelji navadno trudnega, se je najbolje kopati zvečer ali pozno popoldne. 10. Zelo pogostoma se ni dobro kopati, navadno zadostuje ^ do 3 kratna kopelj Da teden. 11. Vsaj nekaj ar pred kopanjem ne pij opojnih pijač; po kopelji koristi kratek sprehod zlasti onim, ki se redko kedaj kopljejo, IS. Po kopelji je dobro nekaj zaužiti, ^a počntek utrajeuosti ne naraste. Ako ni človeku dobro alt pa &ko čuti da gi stresa mraz, se ne sme nikdar kopati S. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. VeleE. J. Hervec, dab, aTetaik S vrefe krompirja, veleS. gosp. ^pnik Ânt Obiftk 20 E, blftg;. g. dr. J. ScbegaU za 2 aamcster 25 E, veleč, g. Antua ŽniclarSić, žnjmik 10 K, vele£. g. Earn] Jančigar, žiipnik 10 E, Telei:. g. J. Viilergar, iapnik 10 E, veteii. g. Tkq. Kutnar, žiipuik 10 K, velei. g. AtiL âmiilovDik, Éiipnik 10 E, g. Štefan Trikan, kapelan 8 K. vnte^ g. ■J, Narode, ilnkitn tO K. Dr. jos. Marinko. Umrli so: 39. juiiija; Marija Aadrř, 18 let, vnetje obiatij, b. St. 118. Loterijske številke. GRADEC, 16. junija 27 55 1 12 28 jI ! TRST, '22 junija 8 74 40 39 64 GRADEC, 29, junija 77 31 24 41 53 ; ITazaanilo. (171) Na C. kr. državni gimnaziji v Rudoilovem se bodo za šolsko leto 1907/8 sprejemni izpiti v poletnem terminu začeli 8. julija «b 8, uri zjutraj. Vpisovanje bode 7. julija od 8—11. ure dopoludne v ravnateljski pisarni. Stariài ali njih zastopniki naj priglase učence s potrebnimi dokazili, namreč s krstnim listom in s spričevalom ljudske šole v preteklem šolskem letu. Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije v Rudolfovem. Išče se "^O {lf.8-0 1) havarnarshi učenec (pihola), ki dobi takoj plačo 6 K, v drugem letu 8 E, prosto stanovanje in hrano. Učna doba traja ii leti. Učenec mora biti prost vsakdanje šule, iiriden, pOHtf>n, vbogljiv in lepega vedenja. Nastop takoj, — Avgust Žgur, kavarnar v Novem mestu. Staroznana Fezdirčeua gostilna v Metliki zopetodprta. p. n. «lavnemu občinstvu si dovc]jujcm_ uljudno naznanjati, da sem prevzel renovirano Pezdirčevo gostilno y Mctiilíi st. iLig. Toíil bom pristna domaća'vina in izborno pivo. Skrbljcno bo za dobro kuhinjo in točno postrežbo, tíobe za tujce so na razpolaç^o, kakor tudi (170 prostori za vozove in živino. Xa mnojLfobrjjirii obi«k sc toplo priporoiam Ivan Konda, gostilničar. ITisa i lejMin vrtom na glavnem trgu v Novem mestu št, 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji. HiĚa je v najboljšem ataou ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zraven upadajočimi 3 sobami, kuhinjo in z vsemi drugimi prjtiklinaroi. V prvem nadstropju so 4 sobe in vse druge potrebščine z razgledom na trg in eno stanovanje z dvema .sobama in kuhinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tndi za stavbiBčej ker leiii na licu ulice. (U8-0-4) Natan£neje pri gosp. S. pl. Sladoviùu v- Novem mestu. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrećno poudarjati ime >Kathreiner7< Ker se Vam sicer utegne primeriti^ da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Katkreinerjeva kava. Zakaj le Ka-threinerjeva. Kneippova slsbdna, kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom; »Ivathreineijeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Za penzijoniste o««)»o3«co»co»oa»3o»o a^asi) ali tudi za drnžino najngoilnejiift prilikti ei kopiti t Norem mestu iiialu i^etici ^ lično hišo z lepim vrtom. Posestvo blizu cerkve in je v prav dobrem stanu Naslove gospodarja daje upravništvo „Dol. Novic", (iiostiliia Ferlič, Olnviii tr^. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. (62-08) Izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. Hiša v Žabji vasi št. 4S 1 je iz proBte roke na prodaj. Hiaa ima 2 strani, 4 sobe, 2 kuhinji, lepo klet, shrambo in velik vrt, Hiša je pripravna za gostilno ali prodajalno. Natančneje se izve pří sodarju v Žabji vasi. 2 mu ! iWÏOlK samo 6 dni vozijo brzoparniiti „francoske prekomorske družbe." Edina najkrajša črta. * Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo oblastveno potrjena potovalna pisarna V lijiibljaiii, Dniiajska costa St. 18. (26-24-J3) nasprosíi znane gostilne pri „Figo^cu". za Dolenjsko proti dobri proviziji in s stalno plačo išče dobro idoča tovarna za poljedelske stroje, motorje .in Sinije za cegelnice. (iC3-2*-2> Oziralo se bo le na poštenega prosilca, kateremu 30 kraji in tudi razmere posestnikov v dolenjskih okrajih dobro znani. Prošnje naj se pošiljajo pod naslovom ..Dober zaslužek" na upravništvo tega lista. ll rp J ela iFalni JI kvalitetu in sigurnost se jamći. Fran Florjančič, zastopnik zar. opeke v Šempetru. • • • Lepa prostorna hlBt, Za izplačilo delnic I. Narodnega doma v Rudolío-vam bile ao 20. 