wkaj« vsak daa _ 1 ta prgznlkoe, rd d«»iy gandaya «nd Holiday» PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote UredniAkl In »NT South Lawmute Am Office of Publication: MST South Lawndate Am Taiaphona, RockwaU S04 jto-veab xxxvn Cana líate Ja S N ai Z£v5£| CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 11 NOVEMBRA (NOV. 13). 1945 Subacrtptk» H M Yaarly ÔTEV.—NUMBER 221 Acceptance for mailln< at special rata of pottage providad tor In aectton 1103. Act of Oct 3, Wit, authorlaad on June 4. lili. razkril hibe ¡"r'^- ,,, žu/e letalsko silo avezniške vladev Nemčiji V. b ritski feldmarsal vidi nevarnost izbruha révolté ITALISCE FRANCI. JE KRITIZIRANO Berlin. 12. nov.—Britski feld-rsal Montgomery je priznal, se člani zavezniškega sveta kontrolo Nemčije, ki je bit stanovljen pred tremi meseci, morejo sporazumeti o izva-nju smernic in politike. Svet ,orjjo reprezentanti Velike junije, Rusije, Amerike in rancije. Montgomery je dejal, da za-•zniška vlada v Nemčiji ni iz-jlnila pričakovanj. Koopera-[ja je pomanjkljiva in vlada » more učinkovito funkcioni-iti. Britske vojaške avtoritete storile korake, da preprečijo jruh civilne révolté v Nem-ji. Montgomery je naglasil stališče Francije, ki vodi o-zicijo proti formiranju cen-ilnc administracije, ovira u-ikovito kontrolo vseh faz živ-tnja v Nemčiji. Če bo izbruh-la civilna révolta, bo katastro-lno vplivala na ekonomsko o-■evanje. Nemčija je razdeljena štiri okupacijske cone— itsko, rusko, ameriško in fran-iko. Britski feldmaršal je dejal, da iiiji ustroj za kontrolo Nem-jc eden najdrznejših posku-r zgodovini mednarodne ko-racije. Če se bo izjalovil, o nastale resne komplikaci-1/loniRomery je izrazil šfo^ mnenje na sestanku s časni- irji. "Ponavljanje, da glavna ovira nasi poti je stališče Francije, potrebno," je dejal. "Repre-mtanti ostalih treh velesil so izrekli za ustanovitev cen-ne administracije v smislu kijučkov, sprejetih na konfe-nci velike trojice v Potsdamu, leteli pa so na odpor pri Fran-Odobritev formiranja cen-Ine administracije po zavezam kontrolnem svetu, čigar niča je Francija, zahteva so-isno akcijo." "rancija vztraja, pri zahtevi, se mora vprašanje interna-•nalijsacijo Porurja in odreza-Porenja od Nemčije rešiti cd ustanovitvije centralne ad- ntstracije. zjava britskega feldmaršala opozorilo pred nevarnostjo "u|ia civilne révolté spomi-it;' na poročilo, katero je a-triški general Eisenhower fdložil kongresu. V tem je med drugim, da sedanji pokoj v Nemčiji je le en ko-'»I "iganiziranega odpora, ■toi Montgomery, je tudi Ei-w>"Wei naglasil potrebo ustalitve centralne administraci-Eiscnhower bo kmalu do-v »Ameriko in poročal o Hah vojaške vlade v Nem- [JI" '"J«', ki je povzročilo eriko, Veliko Bri-11 K tihi jo na eni strani in I " < drugi, je predlaga-"laja, ki bi omogočila nemških strokovnih plosni podlagi. Ame-Ktl Britanija in Rusija tako zakonodajo, i" je zavzela naspro-"" Izjavila je, da jc zakonodaji ali od omogočila preosno-r,a bi spet postala ' ¿a va. ruske in britake ' »M» a m Nemčiji »o bi-"a konferenci veli-1'otsdamu. Te do-,J'ugirn, da ae Nem-1 kot ekonomska e-trojica se je iz-' «/kosanju Nemčije državice. Franci-" pre/entirana na ^-Mercnci. Iz tega rfti zakon ti¿rt< v Vel Mirne volitve v Jugoslaviji Opozicija se vzdržala volitev Belgrad. 