Redakcija: E. Kramer, Izhaja letno 12 številk po

Maribor, Ciril-Metodova ul. w 8 strani,

št. 26. Za probleme : Isidor B_H Za kraljev. SHS s poštnino

Grofi, Karlovac SHS. J  ■‘“‘D za pol leta 12 dinarjev.

Administracija:  Mari- / % I I Furs Ausland proHalbjahr

borska tiskarna d. d. v 12 Dinar und Postgebiihr.

Mariboru. • Anonee po dogovoru.

Izdaja: »Mariborski šahovski klub" za »Jugoslov. šahovski savez".

Št. 5—6 November—December 1922 I. letnik

Šahovske publikacije u Jugoslaviji.

Nije drugo nego logično, da teško iskušana tri slavenska plemena
u Jugoslaviji, koja su se sa mačem i ognjem oslobodili tudjeg jarma te
napokon stvorili svoju jedinstvenu državu. koja je več sada stekla do-
ličan ugled u Evropi, da su u njoj šahovski ratoborni elementi, kojima
je mir najpogodniji i koji se uvijek tuku, a nikada krv ne teče, u pro-
širenju bivšeg hrvatskog šahovskog saveza udarili kamen sveobčem ju-
goslovanskom šahovskom savezu i s time uskrisili i glasilo pod lakoničnim
ali značajnim nazivom „Sah“. Uredništvo problema povjereno je starom
problemistu i književniku
Grossu, izbor, koji če
svaki ozbiljni šahista odu-
ševljenjern pozdraviti. —

Vesele nad tim doga-
djajima uzbudjuje našu
pozornost i svrati ju na
činjeniču, kako je došlo
do današnjeg stanja ša¬
hovskog života kod nas.

Rad današnjih predstav¬
nika te igre i to prvo¬
razrednih svakako je
mnogo tomu pridoneo.

Iztaknuti moramo u prvom
redu književnički rad
Grossa. Izidor Gross ro-
dio se godine 1866. u
Kiš-Leti, malom mjestan-
cu na medji Ugarske i Rumunjske. Školu je osnovnu svršio u Miskolczu,
a poslije se u Neutri i Pistjanu kao „talmudist“ naobražavao za vjero-
učitelja, te je po želji roditelja imao da bude rabin, no sreča ga nanese
u |Karlovac za kantora (god. 1891). Tu se oženio, a tu je — istom u
26. godini — naučio igru šah od J. Josefoviča, dok ga je S. Steiner
uputio u tajne problema, česa se Gross i danas zahvalno sječa. I nije
preteklo dugo vremena, a več je bečki ..Interessantes Blatt“ donio prvi
njegov zadatak, koji je probudio pažnju; doskora su stali izlaziti u dru¬
gim svijetskim, (pače i američkim) listovima, da več Grossova zbirka
ima danas dp 250 šahovskih problemnih „opusa“. Gross je u svojima
knjigama »Šahovska Abeceda" (1909) i »Povijest šaha“ (191 —) skup-
ljao sve, što temelj udara šahovskoj nauči kod nas. Djela nisu samo

poučna, nego sadržavaju i mnogo zanimivog gradiva za majstore, te ne
možemo dosta nahvaliti njegov trud, mar i znanje. Tako je i pokazao
sa uzornim izvedenjem dvopoteznog turnira u Karlovcu, da smo i mi u
stanju takova šta Drovesti upravo kao prvorazredni svjetski šahovski
klubovi. I na polju problema slovi Gross kao jedan od najjačih kompo-
zitera Jugoslavije. Njegove radnje su se natjecale u svim svjetskim
centrima, te ima na pretek i dvo- i tropoteznih; odlikuju se dubljinom
i oštroumljem. Zadnji Kaganturnir u Berlinu odlikovao je jedno nje¬
govih dvopoteznih sa počasnim priznanjem. Sad bi morali biti svi kom-
poziteri problema Jugoslavije na okupu oko novoustrojenog lista „Sah“,
a ne samo živuči nego bi trebalo spominjati i donositi radnje preminu¬
lih majstora. Tako je kapetan Szabo (1854), koji je kao časnik služio
sad u Glini, Otočcu i Novskoj, sad opet u Zagrebu obijelodanio u
svoje vrijeme u „Leipziger Illustrierte Zeitung“ prvorazredne komade,
medju kojima je bio jedan petpotezni glasovito uzor — remek — djelo.
(Szabo je bio posjednik jedinog primjerka — sada več izguljenog *—
knjige: „Zwolf Schlacht-Parthien des groben Kampfes um Europas

