Črnovrški pridevnik pojertek 'požrešen' ^^ v slovarju Ivana Tominca
Metka Furlan
\o
HH
m
V črnovrškem pridevniku, ki ga je Ivan Tominec poknjižil v pojertek 'požrešen', se ohranja do zdaj še neprepoznana izposojenka iz bavarske fonetične pre-	N dloge, ki ustreza novovisokonemškemu pridevniku begierdig 'poželjiv, željen' .
hH
Ključne besede: slovenščina, etimologija, črnovrško narečje slovenščine
Z
The Črni Vrh adjective pojertek 'ravenous' in the dictionary of Ivan Tominec	^
The Črni Vrh adjective that Ivan Tominec standardized as pojertek 'ravenous'	^
has been preserved until today as an unrecognized loanword with a Bavarian	^ phonetic basis, corresponding to the New High German adjective begierdig
'eager, desirous' .	O
Key words: Slovenian, etymology, Črni Vrh dialect of Slovenian	^
hH
N
1	V članku iz leta 2007 Vlado Nartnik navaja, da je iz črnovrškega slovarja W Ivana Tominca (1964) mogoče abstrahirati tričlensko besedotvorno verigo jesti : ^ pojesti : pojertko (Nartnik 2007: 387), kar pomeni, da naj bi črnovrški pridevnik paidrtk 'požrešen', ki ga je Tominec 1964: 166 poknjižil z vnosom polglasniškega
e med t in k v *pojertek, vseboval isti slovenski koren jed- kot v nedoločnikih jesti = črnovrško jest' in pojesti = črnovrško paješt' . Ker Nartnik povezave pridevnika paidrtk s slovensko besedno družino jesti ni utemeljil, od domnevanih sorodnih besed pa se močno razlikuje, ker vsebuje tudi fonem r, je njegova povezava že na prvi pogled vprašljiva . Analiza pridevnika paidrtk 'požrešen' pa pokaže, da pridevnik nima nobene zveze s slovensko besedno družino jesti, ampak ga je treba uvrstiti med nemške izposojenke v slovenščini .
2	Tominec v slovarskem delu knjige sklonljive pridevnike predstavlja v dveh oblikah, imenovalniku ednine moškega in ženskega spola, nesklonljive pa seveda samo v eni . Pridevnik paidrtk je predstavljen samo z navedeno obliko, kar ga uvršča med črnovrške nesklonljive pridevnike,1 čeprav ga Tominec 1964: 38, ko navaja in govori o črnovrških nepregibnih pridevnikih, mednje ne prišteva . Z enakim čr-
V rabi termina sledim Tomincu 1964 v slovarskem delu, čeprav bi bolj ustrezala oznaka nepregibni pridevniki oz . ničto pregibni pridevniki (Toporišič 1992: 132), ker se ena in ista oblika uporablja tudi, če je rabljena ob samostalnikih različnega spola in števila Oznako nepregibni pridevnik najdemo pri njem samo v monografskem delu publikacije (Tominec 1964: 38) .	25
Z
novrškim izglasjem -tk v slovarju nastopa nesklonljivi pridevnik leitk 'neporočen, W samski', ki ga je Tominec drugače kot paisrtk poknjižil z vnosom vokala i med t N in k v *ledik, ker se je zavedal, da predstavlja nemško izposojenko iz srvn. ledic 1 'neporočen, prost', nvn. ledig 'isto' (Striedter-Temps 1963: 167) . Nasprotno pa je nesklonljivi pridevnik ick 'zelo vroč', npr. ick zabidla 'zelo vroča zabela', ki je O nemška izposojenka iz hitzig 'razgret, vroč', poknjižil enako kotpaisrtk, tj . z vnos som polglasniškega e med izglasna samoglasnika v *icek, čeprav bi bilo etimološko L bolj upravičeno poknjiženje v *icik.
0
v 2.1 Nemška izposojenka
Pridevniška nepregibnost je lahko2 tudi znak, da spada pridevnik med izposojenke v slovenščini, zato je možno, da jepaisrtk tako kot leitk in ick izposojenka iz nemških izsamostalniških pridevnikov na nvn . -ig, srvn . -ic, stvn . -ig tipa nvn . bärtig 'bradat' Z ^ Bart 'brada', hitzig 'razgret, vroč' ^ Hitze 'vročina', ledig 'neporočen, prost', A srvn. ledic 'isto' ^ stvn. lid 'sluga' (Kluge 1995: 509) . Ker je za vse tri črnovrške p pridevnike značilno dvokonzonantno izglasje in ker je pri leitk in ick zanesljivo, da
1	je nastalo po popolni redukciji iz sln. *ledik in sln. *icik, se pri paisrtk kot verjetna s nemška predloga kaže pridevnik begierdig 'poželjiv, željen', srvn. begirdec 'isto'3 K iz Begierde 'želja, poželenje', srvn. begirde 'isto' .