12. nov. — Jugoslovanski državljani so včeraj volili in mnenje prevladuje, da so bile volitve najmirnejše in naj-poštenejše v zgodovini dežele. Pri volitvah je bilo izvoljenih 343 kandidatov za poslance v fe-dennnih skupščinah in 175 kandidatov za člane parlamenta. Parlament bo vršil funkcije u-stavne skupščine in določil bodočo obliko jugoslovanske države—republiko ali monarhijo. Ker se opozicija ni udeležila volitev, je jasno, da bodo volilci odobrili smernice in politiko maršala Tita. To pomeni, da je monarhija obsojena v smrt. Vsi moški in ženske, ki so stari 18 in več let, imajo volilno pravico. To pravico imajo tudi fantje, ki so stari manj ko 18 let, ako so sc borili proti sovražniku kot člani Titove osvobodilne armade. Voditelji opozicije so pred več tedni naznanili, da se bodo vzdržali volitev. Izjavili so, da volitve ne bodo svobodne, temveč bodo le podprle Titovo diktaturo. Predstavniki vlade so izrazili obžalovanje, ker opozicija ni imenovala kandidatov in se udeležila volitev. Jjr prvih poročil je jasno, da ¿e je ogromno število volilcev udeležilo volitev. Izid bo objavljen danes. Oblikovanje nove ogrske vlade Podržavljenje rudnikov in elektrarn naznanjeno Budimpešta, Ogrska, 12. nov. —' Oblikovanje nove vlade je v teku. Zoltan Tildy, vodja stranke malih posestnikov, je prevzel pozicijo premierja. Ta stranka, ki je dobila čez 60 odstotkov vseh pri splošnih in tajnih volitvah oddanih glasov, bo imela polovico ministrskih sedežev v vladi. Ostale sedeže bodo dobili socialni demokrati, komunisti in člani kmečke stranke. Nov kabinet bo imel 14 članov, enega več kot prejšnji. Socialisti so dobili pri volitvah 19 odstotkov glasov, komunisti 17, kmečka stranka pa štiri odstotke. Arpad Szakasicz, vodja atranke socialnih demokratov, in Imre Kovacz, vodja kmečke stranke, sta izjavila, da sta zadovoljna z vodilnim izidom. Oba sta naglasila, da so bile volitve demokratične ni svobodne. Szakasicz je dejal, da so se vse stranke, reprezentirane v novi vladi, sporazumele glede podržavljenja rudnikov, elektrarn in nekaterih drugih industrij. Kovacz je pohvalil izvajanje agrarnih reform Bivši veleposestniki bodo obdržali le neznaten del «vojih posestev, ker bodo razdeljena med one, ki so dejansko obdelovali zemljo. Bivii premier Churchill v Parizu Pariz. 12. nov. — Winston Churchill, bivii britji premier, je dospel v Pariz kot privatni državljan. On je gost britake-1 ga poslaništva. Doznava se. da bo obiskal generala Charlesa de Gabila, predsednika začasne francoske vlade. General Arnold sestavil poročilo Washington. D. C.. 12. nov.— Vlogo, katero bo igrala letalska sila v bodočih vojnah, je orisal general Arnold, vrhovni poveljnik letalske sile v svojem zadnjem poročilu. To je bilo predloženo vojnemu tajniku Patter-sonu. Arnold naglasa v poročilu, da mora Amerika vzdrževati o-gromno letalsko silo v povojni dobi, ker bo ta najboljša garancija za vzdrževanje miru in pre-prečenje agresije. Poročilo o-I menja aktivnosti letalske sile v drugi svetovni vojni in opremljeno je z zemljevidi in slikami, ki so bile snete v teku vojne v Evropi in na Pacifiku. Arnold ugotavlja, da bo letalska sila i-grala večjo vlogo v bodočih vojnah kot jo je v drugi svetovni vojni. Dejal je, da bo bodočnost prinesla nova letala s piloti in brez pilotov, ki bodo razvijala brzino 700 in več milj na uro. Elektronska kontrola bo omogočila polete letal v oddaljene kraje, kjer