Freiheit, Friede und Gliick, dem hohen Furstenbunde und Seinen un-
iibervvindlichen Kriegern gewidmet von B. v. Lerchenthal“, te je radi
te knjige bio poznat cijelom šahovskom svijetu.) Rekli smo več, da je
majstor Gross nanizao lijepi broj duhovitih šahovskih primjera u svojoj
„Povijesti šaha“, koji če i skakog championa interesirati. Tako
izdaje Kagan u Berlinu „Poeziju šaha“, koja takove primjerke donaša
u pozicijama, problemima i partijama, koji nas uče, da šah začarava i
oduševljava upravo tako, kao lijepa pasaža u glazbi. Samo se to kod
nas još ne uvažuje kao kod naprednijih naroda. Kot zadnjega londonskog
turnira pozdravio je šahiste jedan minister u ime engleskog naroda, a
lordmayor u ime grada Londona. Vidi se, da se tamo štuje i cijeni duševnio
proizvod duševne borbe u veliko, tako kod Engleza, kao i kod Fran-
cuza. Potonji imadu možebiti najjaču skupinu duhovitih muževa i pravi
im je izražaj njihov Cyrano de Bergerac. Taj se protivi bogatašima, samo da
može neodvisno svoj sud izreči o svakom predmetu te kritiku voditi,
sarkazme i dosjetke praviti, pune esprita, i radje gladuje, nego da to
napusti. Umire obožavajuč „le panache,, perjanicu, koja mu je zdrav
razum, da kaže zgodnu riječ za zgodnu stvar sa sjajem pravog proni-
cavog duševnog raspoloženja, što ga jedino zadovoljuje. Moramo v  gle¬
dati, da se domognemo istom načinu, te zato pozdravljamo list „Šah“,
kao jedno novo stječiste za razvitak duševnog života, koji če nas u red
prosvjetlenih naroda staviti. Jos. Kohn (Osijek).

Rochade und Notation bei Ibn Esra.

Von Isidor Grofi. (A. C. White in New-York gevvidmet.)

Abroham lbn Esra, der grobe Gelehrte und jiidische Dichter aus
Toledo (1088—1167), verfabte alsVerehrer der Kunst und Wissenschaft
zwei lehrreiche Gedichte iiber das Schachspiel, uzw. eines in der Ju-
gend und eines im Alter. Im Jugendgedichte wird die gerade Gangart
der Figuren, vvie vvir sie spielen, im Altersgedichte hingegen die alte,
springende Spielvveise der Schachsteine beschrieben. Doch unterscheidet
sich die in dem Jugendgedichte beschriebene Spielart von der unsrigen

— 35 —

'durch die darin ervvahnte unbegrenzte Rochade.  Da Ibn Esra
die halbe Welt bereist hatte, diirfte er das Jugendgedicht in Italien,
zumal er in Padua langere Zeit weilte, das Altersgedicht aber in Indien
verfaBt haben; spricht er doch in diesem von roten und schwarzen,
in jenem hingegen von weissen und schwarzen  Figuren. Nun
zweifelt Steinschneider bei dem Jugendgedichte die Autorschaft Ibn
Esras an, aus dem Grunde, weil es die, angeblich erst viel spater be-
kannte Rochade enthalt. Steinschneider steht mit dieser Ansicht wohl
nicht vereinzelt da; auch Schmidt, Magister, Zunz und Gratz halten
dieses Gedicht fiir ein spateres Produkt, weil die Verszeilen 69 bis 72
die von keinem der alteren Schachschriftsteller ervvahnte Rochade ent-
halten. So sehr auch dieser Umstand auf den ersten Blick gegen die
Autorschaft Ibn Esras spricht, glauben wir doch, daB dies allein hiefiir
nicht ■ ausreichend ist, umsomehr als verschiedene Momente fiir die
Autorschaft Ibn Esras sprechen. Wir vvaren vielmehr geneigt, die um-
gekehrte Folgerung zu machen und von dem Gedichte selbst auf das
Alter der Rochade zu schlieBen; denn stammt das Gedicht tatsachlich
von Ibn Esra, dann ware der Beweis erbracht, daB die Rochade, die
allgemein erst in das XVI. Jahrhundert verlegt wird, schon im XII. Jahr-
hundert ; ekannt war. Fiir die Autorschaft Ibn Esras spricht vor allem,
daB die Anfangsbuchstaben der 1., 8., 17.,25., 33. Verszeile des Gedichtes
(jede achte Zeile) den Namen Abrom-Abroham ergeben. (Zeile 37—38
kame zvvischen Zeile 32—33.) Das Nichtvorkommen der Rochade bei
den alteri Schriftstellern ist u. E. kein Beweis dafiir, daB sie ihnen
auch unbekannt war. Verschiedene spatere Schachschriftsteller, denen
dieselbe bekannt sein muBte, ervvahnen diese auch nicht, vvoiiir sie auch
ihre Grunde haben. So finden wir in Bilguer und v. d. Lasas Hand-
buch des Schachspiels, S. 7: „Unsere beschrankte Rochade wird von
den Italienern arrocarsi alla calabrista genannt, weil sie sich zuerst in
den Werken des Gioachino Greco, welcher gewohnlich der Calabrese
genannt wird, findet. Sie ist aber keineswegs eine Neuerung, welche
diesen Autor zuerst einfiihrte, sondern, da er sein Werk zu Pariš ver-
faBte, da band er sich auch an die dort gebrauchlichen Regeln.“ Wir
sehen also, daB die alten Schriftsteller keine allgemein rezipier-
ten Regeln  geben, was ja im groBen und ganzen gegen die Ver-
lafilichkeit der Ueberlieferungen unserer Schachschriftsteller spricht.
Wie nun die begrenzte  (unsere) Rochade schon vor ihrer ersten
Ervvahnung in der alten Schachliteratur bekannt war, so konnte dies
auch bei der, von Gianutio (Turin 1597) zum ersten Mal ervvahnten
unbegrenzten  Rochade — von einer solchen ist ja in unserem Ge¬
dichte die Rede, zumal der Konig, wie aus den folgenden Zeilen hervorgeht ;
„Der Konig, so er vvill, springt er zu Anfang
Mit vollem Zuge in das „Haus“ des Turmes,

