S2
Jk                         Bog varuje otroke.
fred nekaj Jeti je y okolici N. razsajala med otroci huda bolezen — bolezen, ki jej osepnice ali koze pravimo. Pri tej bolezni napade otroka najpred nekak mraz, potem vroeina in za nekoliko ur se mu vsujejo po vsem telesu večji aJi manj.ši osepnieui prišči. Kadar se ti prišei pokažejo, takrat verao, da ima otrok osepnice. Bolnik v osepnicah. raora imeti mnogo skrbne postrežbe, ter je posebno paziti na to, da se ne prehladi. V kolikib skrbeh so stariši takrat, kadar jim leži otrok bolan na osepnicab, tega vam, otroci Ijubi, povedati ni mogoče.
Pri Matijanovih so imeli tudi tri otroke: najstarejša je bila Franica, poiJej Ivanek in najmlajša Katarinka, za katere so se oee in mati od strahu tresli, ko so videli, kako ta strašna bolezen razsaja po vsej okolici. V malo tednih je pomrlo čez petdeset otrok. Linčnikov Tine, Maličeva Barica, Uudakov Franek, Ribičev Poldok, Žagarjeva Marijca, ki so še pred nekoliko tedni veseli po vasi skakali in se z Matijanovimi otroci igrali, vsi ti, pa še tudi drugih mnogo, bilo je vže pod črno zemljo pokopanih. Pokosile so jih strašne osepnice, vzela jih je iz naročja njih dobrih starišev nemila smrt, katera ne vpraša, si li ralad ali star, si li dober ali malopriden. In res, pred smrtjo smo vsi jednaki! Oče Matijan in njegova žena niti poraisiiti nista smeJa, da bi jima kteri njiju otrok umrl. Kadar je bil govor o pomrlib vaških otrocih, vselej sta oba glasno zajokala in svoje otročiče k sebi na prsi pritisnila.                                                                                     '
Nekega dne pride od okrajne gosposke iz bJižnjega mesta zapoved, da se raorajo vsi otroci do 12. leta stari pripeljati v raesto, kder se jim bodo osepnice stavile, ker sarao tako se morda ta grda in kužna bolezen ustavi, da ne bode še dalje nbogih otrok morila. Takoj drugi dan vzarae Matijanovka vse troje svojih otrok ter jih pelje v bližnje mesto. Katarinko so mati soveda nesli, a Pranica in Ivanek sta zadej za skrbno materjo cepljala. Prišedfeirn v mesto. takoj je zdravnik vsem trem stavil osepnice. Franica in Ivanek sta pripovedovala, da niti čutila nista, ko ju je zdravnik pod kožo pičil, samo Katarinčiea se je zajokala, pa se je sirota takoj zopet umirila, ko so jo mati nekolikokrat poljubili in jo z materino Ijubeznijo v njeni lepi modri o6esci pogledali. Skrbnej materi se je zdelo, kakor bi jej bil težek kamen padel od srea; zdelo se jej je, kakor da ni raogoče, da bi zdaj kateri njenih otrok na osepnieah zboJeJ, ali pa še celo umrl.
Takoj popoludne se raati s svojiini otroci napravijo iz raesta zopet proti domu, da bi povedali očetu, kako so otrokom stavili osepnice in kako zdaj nobeden izraed njih ne bode obolel niti nmrl.
Pot je peljala skozi gozd. Ob gozdnem robu je stala podoba matere božje. PrišedŠi na ta kraj, polože raati Katarinko na tla in rek6 otročičem: ,,Otroei, res je, da so vam osepniee stavJjene, a]i bolezni in smrti vas more ]e dobri oče nebeški obvarovati. Tukaj-le pred to podobo pokleknimo in se materi božjej pripovočimo, da bi vas obvarovala te grozovite nesreče.
Starejša otroka sta z dobro raaterjo prav pobožno pred podobo matere božje  svojo  inolitevco  izmolila.   Tudi Katarinčiea je utibnila ter svoji lepi
93               ^^^^^^^^^^^
modri očesci   uprla v podobo matere božje,  kakor da bi tudi ona prosila njenega zavetja in njene pomoči.
Po molitvi obrne dobra mati še jedenkrat svoje oei k nebu in vzdihne: ,,S tvojo pomočjo, milostivi oče, vzamem zopet svojo Katarinko v naročje ter jo nesem skrbnemu očetu; čuvaj, o predobri oče, čuvaj moje otroke, katere izročam v tvoje zavetje in v tvojo očetovsko skrb!
Ivanek je utrgal cvetico, ki se je najlepše razcvetela pod podobo matere božje, ter jo podal Katarinčici, rekoč: nNa, vzemi cvetičico, Katarinka, da bodeš imela tudi ti spomin od naše mamke božje." Katarinka se je cvetici Ijubeznivo nasmehnila in jo vzela ter ves eas do doina čvrsto v ročicah držala.
_9^_                               ^^^^
Zvečer so oče vse zvedeli, kako in kaj je bilo v mestu. Ovetico, katero jim je prinesla Katarinčiea, spravili so v svoj molitvenik ia dejali: ,,To je prvi spomin od moje Katarinkc, katerega bodem hranil, dokler bodem živ."
* *                  *
Bog je uslišal molitev matere in njenih dobrih otrok. Nobeden otrok jej ni urarl.
Oče Afatijan iinajo še zdaj Katarinkino cvetico. Danes je Katarinka vže lepo dekle in oui dan, ko jih je prosila, da bi jej dali to cvetico, rekli so jej: ,,To cvetico ti dam, kadar sc bodcš ločila v sreči od mene, svojega očeta ia svoje matcro; ako pa poprcj umrjom, nego te vidini srečno, vzeini si cvetico in se spominaj vscloj, kadar jo vidiš, da je vzrastla pred podobo matere božje, in si jo ti meni prinesla v materinein naročji kot — prvi spominek!
.                                                                   Lj. T.