bodo lahko vrgla tovore bomb. Male količine eksplozivnega materiala bodo povzročile ogromno razdejanje. . General je priporočal, naj Amerika skrbi, da bo imela dovolj izurjenih pilotov. Letalska industrija naj se razvija brez oviranja. Amerika naj obdrži tudi letalske baze na Pacifiku in Atlantiku v interesu svoje lastne varnosti. Arnold je dejal, da je Hitler podcenjeval udarnost zavezniške letalske- sik», kar se je maščevalo nad Nemčijo. On je podcenjeval tudi rusko odločnost za odpor. Prepričan je bil, da bo njegova vojna mašina zdrobila Rusijo v nekaj mesecih. Stavharji apelirali na kanadske unije Windsor, Kanada, 12. nov.— Člani avtne unije, ki so zastav-kali proti Ford Motor Co., so a-pelirali na unije CIO in ADF, naj okličejo stavko v znak simpatije z njimi. Mornarska unija se je odzvala apelu in izgledala, da ji bodo druge sledile. Stavka proti Ford Motor Co. traja že dva meseca. Unija zahteva zvišanje plače in druge koncesije. AMERIKA ZAGOTOVILA POMOČ TURŠKI VLADI Vpraianje bodočnosti Bospora in Dar da-nelske ožine 0 RUSIJA ZA SKLENITEV POGODBE Ankara. TurfcUa. 12. nov,— Poročilo iz zanesljivih virov pravi, da je Amerika zagotovilu podporo turški vladi in da ne bo sankcionirala nobene akcije ki bi ogražala neodvisnost Turčije in nedotakljivost njenega ozemlja. Zagotovilo vsebuje spomenica, katero je Edwin C. Wilson, ameriški poslanik v Ankari, izročil turški vladi. Spomenica je bila izročena vladi tik pred potekom veljavnqhti prijateljske in nenapadalne pogodbe med Turčijo in sovjetsko Rusijo. Uradno še ni razkrito, kakšno stališče je Amerika zavzela glede bodočnosti Bogpora in Dar-danelske ožine, prehoda in pomorske čete med Črnim in Sredozemskim morjem. Trdi se, da je spomenica v soglasju s stališčem turške vlude. Stališče vlade je orisal turški predsednik Ismet Inonu v svojem govoru, ko se je parlament sestal v svojem zasedanju. On je dejal, da Turčija nima nobenih obveznosti napram tujim državam in da bo ščitila svoje pravice. Nekateri krogi v, Ankari trdijo, dn je Rusija predlagala Turčiji sklenitev nove pogodbe, ki naj bi zaprla Dardanelsko ožino vsem bojnim ladjam z izjemo ruskih in turških. Turčija je z zadovoljstvom sprejela ameriško spomenico na znanje. Nekateri manljo, da je bila spomenica izročena turški vladi po izmenjavi pisem med predsednikom Trumanom ln prt ml er jem Stalinom. Velika Britanija jo zavzela isto stališče napram Turčiji kot Amerika. Mnenju prevladuje, da bodo objavljene uradne komunikacije, preden poteče veljavnost turško-ruske pogodbe. Rusija je že večkrat naglasila, da hoče svoboden prehod skozi Dardunclsko ožino za svoje ladje in parnikc. Vloga industrijcev na konferenci Razkol med delegati delavskih unij Washington. D. C.. 12. nov.— Izgleda, da bodo industrije! i-grali večjo vlogo na konferenci ta teden kot so jo prejšnji teden. Konferenco reprezentan-tov delavcev in dclodujalcev je sklical predsednik Truman. Javnost je razočarana, ker so reprezentanti delavcev demonstrirali neenotnost. Nobenega znamenja ni, da se bodo sporazumeli. Na eni atrani so delegati Kongresa industrijskih organizacij, na drugi pa delegati Ameriške delavske federacije in John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA/ Gotovo jc, da ena delavska grupa ne ve, kaj dela druga. Delegati ADF so imeli aeatanek zadnji petek in delegati CIO niso bili povabljeni, naj