Dort sei ihm, wo er stehen bleibet, eine Zufluchtsstatte
Fiir die Zeiten der Bedrangnis und Not,

Doch kann er standig den Turm schnell in die Bresche
Werfen, wo der Konig friiher gestanden hat.“

in die Ecke rochiert — der Fali sein. Ibn Esra kann also aus dem
Grunde der friiheren Nichtervvahnung der Rochade keinesvvegs die
Autorschaft des Gedichtes abgesprochen vverden. Soviel zu dem Jugend¬
gedichte Ibn Esras. Fortsetzung folgt.

— 36 —

Partije z londonskega turnirja.

Partija št. 13.

VII. kolo. 8. avgusta.

Odklonjeni damski gambit.

Tu je beli predlagal remis, kar
je črni sprejel.

Opombe:

1. Zaradi te poteze se je doslej
smatralo 6. ... Lc8—e6 kot na¬
pako in priporočalo 6.... Lf8—
e7 kot najboljšo obrano. Potek
partije kaže, da je poteza 6. ...
Lc8—e6 vendarle pravilna, se¬
veda pa šele (po 7. e2 — e4, Lf8
— e7 8. Lfl - b5-+- ...) z dok¬
tor Vidmarjevo korekturo 8.
Sb8 - c61 Potezo 7. e2 — e4 v isti
poziciji (četudi nastali po druga¬
če razvrščenih potezah, namreč
po 1. d4. d5 2. c4. e6 3. Sc3, c5
4. Sf3, Sf6 5. cd5:, ed5:l 6.
Lg5, Le6) je prvi igral ameriški
šampijon F. Marshall v Niirn-
bergu 1906, v svoji slavno
znani partiji proti berlinskemu
mojstru E. Cohnu, katere intere¬
santen potek je sledeči: 7. ...
cd4: 8. Lb5+, Sbd7 9. Sfd4:,

Lb4 10. e5, h6 11. ef6:,
Lc3+ 12. bc3:, hg5 : 13. Sde6:,
fe6: 14. fg7:, Thg8 15.Dh5-f,
Ke7 16. Dg5-(-, Kf7 17.Dh5 + ,.
Ke7 18. 0-0. Tg7:, 19. Tfel,
Sf6 20. Dh3, Dd6 21. Ld3, Tag8
22. g3, Sg4 23, Lf5, Se5 24.
Le6:, Tf8 25. Dh4 +, Tf6 26.
Ld5:, Dd5: 27. Dd4, Ke6 28.
Tadl in beli dobi.

2. Na videz silno riskantno, toda
edina poteza, ki drži igro.

3. Na Sc6: sledi 11. ... bc 12.
Lc6+, Tc6: 13. Dc6+, Ld7 in
14. ... dc. Isto sledi seveda na
11. Lc6-K

4. Tu je ponudil dr. Vidmar remis,
kar je pa Aljehin odklonil.

5. Črni nastavi s tem belemu in-
terasantno past, ki se jej pa
beli izogne.

6. Glej prejšnjo opazko. Navidez¬
no dobi beli s Sc6 ali Sg6 kva¬
liteto; toda črni odgovori 18.
... Dd7 19. Se7-f, Kf8! in
dobi figuro.

7. Črni se nahaja tik pred 20. po¬
tezo v časovni zadregi in pre¬
zre v naglici močnejšo potezo

. c5—c4, po kateri bi stal bolje.

8. Vihar se je polegel in igra je
popolnoma izenačena.

Partija št. 14.

IX. kolo. 11. avgusta.

Odklonjeni damski gambit.

Beli: Rubinstein. Črni: Dr.Vidmar.

— 37 -

Opombe:

1. Dr. E. Laskerjeva poteza, ki je
pa dvomljive vrednosti. Vsekako
je previdnejša običajna poteza

6. ... Sb8—d7.

2. Odločilna napaka. Beli žrtvuje
kmeta brez vsake najmanjše
kompenzacije. V San Sebastianu
je tu igral Vidmar proti Mar-
ahallu 10. ... T-f8—d8, 11. c3
— c4, Č7 - c6 itd. Interesantno
je, da bi bila tu napačna Leon-
hardtova kombinacija: 11, ...