1	Razlika med nemškim pomenom 'poželjiv, željen' in slovenskim 'požrešen'
6 ni nepremostljiva, saj je požrešnost samo ena od sicer negativno konotiranih člo-
•	vekovih poželenj/želja . Videti je torej, da se je nemška izposojenka v slovenščini 1 oziroma v črnovrškem narečju pomensko specializirala na označevanje lastnosti
•	čezmernega prehranjevanja . 1
2.2 Bavarskonemška izposojenka
Vzglasni p- kaže, da je bil pridevnik prevzet iz fonetično ustrezne bavarske predloge z nezvenečim vzglasjem, tj . iz *pegierdig [pe'girdik]4 'begierdig'. Če se iz te nemške predloge prevzeta beseda v slovenščini ne bi prav nič spreminjala, bi se glasila *pegirdik, v črnovrškem narečju pa *peyi3rdik oziroma po redukciji nenagla-šenega i in uskladitvi po regresivni asimilaciji po zvenečnosti *peyi3rtk. Fonetično pričakovan refleks *peyi3rtk se od izpričanegapaisrtk razlikuje le v dveh fonemih: namesto pričakovanega ejevskega vokala se pojavlja ajevski (*peyi3rtk : paiartk), na mestu, kjer bi pričakovali črnovrški velarni spirant, pa ni nobenega konzonantne-ga fonema (*peyi3rtk : paoisrtk):
*peyi9rtk : pa0i9rtk
2	Oznaka je modalna, ker se nepregibno uporabljajo tudi pridevniki domačega slovanskega izvora, npr. žal beseda.
3	Pridevnik v nemščini ni pogost . Potrjuje ga FW 3: 601, v Lexer MHD I: 146 pa je potrjena le njegova prislovna raba. Po prijaznem sporočilu dr. Huberta Bergmanna v kartoteki za Slovar bavarskih narečij v Avstriji (Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich) na Dunaju zgledov zanj ni
4	Izglasni -b, -d in -g se v nemščini izgovarjajo nezveneče tako v srednji visoki kot tudi v novi visoki nemščini, le da je bil zapis v srednji visoki nemščini fonetičen, v novi visoki
26 nemščini pa je etimološki (Jazbec 2007: 54) .

2.2.1	Morfološka reinterpretacija izposojenke	^
Prvo razliko je mogoče razložiti s tem, da je bil vzglasni zlog pe- v slovenščini o reinterpretiran kot predpona in se je na podlagi domače po- vzglasje preoblikovalo v *pogirdig, iz česar je po akanju in drugih omenjenih fonetičnih razvojev dalo črnovrško *payi3rtk. Podobno reinterpretacijo vzglasnega zloga pe- je v slovenščini doživel tudi glagol *pegerati 'želeti' iz bavarskega refleksa nvn . begehren 'želeti', ^ ki ima vzglasje pe- še ohranjeno v Bohoričevem pegerovati 'begere', Megiserjevem pegervati 'isto', toda pri Gutsmannu se isti glagol že glasi pogerati 'begehren' in enako tudi pri Murku: pogervati 'begehren',pogerati 'isto' . 5	^
2.2.2	Primeri s palatalizacijo velara g > j v črnovrškem narečju
Če je
prva razlika posledica domače, slovenske morfološke reinterpretacije izposo- ^ jenke, je druga prav tako domačega izvora fonetične narave, saj je neohranjenost ^ velarnega konzonanta znak, da j e obliko *pegirdik v *pejirdik preoblikovala palata- ^ lizacija velarov . Ob tem pa naletimo na težavo, ker palatalizacija velarov z rezultatom j iz g ni značilnost črnovrškega narečja, ampak se v njem tako kot v nekaterih drugih rovtarskih narečjih palatalizacija velarov kaže z anticipiranim i:	®
hJ
noge (im. mn. ) > *nogie > *noige > črnovr. neiye 'noge'	^
O
Vendar najdemo v narečju vsaj še tri primere z enako palatalizacijo velarov kot v paisrtk < sln . *pogirdik ^ *pegirdik. To so:	«
(a)	nemška izposojenka Tara/'varuh, skrbnik' iz prvotnega sln . *gerob^ iz srvn . N gerhabe 'kdor otroka drži v naročju, varuh, skrbnik' (Striedter-Temps 1963: 128); W