se ga udeleže. Reprezentanti delodajalcev nastopajo kot enota na konferenci. To pomeni, da zasledu-jejo gotova namene, katere bodo tudi dosegli, ker jc na nasprotni strani nesoglasju. Odločitev še ni padla glede resolucije, katero je predložil Philip Murray, predse« in i k CIO. Ta določa med drugim diskusije o mezdah In cenah in rasnih diskriminacijah. Lewis je dejal, da mezdno vprašanju ne spada pred konferenco, ki je bila sklicana z namenom, da od« prsvi vzroke konfliktov tned delavci lit delodajalci. On je naglasil, da ae mezdno vprašanja lahko rail s kolektivnimi pogt-jsnji. Lewisovo stališče ja podprl William Green, predsednik ADF. Ameriiki vojaki n se vračajo domov Washington, D. C., 12. nov.— Mornarični department Jt naznanil, da ae jo okrog 835,000 ameriških vojakov in mornarjev vrnilo domov s Pacifika, odkar je Japonska kapitulirala. Število predstavlja tretjino s-meriške sile, ki se Je priprav Ijala za InvazHo Japonske. a>i ■ 1—11 «ww»"a—pat '4* Indijci pozvani na revolto BombaJ, Indija, 12. nov.—Ja wahatlal Nehru,, vodja Vsein dijskega kongresa, nacionali stične stranke, Je pozval svoje rojake na revolto proti britski nadvladi. Dejal je, da Indija mora biti pripravljena na revolucijo. razloga je zavzela stališče, da zaključki, sprejeti na tej konferenci. ne veljajo zanjo, Domače vesti Zopat v clvllu Yale, Kans.—Iz armade sta se vrnila k svojima mladima ženi-conia Ernest Šetina in Joe Ter-šinar, oba člana društva U SNPJ. Domov sta prišla zdrava in nepoškodovana, V civilno življenje se je vrnil tudi Rudy Klučevčck, član društva tl77 v Detroitu, ki se sedaj nahaja tukaj. New Duluth, Minn.—Častno so bili odpuščeni lx armade bratje John, Edward In Stanley Boben, ki so se Rojevali na evropskih bojiščih, njih mlajši brat pa je še pri mornarici. V civilno življenje so se vrnili tudi John Ruzich, Albert Gsrlovifch in Francis Petrich, ki jo bil pri vojakih od novembra 11)40 kot prostovoljec. Vsi so člani društva 20A SNPJ. Berwyn, III,—V civilno življenje se je vrnil Anton Tusok ml., član društva 3U SNPJ, pri vojakih tri leta ln dve leti preko morja, Bil Je v Invaziji Normandije ln se s 3. armado bojeval do konca vojne. Is Clavalanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrla Josephine Vidmar, rojena Peterlin in doma iz Vinvrha pri Bell cerkvi na Dolenjskem, odkoder jo prišla v Cleveland prod 42 leti. Bila Je članica KSKJ m vdova 13 let. Tukaj zapušča sestro Anno Ponikva?.—Umrla Je Mary Helič, rojena Mirnsavec In doma iz Žumbcraka na Hrvaškem, kjer zapušča tri brsta, tukaj pa moža, dva sinova, hčar in brata,—Pri svoji teti Jose-phlnt Sever se nahaja ns obisku Rudolph Orazern Is Mulana, Idaho, kl Ja bil po štirih letih odpuščen iz armada,—Častno je hll odpuščan lx armada Anton Puntar ml., sin družina Anton Puptur Iz Euclids, pri vojakih tri leta in preko morja 2H ma-sectv ter se udeležil več bitk n% Pacifiku,—V civilno življenje se je vrnil tudi Frederick G. Ba thel, sin druftina Gasper Sashal iz Colllnwooda, pri vojakih 39 mesecev in na Pacifiku 37 me secav.