Lc8—e6, 12. Db3Xb7, d5X c 4,

13. Db7Xa8, De7—b44- radi

14. Sf3—d2 ! (ne 14. Kel— dl?
na kar dobi črni z Da4-(- in
Ld5) c4—c3, 15. Lfl-d3! e3
Xd2+, 16. Kel — e2! in beli dobi.

3. Na 12. ... c7— c5 potegne beli
enostavno 13. Db4 a3.

4. Prepreči sicer Tbl, omogoči
pa c3 —c4.

5. Na 20. ... a7 —b6: postane
poteza 21. Da3—b3 zelo ne¬
prijetna.

6. Enostavnejše bi bilo 21. Le2 in

22. Lf3.

7. 22. ... Ld5Xe4 ne gre zaradi

23. g2 —g3, Dh4— g4, 24. f2-f3
in črni izgubi figuro. Na 22. ...
Dh4—h6 pa bi sledilo 23. f2 —
f4 in črnemu zopet ni pomagano.

8. Edina, pa tudi zadosti močna
poteza 1

9. Na 24. ... Le6 ali 24. , ., Lc6
izgubi črni po 25. Tel kmeta
na c7. Zato se odloči črni za
potezo v partiji kljub temu, da
mu preti izguba figure.

10. Zapečati usodo tekača.

11. Poizkus rešiti ga s 25. ... Sa4
bi bil namreč brezuspešen za¬
radi 26. Tal, Sc3, 27. Tel, Sa4,
28. Tc2 in tekač je izgubljen.

12. In beli je dobil partijo, četudi
šele po dolgi nadaljnji borbi. Črni
je odnehal po 72. potezi. Edina
njegova šansa je obstojala v
tem, da morda pripravi belega
do tega, da bi zamenjal konja
proti konju. V tem slučaju bi
bilo že na kak način šlo, za¬
menjati enega ali dva ali vse
črne kmete proti kmetu g2 in
še preostajajoči kmet na H2 bi
ne bil mogel priti na polje h8
zaradi drugobarvnega tekača.
Toda Rubinstein ni šel na led.

Partija št. 15.

X. Kolo. — 12. avgusta.

Odklonjeni damski gambit.

38 —

21. Tel—bi 7 )

22. Tbl-b3

23. Sd6— e4' J )

24. Se4-d6

25. Ld3—e4

26. h2 —h3

27. a3Xb4

28. Sf3—h2

29. Tb3—g3 12 )

30. Le4—d3
3 . e5Xf6!

32. Dd2Xd3

33. Tg4Xg7+ ?’

34. Sh2—g4 1,s )

35. Tg7—f7 1H )

36. h3X g 4

37. Dd3—f3 20 )

38. Tel — e4 2 ’)
3°. g4—g51? 22 )

40. Kgl—h2

41. g2—g3 23 )

42. g5Xh6

43. Tf7-g7-f

44. Df3—f7

b7— b5
h7 — h6 s )
Ld7 — e8 10 )
Le8—d7 n )
a7—a5
a5^b4
Tb8—b6
Tb6—a6
Ta6—a3
f7—f5 u )
Ta3Xd3 u )
De7Xd6
•>) Kg8-h8
Sd5xf6 17 )
Sf6Xg4
Kh8—g8 19 )
Dd6Xd4
Dd4—d5!
Ta8—al+?
Dd5—d6-f-
e6—e5' 24 )
Tal—a3-’’)
Kg8—h8
odneha.

Opombe:

1. S tem se črni odpove
potezi e6—e5.

2. Nepričakovano. Ven¬
dar pa poteza ni tako
slaba, kakor izgleda
na prvi pogled.

3. Ta ekskurzija nikakor

ne more biti dobra.

4. Beli lovi damo.

5. Dama seveda ne sme
na a3 zaradi Sd5X,
cd, Tal in Tebi.

6. Črni očividno ne igra
dobro. In vendar je
silno težko za belega
priti do direktnega
napada.

7. Beli je prišel na idejo, igrati
stolpa po tem ovinku na g3.

8. Nepotrebno.

9. Predno izvrši beli pod 7.
opazko omenjeni načrt, poiz¬
kuša zmešati nasprotnika.

10. Črni se očividno boji, da bi
beli zamenjal Ld7 (po Sec5).
Prihodnja poteza belega ima

namen dognati, ali res neče
dati tekača.

11. Res je tako.

12. Po velikem trudu je v 7..
opazki namignjeni načt izvršen.

13. Ako vleče črni kralja na h8,
sledi Shg4 z zelo močnim
napadom.

14. Edina obramba. Na Df6X
sledi 32. Shg4, na 31. Sf6
pa 32. Sdf5.

15. Pogreška. 33. fg, Sh7 34. Sg4
dobi igro brez vsega nadalj¬
njega truda. Beli pa hoče men¬
da igrati lepo, pri tem pa po¬
polnoma prezre, da izgubi celi
napad vsled 34. poteze črnega.