(b)	nemška izposojenka ješprein 'ješprenj' iz sln . *gešprain za prvotno sloven- ^ sko obliko brez disimilacije r - r ^ 0 - r in brez poenostavitve soglasniške skupine -stp- > -šp-, tj. *gerstprain; ta je bila verjetno izposojena iz kor . n . gerstenprein 'ječmenova kaša', toda tirol . n. gerstprey 'isto', nvn. Gerst(en)brei, srvn. gerstbri (Lexer KW: 40; Schöpf 1886: 188; Ramovš 1924: 246; Bezlaj, ESSJ: I, 229; Stried-ter-Temps 1963: 141);7
(c)	domača beseda periše 'prgišče'8 iz fonetične predstopnje *pirg^šče 'isto' za izhodno sln. *pri-gršče (s)9 < *pri-ghršč-bje, ki vsebuje psl . besedo *ghrstb (ž)
Prim . še rožansko koroško puherata 'zahtevati, hoteti' (Šašel 1957: 94) < pogerati. Prim . brez palatalizacije bovško yiero/'isto' (Ivančič Kutin 2007: 44) . Bavarsko razmerje Brei : Brein (oboje v pomenu 'kaša') je posledica vnosa nazala n iz stranskih sklonov tudi v imenovalnik (Kluge 1995: 134) .
Tako je leksem v slovarju predstavljen trikrat (Tominec 1964: 183, 24), zato je le enkrat predstavljeno periše (Tominec 1964: 159), ki bi se lahko razvilo iz fonetične predstopnje *pergišče, tudi le tiskarska napaka .
Zaradi vokala e med p in r se je črnovr. periše 'prgišče' razvilo iz fonetične predstopnje *pirgišče, kar je verjetno po vokalni harmoniji nastalo iz reducirane oblike * prgišče, ta pa iz *pri-gišče. Oblika na -išče je iz prvotne *pri-gršče po naslonitvi izglasja na sufiks -išče verjetno nastala potem, ko se je v besedi med r in š vrinil vokal i, morda pod vplivom vokalizma predpone pri-, in je v njej prišlo do disimilacije r - r ^ r - 0: *pri-gršče
6
8
9

'pest, prgišče', prim . csl . grhstb (ž) 'pest', r . gorstb (ž) 'prgišče', sln. gPst (ž) 'prgi-W šče' (Bezlaj, ESSJ: I, 183; III, 119) .10
N	Ramovš 1924: 246, je črnovrške primere s palataliziranim velarom g > j pri-
1 pisoval vplivu gorenjščine, čeprav bi, upoštevajoč Riglerjevo izvajanje črnovrške-ga narečja iz gorenjskega sistema (Rigler 2001: 207s .), primeri lahko predstavljali O ostanek substratne gorenjske plasti .
S	Kakor koli že, iz izhodnega *pegirdik nastala oblika z izvedeno palatalizacijo
L velarov in drugimi že omenjenimi pojavi se je pred realizacijo v črnovr . paisrtk o glasila *poiirtk in se je do te fonetične stopnje razvijala po fonetičnih zakonitostih v gorenjske narečne baze . V črnovrškem narečju pa se je polvokal asimiliral z dolgim vokalom is < i pred r in dvofonemsko zaporedje se je fonemiziralo v i3\ *poiirtk > *poii3rtk > črnovr .paisrtk. Isti asimilacijski pojav je razviden tudi v črnovr . israf
Z

hrv. pogrišč (Istra; ARj), pagrišč (Krk) .
Leksem prgišče spada med fonetično bolj zapletene slovenske lekseme . Izhodiščno se je v slovenščini glasil *pri-/pre-gršče (s) < *pri-/per-g^ršč-bje (nomen loci tipa za-pest-je je znan tudi v hrv. pregršče (Vrgada)) in *pri-/pre-gršča < *pri-/per-g^ršča (ž), prim. ^ str. prig^ršča, prigrušča, hrv. pregrša (Ozalj), pregršč (Istra), pregašča poleg pregršt (oboje ^ Žumberek) . Hrvaško gradivo z izglasjem -št in -šč kaže na prvotno akrostatično deklinira-6 nost praslovanskega ijevskega samostalnika gurstb (ž), tj . imen . ed . *gurstb, rod . ed. *guršč-e • < *-sti-es (o tem deklinativnem tipu slovanskih ijevskih samostalnikov Furlan 2008) . 0 Številne narečne oblike s »palataliziranim« g pred i tipa parišče 'prgišče' (Viskorša;
0	SLA) oziroma periša (Žigon; SLA) se pojavljajo zunaj območij s sekundarno palatali-
1	zacijo velarov in nanje tudi ne mejijo (npr. v rezijanščini, terščini . . .), zato je imel morda prav Ramovš 1924: 244, ki je take geografsko oddaljene »palatalizirane primere« razložil kot posledico sporadičnega neintenzivnega izgovora glasu g' pred naglašenim i.