6.1907 izžrebane sledeče delnice: 17 13 180 150 ňa 177 104 "(i" 79 30 78 "64' isa ^ ^ _ Ï33' 131' 1 ' 7 ^ ^ 180 60 16' 21* Ï6Ï 132" 'S\' ifiii' 81 80 56"' 14G Ifià' ral")' 37' 64' 14' 53 Za likvidacijski odbor: Dr. Albin Poznik. iz sloveče tovarne g. Karola Kotnik na Verdu pri Vrhniki je vedno v zalogi tišotS kom. 90 K Ima vrsta franco na kolodvor Novo mesto stavljeno. 187-3-3) Podpisani zastopnik sprejemam naročila na željo strank, k.idar kdo zahteva, kar je vaino in narotnikom, posebno po-gorelcem ugodno, da dobijo opeko za par tednov na up, kar se mora pri druzih tvrdkali takoj na povzetje plaćati. Za {»ripniviia tudi /a skladisče se odda v najeili. Več pove upravni&tvo Dol. Novic. sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Adolf Pečjak, Toplice (Dolenjskoj. (iîm-'M) obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. <87-0-8) Podpisani javljam cenjenemu obôinstvn, da se S 1. julijem preselim iz Kandije v Novo mesto in otvorim gostilno D Shabernetovi hiši. Jamčim za točno pofltreibo, za izvrstno jed in pijačo. Nadalje priporočam svojo zalogo vina, iristnega dolenje» in Koslerjevega piva v zabojih in sodčkih ktikor tudi prenočišče za tnjcB. Zahvaljujem se slednjifi vsem cenjenim gostom, ki so me obiskovali na prejšnjem mestu v Kandiji ter se jim priporočam, da bi tudi se naprej zaiiajali v mojo gostilno. (169) Ivan Jakše,, poseat&ik in gostilničar. e e (.162.32J C. kr. priv. občna zavarovalnica = Assicurazioni Generali v Trstu. llstanogljBiiii 1831. :::::::::: lamstvBni zahlod nad 3DD milljonDV hron. Ljubljana, dne 1. jutil|a 1907. P. 3tf. Ker naš večletni zastopnik gosp, Jos. MorauC Novo mesto zapusti in je vsied tega zastopništvo naše zavarovalnice odložil, poverili smo gospoda FRANC KENDA, trgovca na Glavnem trgu št. 93 v Novem mestu hot olfrajnega zastopniho za novome^lti okraj in prosimo slavno občinstvo, da se v vseli zavarovalnih zadevah na taistega blagovoli obrniti. Z odličnim spoštovanjem Glavni zastop za Kranjsko c. kr. priv, občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. S S Si a B Si m Si ^ ai s Novo mesto, dne 1. junija 1907. F- M. Oziraje se na predstoječo izjavo, usojam si javiti, da sem prevzel okrajni zastop c. kr. priv. občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu za novomeški okraj, Potrudil se bodem si, občinstvo v vseh zavarovalniških zadevah popolnoma zadovoljiti ter prosim, da zaupanje, katerega so do mojega prednika gosp, Morauca imeli, v naprej meni izkažejo. Velespoštovanjem Prasa^o SCenda^ trgovec v Novem mestu na Glavnem trgu št. 93. Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Rudolfovem se priporoèuje v ličao in ceno vezavo vsakovrstnih knjig iu molitveni kov. Zdaj je posebno priličen čas za liitro postrežbo. Tovorna slamnikov Franc Cerar, Domžale-Stob ae priporoéa gospodom trgovcem in slavnemu «Ičinstvu za naročanje vsakuvrstoih slamnikov. (16i-&'2) - Cene nizke. Postrežba točna. Cenik na zabt«vu poštnine prosto. Bostilna in mesarija na dobrem mestu se radi smrti lastnika odda takoj in trajno v najem ali pa proda pud ugodnimi p"ř;<í)Í. Natančneje se poizve pri Ani Jerman, Črnomelj št. 47. (igo-2-k) Poskijsife in priporočile = izaclt?e ~ Tydropeforarneiirani CenůDiilhzíísíoiij podobe za v okvirje prav lepe in v vsaki velikosti se dobijo v prodajalni i. Krajec nasi, v Novem mestu. Najvišje odlikovanje! Ustanovljeno 18S2. ilnton Weiss, hpojašhi mojster. = Rudolfovo. = Fiiporoâa st! za nnpravo civilnih in vojaških, kakor tudi duhovskih, veteranskih in gozdarskih anifurm. Specijaliteta v Športnih in lovskdi kostamih po primerno n zkih cenah. _ _ — — — (8-10-7) J. mm. (152-24 3) ril Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, miatilnic, iitnih Čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, pariinih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobli, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, t/r Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji -^fg Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznarýi. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. J. ZSIomatić, Dunajska cesta štev. ; Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: Imam v ideti več sto hektolitrov pristnega t^a i^-io istrijanshego vina, belega in ćrnine, refoěka, maskata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov v Vudnjanu Dignano, drž. železnica, Istra. ŽENSKE LASE. -»B zmešane in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol. Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut. Spoštovanjem se priporočani Ivan SveteC, (7-20-13) brivec in vlasuljar, RudotFovo, Glavni trg. {Nasproti mestne hise.] Stara in noua pina S'Z nil D C = U V u u Poganoe pri Novem mestu. Steckenpferd - lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co. Draždani in TeČln n. L je in ostane glasnni vsak dan diiHlib priznalnic najuspešnejše Taeh medecinalnlL mil proti p