16. Grozi Sh6\ in mat na g8
ali f7— toda sedaj pride . . .

17. Strela iz jasnega neba !

18. Z Se5, Kg7 36. Dg3+, Kh7
37. Dd3 drži beli lahko
remis, toda s tem se neče
zadovoljiti in raje riskira.

Marolti — dr. Vidmar.

(„Thc Graphic“. — Kliše: „Dom i Svijet".)

19. Bolje Le8.

20. Beli igra va banque.

21. Na Tdl sledi enostavnoDdl -f-
in Kf7X, na kar ima črni
silno premoč. Sedaj bi na
De4X prišlo seveda najprej

Tf8+.

22. Beli računa na časovno za¬
drego črnega pred 40. potezo.

— 39 —

Interesantno je, da bi sedaj
na 39. Df6 dobil z 39. Ddl-)-
40. Tel!, Del-j- 41. Kh2,
De5-j-d črni.

23. S tem je beli vendarle dospel
v dobljeno pozicijo. Sedaj
grozi Df6!

24. Na Le8 sledi Df6, Lf7X, gh.

25. Proti Tg7+ in Df7 ni obrane.
Na Dh6-j-, Th4 izgubi črni
Sf8.

Opombe:

1. Če črni pokvari belemu rohado:

8.... Lf3: 9. Df3:,Lb4-i-]0.Kdl,

mora poslabšati svojo pozicijo
z 10. . .. c6, ker sicer izgubi
po 11. Dg3 kmeta.

2. Grozi g2—g4 in izsili nasprot¬
nikov odgovor.

3. Grozilo je Dg6.

4. Na Dc6 sledi 23. Ld5X, ed
24. Sd6!, Ld6X 25. ed in črni
ne sme razviti konja radi Ld4-f-.
Če pa igra 25. . . . d4, sledi 26.
Td4X!, cd 27. Ld4+, Tf6 28.
Lc3, Dd6X 29. Tdl, Dc6 30.
Kbl in črni ne pride do razvoja.

5. Na De6 bi sledilo Td6!.

6. Tu propade konj nazadnje.

7. Konj nima poteze.

Partija št. 17.

XII. Kolo. — 15. avgusta.

Španska igra.

Beli: Atkins. Črni: Dr. Vidmar.

40 —


Opombe.

1. Velja sedaj’kot naj¬
boljše.

2. Boljše je Sf6 —d7.

3. Beli hoče igrati Sc

3 —e2.

4. Začetek manevra, ki
vodi do f7 —f5.

5. S tem dobi črni jako
dobro igro.

6. Atkins bi rad zaj
menjal vse figure.

7. Tu stoji konj iz¬
vrstno. Od tu naprej
dobi črni napad.

8. Prepreči Dd3.

9. Črni se prenagli.

Treba je bilo prej
pozicijo dalje ojače-
vati, a 40. poteza se bliža -in z
njo časovna kontrola. V naglici
je črni pregledal 39. potezo
belega.

10. Na 44. De7-K sledi Ke7X
45. Kgl, c4! 46. Kf2, d3! in
črni dobi.

Partija št. 18.

XIII. kolo. — 17. avgusta.

Odklonjeni damski gambit.

Beli: Capablanca.

Črni: Dr. Vidmar.

1. d2—d4 d7- d5

2. Sgl-f3  Sg8-f6

3. c2 -c4 e7—e6

in črni obenem odneha.

Opombe.

1. Velja sedaj kot najboljše.

2. Velika, odločilna teoretiška na¬
paka. Tu je moral črni najprej
vzeti na c3 in potem šele igrati
b7—b6.

3. Sicer sledi Ld3, kar dobi kmeta.

4. Sedaj je jasno, zakaj je bila

11. poteza črnega pogrešena.

5. Na 15_Db2X bi sledilo

16. Tbl, Da3X 17. Lb51, De7!
(17. . . . Sf6 18. Tal z nasledu-
jočim Tfbl) 18. Se5.

6. Na Dc6, DXD 17. TxD sledi
Sb8 in La6.

7. Črni se nahaja v veliki časovni
zadregi in pregleda izgubo fi¬
gure.

8. Z veliko močnejšim 20. Tbl,
Da2 21. Lb3 bi beli dobil takoj.

9. Na 21. Lh74- bi sledilo Kh81.

10. Črni se je po slabi 20. potezi
belega še čisto dobro „ izrezal “.
Sedaj grozi Se4 in Sd2 z re¬
mijem : Sd2 - e4, Se4—d2 itd.

11. Na g6 bi sledilo 27. Dc7 in
De5.

12. Dosti boljše je bilo g7-g6.

13. Po tej potezi je ni več rešitve
za črnega.

14. Partija je itak izgubljena.

Partija št. 19.

XIV. kolo. — 18. avgusta.

Falkbeergambit.

Beli: Morrison. Črni: Dr. Vidmar.

in beli odneha.'*)

Opombe.