V	štajerskih naseljih Gornji Grad, Črnova, Gomilsko in Žiče refleksi tipaprdišče (SLA) ^ prgišče kažejo, da se je fonetična stopnja *prg'išče tako kot v imenu Ratitovec < ^Rak'itovec, ki se pojavlja tudi zunaj območja Gorenjske (npr. ime ledine v naselju Zajčji Vrh pri Stopičah v občini Novo mesto; LiAKZ), prek stopnje d' depalatalizirala v refleks tipa prdišče: psrdiša (Gornji Grad; SLA), psrdiše (Gomilsko; SLA), pardiše (Črnova; SLA),pardiša (Žiče; SLA) . Toda v prekmurskem naselju Šalovci izpričanopr'd'i:šče (SLA) ima tako kot v istem govoru no'd'e: (im . mn .) 'noge' (SLA) sistemsko palataliziran prvotni g. K temu prim . tudi v Prekmurju mtpn . Podratitke 'ime ledine v naselju Stru-kovci v občini Murska Sobota' (LiAKZ) < *Pod-rakit-je .
V	primorskih Opčinah, rovtarskem Cerknem in koroških Ločah se je sekundarna pala-talizacija velarov v predlogi prgišče verjetno zaradi zaporedja likvida r + velar g izvršila po enakem vzorcu kot pri znanem tipu štenge ^ štenže, zato imamo tu reflekse tipa pr-žišče 'prgišče': p3r'ži:šče (Opčine; SLA), pržiše (Cerkno; SLA), paržišče (Loče; SLA) . Sporadično se na treh ločenih jugovzhodnih območjih v bližini Hrvaške, tj . v Istri, Beli krajini in severno od Gorjancev, pojavljajo refleksi perfdršča (Trebeše; SLA), pregreš (Sočerga; SLA), pargSršča (Rakitovec; SLA); pregrišča (Preloka; SLA), pregrešča (Adlešiči; SLA); pregaršč (Velika Dolina; SLA), ki bi zaradi nedisimiliranosti lahko kazali na vpliv ali izposojo iz hrvaških oblik z ohranjenima obema r (prim zgoraj gradivo za Ozalj, Istro in Žum-berek), vendar iz naglasnih razlogov vsaj za primer iz Trebeš in Rakitovca to ni verjetno .
10 V ESSJ: III, 119, navedeno izhodišče *per-, *pri-gurstbje za slovenščino ni ustrezno, ker bi dalo nejotirani refleks z izglasjem -stje in ne -šče.
^ *pri-grisce ^
*pri-gisce ^
*pri-gisče ^ *prgisče. Prim . interkalacijo vokala tudi v
< *ji3raf < *jirop < *gerop, čmovr. ism 'jem' < *jim < sln. *jem < slov. *je(d)mb itd. (Tominec 1964: 22) . Ker je v izposojenki paisrtk ob drugih fonetičnih realiza- o cijah delovala tudi slovenska sekundarna palatalizacija velarov, ki je bila verjetno tvorna vsaj že na začetku 15 . stoletja,11 je bila izposojenka *pegirdik del slovenskega leksikona vsaj že v tem času
Viri in literatura

3 Iz predstavljene analize črnovrškega nepregibnega pridevnika paiartk je razvidno, da v fonetičnem razvoju od izhodiščne sln. oblike *pegirdik dalje med fone-moma g in r pridevnik nikoli ni imel ejevskega vokala in da zato poknjiženje v po- ^ jertek, ki ga je opravil Tominec 1964: 166, ni ustrezno . Ker je pridevnikpaiartk - za ^ zdaj še - hapax legomenon slovenske leksike, bi bilo bolje, če bi se nanj opozorilo s poknjižbo *pojirdik, če ne celo s predpalatalizirano stopnjo *pogirdik.	^
ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb: JAZU, 1880-1976. Bohorič 1584 = Adam Bohorizh, Arcticae horulae succisivae = Zimske urice proste, prevedel in spremno študijo napisal Jože Toporišič, Maribor: Obzorja, ^ 1987.	O
ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel
France Bezlaj, Marko Snoj, Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU « (izd . ) - Mladinska knjiga (zal . ), 1976-2007.	N
Furlan 2008 = Metka Furlan, O slovenskih parih tipa kost : koščica ali o nastanku
razmerja -st- : -šč-i- (K identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostatične de- ^ klinacije ijevskih samostalnikov), Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 7-27 . FW = Frühneuhochdeutsches Wörterbuch 3, ur. U . Goebel - O . Reichmann, priredil O . Reichmann, Berlin - New York: W . de Gruyter, 2002. Greenberg 2000 = Marc L . Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language, Heidelberg: C . Winter, 2000 (Historical phonology of the Slavic languages 13)
Gutsmann 1789 = Oswald Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter, Klagenfurt, 1789. (Obrnjeno izdajo slovarja je izdelal Ludwig Karničar in je leta 1999 v Gradcu izšla kot 3. zvezek serije Slowenistische Forschungsberichte ) Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 17) .
