Gospodarske stvari. Ali globoko ali plitvo orati. M. O tem pripo^eduie skošen kmeto^a^ec 7 dunajškem nPrakt. Landw.u to le: Nekde sem bral, da rž 87oje korenine nad 2 metra (7 čre7Ije7 globoko poganja. Pred d^eraa letoma se mi primeri, da mi ploba globok jarek akozi nji^o, na kteri je bila rž posejana, prodere. Pazno aem padlo rženo bilko 8 klaaom in korenino 7red iz prsti pobial. Koienina je bila popolnoma odkrita, in je po stranakein robu jarka, ki ga je bila ploba skozi noč naredila bila, ležala. Vendar nje uiseni mogel cel6 do zadnjega konca iz zemlje potegaiti tako, da se mi je pretrgala in zadnjega konca je še nekaj 7 zemlji ostalo. Korenina, ki se je se bi!ke držala, je bila 76 centira. ali 2'/» čre^lja dolga. Ko smo drugikrat na polju kamenje zagrebali, seai še korenino navadne poljske preslice našel v globožini od 225 centimetrov (8 čre7lje7). Kaj sledi iz 7sega tega! Najprej pač resnica, da koreniue raznib rastlin res globoko v zemljo prodirajo. D u«ič pa, da je treba zemljo prav globoko rabl,ati, da tako raatline vabirao 87oje koienine pra7 globoko poganjati. Kedar rž 7 dobro podelano močno nji7o posejem, jo morem brez 78e skrbi tudi pra7 globokn oiati za setev, nikdar ne plitvejše od 25—28 centim. (10—11 palce^) naj je zemlja labka ali težka. Sejem pa začetek septembra ali pa že celo kimec avgusta. Tako imajo korenine do časa, ko mraz nastopi, ča8 pra7 globoko 7 zeruljo 7dreti in rastlina se I>ra7 košato obraste. To pa tudi le 7 rečenem slučaju. Ce se rž piepozoo poseje, se to ne more 7eč zsoditi. Si>oraladi zlasti pozni se to ne more več uarediti. Rž stoji redko iu trpi siluo od suše, prvič ker je zeiulja premalo obsenčana, drngič pa ker korenine 7 kratkem času svoje raati niso mogle dosd globoko 7 zemljo prodreti, da bi tam zaostale 7lage ae navzele. Raoa setev, obilna žete7. Maraikdo trdi, da pozno posejana rž bolj ple^ja. Pa le na 7idež. Pozao posejana rž je krača 7 slami in tako ima jeden voz tudi 7eč suopov tedaj tudi več zrnja. Rano posejana pa  je daljsa 7 slami, tedaj gre manj snopo7 na jeden 7oz in tako tudi rnanj rueruikov od jednega voza. Ali koliko vozov snopja se na7ozi z njive 7 škedenj, na kteri se je rastlina krepkejše razviti čas imela in mogia! Rž cvete r isteui tednu, naj se je prej ali slej posejala. Tako kažejo skušoje. Kako 86 morajo srinje plemenjače krmiti. M. Kar se krmljenja takih svinj tiče, treba je pomniti, da ae morajo, tako krmiti, da 80 vedno srednje dobro rejene; kajti, če se )im prepičlo poklada, ae jim ne nareja tnladičem potrebno mleko, 6e pa preobilno in premočne krme, je to ra^no tisto, ker se skoraj 7eči del po^žite krme 8preobraSa 7 mast, kar pra^ilno raz^ijanje ploda t maternem telesu zapreruje. Mali kumerni prasci so dostikrat, zlaati pri žlahtnejšib plemenib, nasledek preobilne in premočne krmo. Mlečni odpadki, pomije pomešane z zdrobljenim kiompirjeni ia zdrobljen ječmen so se pokazale kot najprimernejaa krma, ia to dokler so živali breje in tudi ko že po^ržejo. Nasproti pa je vsa skisana krma, razua kislega mleka, tropine iz žganjarij, ia vsa krrua, ki ima mnogo gnjilca 7 aebi n. pr. grah, bob, fižol itd. bolj akcdljiva nego koriatna. Korita se morajo, da ae kislina 7 njih ne napra^i pogoato potrebiti in plakniti, posebno pa je pri takih s^injab na to gledati, da m 7eduo odprtega čre^esa, kar je poaebno potrebno, predno po^ržejo in kmalo potem, ko 80 po7igle, kajii o ti dobi so take živali najbolj rade zapečenega telesa. Zapečeno telo pa nareja nezdra^o tuleko. Poklada se takim 87injam po ^ečkrat na dan, kakor je na^ada, 7endar pa 7 manjšib meiab. Ako pa kljub takemu krm- ljenju trdo od njih gre, ae jim daje kislega mleka ali pa zdra^ila, ki odprto telo napra^ljajo kakor na primer gla^berje^a sol. Pred 78em drugim pa gre skrbeti za pro8toren, sub hle7 brez prepuba, v kterem se 87inja plemenjača po nobeni 8tvari ne nadleguje. V prostran8kem hle^u pa, če je Ie mogoče, se mora prascem priložnost dati, da morejo 7 subem pesku riti. V tak prostranski ble7 se morajo prasci 8kozi posebne d^erce spuščati. Tako rijenji 7 suhem pesku rast in raz^itek neizrečeno pospešuje. Tudi se morejo mladiči, ko so blizo 14 dni stari, 7 tem hle^u žev z ječmenom in z zmučkanim krompirjem krmiti. Ge ae praacem, dokler se pri starki sesajo, nekaj kravjega mleka v pijačo prilija, se ne sme pozabiti, kra^je mleko z 7odo nekaj zredčiti, ker je kra^je mleko dosti mastnejše od svinjskega, kar prascem labko drisko napravi. Mnogokrat, pra^i 8kuaen 87injerejec, je po mojih akušajab, neugodna lega hle^a pa pomanjkljiva uastelj kri7a, da prasci drisko dobi^ajo. Kolikokrat so ble^i, 7 kterih ao a^inje plemenjače, skoz in skoz prepušni. Kolikokrat se nahajajo prasci 7 re^ni skoz iu 8koz premočeni nastelji, 7 kteri premrzujejo noč in dan, namesto da bi se jim skrbljivo zamenjavala. Slab, neraven tlak ali pod nareja, da se gaojnica nabira, ki jo mlade ži^alice, ker je solnega okusa, želno sikajo, nasledek pa je neizogibua driska. M. Neumarjajte krta! Hrošč in ogerc sta d7a smrtna sovražuika vsega poljedelstva. Hrošč izleže 60—100 jajc, iz kterib se potem ogerci vležejo, iz njib-pa zopet brošči. Krt žre nepreaehotua ogerce, mramorje, kakce in mrčeae 7aake sorte. V njegovem želodcu ae niso našli nikdar aledi od kake rastline, ampak vedno le živalsko hrano. Krt je zelo koristen. Ne umarjajte ga tedaj! ,r Sejmovi. 7. sept. sv. Jedert nad Laškina, sv. Peter pod 87. gorami, Vojuik, Slivnica; 8. sept. Nego^a; 9. sept. Kapela pri Radgoni; 10. sept. Apače, Gomilica, 87. Janž pri Sp. Drauburgu, Ruše, Gorojigrad, Spodaja Polskava, SIov. Bistrica; 11. sept. Loka; 12. sept. sv. Peter pri Radgoni; 14. eept. Ivnik, Sevnica, Šavaica, Golobiaje.