1. S tem se beli izogne kompli¬
kacijam Fromovega gambita, ki
nastane po 2.f4 *e5 :, d7 - d6
in prepušča črnemu močen na¬
pad. Toda: incidit in Scyllam ..
Tudi Falkbeerov gambit je silno
orožje v rokah izrazitega na¬
padalca, kakršnega se dr. Vid¬
mar izkaže tudi v tej partiji.

2. Beli mora sedaj kriti kme v ta
g2, kar prej ni bilo treba. Če
bi bil črni v 6. potezi vzel g2,
bi bilo sledilo 7. Le4! Dg4 8.
Dg4:, Lg4: 9. Lb7:.

3. Z dvojnim kmetom si zasigura
črni malo šanso za končnico,
v upanju, da se bo že še kako
rešil tekačev.

4. Na Le5 sledi 16. . . . Se5: 17.
fe, Sg4! 18. Tal, Le6!

5. Na Sf5 bi sledilo najbolje Le4.

6. Jako dobro preračunjena po¬
teza, ki lokavo provocira na
videz precej neprijetni vpad so¬
vražnega stolpa.

7. Glej prejšnjo opazko. Tole po¬
tezo, grozeča b6 b5 in Sd5
je imel črni v rezervi, ko je
pripustil vpad stolpa. Beli mora
sedaj bežati in s tem dobi črni
inicijativo.

8. Beli ne menja na d5, ker ima
edino protišanso v moči svojih
dveh tekačev.

9. To je vsekakor napaka, ali
pozicija je težka in težko je
najti boljšo obrano. Vedno visi
v zraku b6— bo.

10. Zapeljivo za črnega je bilo
Sc3: 28. Td8-h Kg7 29. f6+?,
Kf6 30. Td6 +, Kg7 31. Tc6:,
na kar Tal-f- dobi. Toda z 29.
Lel! (namesto f6-J—) bi bil beli
oprostil svojega tekača. Zato
igra črni raje na popolno blo¬
kado nasprotnika, kar tudi do¬
seže na čudovito fin način.
Vsaka posamezna poteza je
velemojstrska!

11. Na Td5: seveda ne sledi Le2:,
temveč 30. . . . Tal —!

12. Pointa kombinacije, začete z

29_Lb5.

13. Ke3 izgubi takoj vsled Sd5—{—.

14. Na 37. Se2 sledi seveda Td2:

pa jako interesantno obrambo.

43 -

6. Na Tc2— c4 odgovori črni
Sc5 !! in obdrži po Tb4:; Sa6:
22. Ta4, Sc5 kmeta.

7. Črni hoče s tem zapeljati be¬
lega k sledeči nekorektni kom¬
binaciji, katero je v naprej točno
preračunal.

8. Edina poteza 1 Dd5 ni dobro
zaradi Dc4. — Na 21. . . .
Tf7: pa sledi seveda 22. Tc8 + ,
Tc8: 23. Tc8-r, Tf8 24. Dc4-j-
in dobi.

9. Na 22. f3 bi sledilo
Sc5 ! 23. Tc5De3  -K
Tudi 22. Db7 ne gre
zaradi Sc5 23. Sg5,

Df5.

10. Na Tg8 bi bilo težko
mobilizirati stolpe.

Črni igra enostavno.

11. Mala pogreška. Črni
je hotel igrati najprej
Se4 in potem b5, s
čemer dobi kmeta, pa
je v naglici zamenjal
potezi. Beli seveda
takoj prepreči kombi¬
nacijo in tako pride
do daljše, toda jako
interesantne končnice.

12. Navidezno je treba belemu
igrati le s kraljem, ker črni ne
more vdreti. Jasno je tudi, da
beli ne sme na kraljevem krilu
vleči kmetov. Način, kako črni
izsili zmago, je jako zanimiv
in poučen.

13. črozi Kd in odločitev na
damskem krilu ter primora be¬

lega, da reagira na kraljevem
krilu.

14. Črni se hoče postaviti s
kraljem na f6 in potem igrati
Sc5 - d7—e5. V trenutku, ko
vleče beli f3 —f4,  dobi konj me¬
sto e4 in končnica je s tem
dobljena, kakor kaže partija
sama.

15. Primora črnega, da zaenkrat
zasede e4 s kraljem.

17. Na Kd3 odloči takoj b3 44.
ab, ker beli kralj ne sme vleči.

18. Na h6 gre črni Kf6—f7—
— g8-h7—h6:, ker na Kd3
vedno pride b3.

19. Seveda dobi b3 takoj; toda
črni hoče pokazati varijanto
46. Kc4, b3 47. ab, a3.

Bogoljubov — Rubinsfein.

(„The Graphic". — Kliše: „Dom i Svijct" )

Varla.

K natjecanju problemnog turnira »Jugoslovenskog šah. saveza".

Odbor saveza zaključio je slijedeču nadopuno prvoj stavki : „Pravo

natjecanja imadu i svi Jugosloveni, koji žive bilo s kojeg razloga izvan
teritorija kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, bili oni državljani ili ne bili.