11 Tako datacijo postavlja Greenberg 2000: 145, ko hkrati upravičeno izpostavlja, da je bila sekundarna palatalizacija velarov tvorna že pred delovanjem moderne vokalne redukcije . Manj sprejemljivo datacijo delovanja pojava v 17. stoletje postavlja Logar 1996: 336. Podobno kot slednji tudi Rigler 1963: 150, op. 14, ko pravi, da jo je poznal že Matija Kastelec .

Z
Jurišic 1973 = Blaž Jurišic, Rječnik govora otoka Vrgade 2: rječnik, Zagreb: JAZU, W	1973.
N Kluge 1995 = Friedrich Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 1	priredil E . Seebold, Berlin - New York: W . de Gruyter, 231995 .
Lexer KW = Matthias Lexer, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig, 1862. O Lexer MHD = Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Handwörterbuch 1, Leipzig, 1872. s LiAKZ = Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeže-L	lja, Ljubljana.
0	Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur . v Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša, 1996.
Megiser 1592 = Hieronim Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch: Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592 = Z	Slovensko-nemško-latinski slovar: preureditev in posnetek prve izdaje iz leta
A	1592, priredila Annelies Lägreid, Wiesbaden: Harrassowitz, 1967.
p Murko 1833 = Anton J . Murko, Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches
1	Handwörterbuch: Deutsch-Slowenischer Theil, Grätz, 1833.
s Nartnik 2007 = Vlado Nartnik, Besedotvorne posebnosti privezno-pridevnih besed K	v črnovrškem dialektu Ivana Tominca, Besedje slovenskega jezika, ur . Marko
1	Jesenšek, Maribor, 2007 (Zora 50), 385-388 .
6 Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-•	nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924.
1 Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke
0	razprave, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
1	Schöpf 1866 = Johann Baptist Schöpf, Tirolisches Idiotikon, dokončal A. J. Hofer, 1866. Skok 1912 = Petar Skok, Mundartliches aus Žumberak (Sichelburg), Archiv für
slavische Philologie 33 (1912), 338-375 . SLA = gradivo za Slovenski lingvistični atlas, hrani Dialektološka sekcija Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani . Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo-
venischen, Wiesbaden: Harrassowitz, 1963. Šašel 1957 = Josip Šašel, Rožanski narečni besednjak, rokopis, hrani Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani . Težak 1981 = Stjepko Težak, Ozaljski govor, Hrvatski dialektološki zbornik 5 (1981), 203-427
Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar,
Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela drugega razreda SAZU 20) . Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
Metka Furlan, Črnovrški pridevnikpojertek 'požrešen' v slovarju Ivana Tominca The Črni Vrh adjective pojertek 'ravenous' in the dictionary of Ivan Tominec
o
Summary
The Črni Vrh adjective paidrtk, which Ivan Tominec standardized as pojertek 'rav- ^ enous', has been preserved until today as an unrecognized German loanword with a ^ Bavarian phonetic basis, corresponding to the New High German adjective begier-dig 'eager, desirous'. The initial Slovenian form *pegirdik developed according to ^ the phonetic rules of the Upper Carniolan dialect base with palatalization of velar g ^
>	j until the stage with the morphologically reintrerpreted onset pe- ^ po-; that is, ^ until *poilrtk. In the Črni Vrh dialect, however, the semivowel i assimilated with
the long vowel < i and the two-phoneme sequence phonemicized into fa: *poiirtk ^
>	*poii3rtk > Črni Vrh dial . paiartk.	^
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H