II. glavni savezni turnir v Novom Sadu fiksiran je, da se počne
4. avgusta 1923. — Sami detajli bit če svojedobno i pravedobno ob¬
javljeni. Tajništvo saveza moli sve klubove, da ovu objavu uzmu na
znanje i na dalju promulgaciju te za potrebno ravnanje. Isto tako se


- 44 —

upozoruju svi drugi igrači, koji njesu u klubovima, bilo što nema u
njihovom mjestu kluba, bilo s kojeg drugog razloga, a želili bi igrati,
da se upitaju za informacije kod saveznog tajništva. Pošto je turnir
fiksiran i osiguran, te neka svi, koji kane igrati, marljivo treniraju jer
če turnir biti veoma jak.

Match Ljubljana—Maribor. „ Ljublj. šah. klub“ nas prosi, naj na
str. 27 podano poročilo o tem matchu popravimo v toliko, da se zmaga
ni pripisala Mariborčanom, ampak odločba prepustila savezu, kateri pa
doslej ni razsodil. Naše uredništvo se je obrnilo na prof Vagajo v
Celju kot voditelja tega matcha in bo prihodnjič priobčilo njegovo izjavo.

Problem št. 34. Prof. N. Vesin nam piše: Pravi autor toga pro¬

blema je francuski pesnik Alfred de Musset. Problem je veoma poznat i
popularan. Imate ga n. pr. u H. Delaire: »Traite manuel des Echecs“,
1911, pag. 178, št. 26; istotako imate ga u O. Blumenthal: »Schach-
miniaturen“, I., Nr. 136, v postavi: Kg8, Th7, Se5, Sg4—Ke8, Sb8.

Ad notam! V prihodnjem zvezku začnemo z objavo rešitev naših
problemov.

Sve šah. klube — i one, koji još nisu u savezu — molimo da
šalju uredništvu ove podatke ime i sedište kluba (adresu); odkada po-
stoji, kada je ev. pristupio savezu, imena odborovih članova i broj članstva.

Našim abonentom (predplatnicima)! Prosimo, da najkasneje do
15. januarja 1923 pošljejo naročnino (predplatu) za 2. polovico leta.
Onim abonentom, ki do konca decembra ne bodo plačali naročnine za
1. polletje, ustavimo s to številko pošiljanje. Obenem prosimo, da nam
klubi oziroma naročniki preskrbe (pribave) inserate za list. Cela stran
200 din., 7* stran 100 din., 1 / 8  stran 67 din., 1 / t  stran 50 din.; ob tri¬
kratnem objavljanju 25%» ob šestkratnem 30% popusta. Zahtevajte
čeke (položnice) od uprave lista. Uprava.

Korespondenca.

I. 0. (Beograd), Dr. A. Sch. (Celje), R. S. (Vršovice), A. U. (Vo-
gersko), N. V. (Sušak): Prispevke smo prejeli; ne utegnemo, odgovar¬
jati na vsak posamezni dopis. — R. L. (Vinkovci): Vaš dvopoteznik
št. 5 ima postransko rešitev 1. Se6—g5. — Dr. F. P. (Dresden): Fiir
Problemwesen herrscht in Jugoslawien reges Interesse. — A. P. (Višnja-
gora): ..Deutsche Schachzeitung", ..Deutsches Wochenschach“, »Deutsche
Schachblatter", „Wiener Schachzeitung", „Oesterreichische Schachrund-
schau“. Obrnite se na spodaj navedeno tvrdko Ronniger. — K. P. (Wels):
Gratulieren zum Sieg im Welser Hauptturnier!

Turnir Hastings (7.—21. IX. 1922).

- 45 —

Turnir Teplice (Teplitz-Schonau)

30. IX. — 16. X. 1922.

38 .

Babson, Martindale, Mc Arthur, Marble, Galitzki, Lamy, Liberali, Grofi.

Capriccio.

j. II. III. IV. V. VL VII. VIII.

Ta capriccio vsebuje 8 tropo-
teznikov (mat v 3 potezah) in sicer
je prvi postavljen na vertikalni
liniji al—a8, drugi na bi—b8 etc.
Prvič objavljen 1. 1914. v „The
Problem" (A.C.White,New-York),
1. 1915. v „Tax and Echoes"
(White). Neki brivski pomočnik
je zbral teh 8 tropoteznikov in je
našel, da horicontalna linija a7
do h7 vsebuje dvopoteznik (mat
v 2 potezah) Izidorja Grossa (glej
„Povijest šaha“, pag. 50). Ta prav
amerikanski capriccio je svojčas v
šahovskem svetu vzbujal veliko
senzacijo. Kot nagrada za rešitev
je bil razpisan billet circulaire.

39.

Dr. D. Giekes i. J. R. Neukomm

Budapest. (Original.)

Mat u 7  poteza.

•il.

Rudclf Svoboda. Vršovice.

(Original.)

Mat u 2  poteza.

43 .

Nikola Vesin, Sušak.

r Orjginal.)

40.

J, R. Neukomm, Budapest,

‘(Original.)

Andrej Uršič, Vogersko.

(Original.)

Nikola Vesin, Sušak.

(Original.)

Mat u 2 poteza.

— 47


Isidor Gross, Kariovac.
(»Magyar Sakkujsag« 1912.)

Mat u 2 poteza. (Počasno prizn.)

47.

Isidor Gross, Kariovac.

(Chessproblem London 1922.)

Mat u 2 poteza (i  la Semerad.)

46.

Isidor Gross, Kariovac.

(»Gazette Times« 1912.)

Mat u 2 poteza.

48.

Isidor Gross, Kariovac.

(Chessproblem London 1922.)

Mat u 2 poteza.

49.

Dr. Ante Banekovič, Zagreb.

tOrjginal.)

Mat u 3 poteza.

50.

]os. Kohn, Osijek-

(Original.)

Mat u 3 poteza.

48  —

51 .

Rudolf Lipkovitz, Vinkovci.

(Original.)

Mat u 3 poteza.

53 .

Dr. Anton Schwab, Celje.

(Original.)

Mat u 3 poteza.

55 .

Nikola VeSin, Sušak.

(Original.)

Mat u 3 poteza.

52 .

Dr. Anton Schwab, Celje.
(Original. — Posvetio L. Vagaji.)

Mat u 3 poteza.

54 .

Andrej Uršič, Vogersko.
(Original.)

56 ,

Rudolf Svoboda, Vršovice.

(Original - a la Brocker.)

Samomat u 8 poteza.

TRGOVINA SA UMJETNIM I OBRTNIM TVORINAMA j

I PET AR NIKOLIČ - ZAGREB i

I ILIČA  36. I. — TELEFON 2-22

1 1

: .Največe i najbogatije skladište narodnih historičkih i umjetničkih slika. Jedini

zavod sa slikama, izradjenih od naših prvih umjetnika. — Ove godine su izašle '
i ove nove slike: Uroš Predič »Kosovka djevojka«, Eskičevič »Prodor na dobrom r

! polju« i »Prelaz preko albanskih gora«. A. Bocarič »Propast kraljevstva« i »Uskrslo

kraljevstvo«, O. Ivekovrč »Smrt Petra Svačiča« i «Smrt Matije Gubca«, Nobili
i ■ ■ ■ ■■ ■ "  »Sv. Ciril i Metod pred papom Klimentom V«. ■ ■ j

A. Bocarič: »PROPAST KRALJEVSTVA«, veličina slike bez okvira 6195,

Veliki izbor Madona i ikona na skladištu, kao i svih drugih umjetničkih slika.
Najbrža dobava onih slika, što momentano manjkaju na skladištu. :• r—
Veliki izbor raznih vrsti okviraP.svih veličina.

' Največi stoga i najjeftiniji zavod te vrste. -
Razgledavanje našeg skladišta bez obveze kupnje.

Cijene umjerene. Na obroke io 0/ 0  više. Traiite cijenike. (Doštampavaju se novi).

^0^SS!©35J®G2>®(35>(SX3S>©SSkSS5><E Gi>® 55»®C5tS®G5!®<3S!fSGS5®S5KS<3S>i©(35>®^^

Tiskarna, l.togr. umetn. za¬
vod, knjigoveznica, založ¬
ništvo, lastni reklamni in
oo plakaterski zavod, oo

Umetniško in knjigotiskar-
stvo, — Rotacija. — Ste¬
reotipna. —- Kamnotisk.
ooooo Visokotisk, ooooo

MARIBORSKA
TISKARNA D. D.

Telefon št, 24 MARIBOR Telefon št. 24

Knjige, brošure, časopisi, revije, računi, pisma, ceniki in vse
tiskovine za državne in druge urade, trgovce in obrtnike, dru¬
živa, korporacije. Delnice, hranilne knjižice, muzikalije, etikete,
eno- in večbarvno. — Vezava trgovskih in leposlovnih knjig.
Plakatiranje letakov, izdelanih v lastni tiskarni po znižani ceni.

Centrala: Jurčičeva 4, Podruž.: Strossmayerjeva 5.

©


m

li ~ it*;

Ljubljanska kreditna banka

podružnica Maribor.

o

o

o

d

o

o

d

°o

$

Obrestuje vloge v tekočem računu in na knjižico najugodneje ter plačuje
rentni davek sama. Kupuje in prodaja devize, valute in efekte vseh vrst.
F.skontuje in unovčuje menice in devize na tu* in inozemska mesta.
Sprejema vsa borzna naročila na tu • in inozemske borze in jib izvršuje
najugodneje. Daje vsakovrstne predujme na blago, efekte itd. Dovoljuje
vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. Daje informacije o vseb,
v bančno stroko spadajočih zadevah.  •o*o»o»o»o»o»o»o*o»o»o*o»o*o

Brzojavni nastov: LjuBljansta Santa Mari Bor
Podružnice: Celje. Gorica. Kranj. Brežice, Met Sovič.
-O- Movi Sad, Ptuj. Split, Sarajevo in ‘Post.  - o-
CENTRALA LJUBLJANA.