—Na 30-dnevnl dopust je prišel Emil Thomas, S l/c, sin družine Petor Thomas, ki se Je nahajal na Pacifiku 17 masa cev, Rumunskirojalisti pred sodiščem Odmev krvavih izgredov v Bukarešti Bukarešta, Rumunlja, 12. nov. -Vojaški» sodišče Ja poztfalo vo- ditelje rojalistov, ki so aranžl 1 ali demonstracija v zvezi s pro al a vami rojstnega dneva kralja Mihaela, k zaslišanju. Demon ht raci Je so razultlralo v izgredih, v katerih Je bilo vač ljudi ubitih in ranjenih. Med onimi, ki so bili pozvani I h od sodišče, sta Jullu Maniu vodja kmečke strknke, in Con ttaritin Bratianu, vodja liberal ne stranke. Vlada, katera prod tednik Ja Peter Groza, je obdol >lit« oba odgovornosti /a Izbruh izgredov. Vladno četo so streljale na demonstranta» ki so m* zbral) pit*d kraljevo palačo zadnji |n tek. I(ed Je v/|>ostavil ruski ge rirral Suaalkov. načelnik zavezniške kontrolne komisije v Bukarešti. Kljuke čete so r»IV> vmešala v izgrade in bitke med rojallstl ter komunisti. Manlu tn Bratianu zanikata obdolžltve, da sta odgovorna za demonstracije v prilog kralju Mihaelu/ Do/nava se, da Jo po IlelJa aretirala čez tisoč rojali stov po demimstracijah, BOMBARDIRANJE MORNARIČNE BAZE OBNOVLJENO , Iritske bombe treščile na glavni stan indo-neike armade OBSODBA POBIJA-NJA DOMAČINOV BatavlJa. Java. 12. nov,—Brit-ski letalci so obnovili napade na Soerabajo, mornarično bazo. Poročilo pravi, da so bombe padale na glavni stan indoneške armade in druga poslopja. Očitno je, da skušajo britske sile za-tretl gibanje domučlnuv za svobodo In neodvisnost Jave ln drugih otokov holandskv Vzhodne Indije. Tanki, katere so Indonezl odvzeli Japoncem, so bili vržoni v akcijo proti brltsklm in indijskim četam. Brltsko poročilo pravi, da Je bilo mnogo robcev ubitih In ranjenih v bitkah s Indijskimi ln biltsklml četami. Dr. Achmed Sockarno, predsednik nepriznane indoneške republiko. je v svojem govoru v Jopjakarti apeliral na svet, naj obtodl brltsko napade in pobi-a njo civilistov v Soerabaji, ki imu pol milijona prebivalcev, zjuvll je, da so britske bombe in šrspnell razdejali indonaško četrt ln poškodovali kitajsko ln aubsko četrt, 'Ogorčeno protestiram proti uporabljanju bojnih letsl in ladij proti ljudem, ki niso oboro-ku.l in se ne morejo braniti,M je rekel Sockarno na ahodu, ka« taraga so Ja udeležilo čas 50,000 fludš. "Svet moram opozoriti na pokolja moških, žensk ln o-trok. Med žrtvami britske brutalnosti je bilo voč s t» Kitajcev in Arabcev, ki niso zapleteni v konfliktu ln so prišli v Soerabajo kot trgovci," General Philip Christison, po-valjnlk britsklh sil ns Jsvi, je /m ikal /»bdožitev nacionalistov o pobijanju civilistov. Dajal je, da ¿0 šle te sile v akcijo s namenom, da vxpo«taviju mir in red. On je ponovil trditev, da japonske čete, ki so ostala na Javi, pomagajo lebelern v borbi proti holandskl nadvladi. Nacionalisti so ponovno na-glasili, da se bo borba za ne-Mivlsnost Vzhodna Indija nadalje vala. e? r.R Nova suknja, loda «tsr okoelnjak AmerUki admiral svari Kitajce Chinwangtao, Kitajska, 12 nov Ameriški admiral Daniel t. Barney Ja posvaril centralni vlado in komuniste, da bo Ki lajaka razkosana, če s« na bodo Prevzgoja nemškega ljudstva Morgenthau proti vsiljevanju demokracije New York. 12. nov,—Henry Morgenthau, bivši federalni zakladnik. je v svojem govoru v tem mestu dejal, da so za pre-Vttfojo nemškega ljudfetva |>" trt bril pr avi pogoji. Nemci naj ai aarni najdejo pot v demokracijo, kar pomeril, da Jim ne sme biti vsiljena od /unaj, "Pozabiti na smerno, ds Je bilo |>et nemških generacij vzgojenih za agresijo proti drugim drŽavam," je rekel Morgenthau. "Prodan ne jih prevzgoji za demokrati)'», morajo demonstrirati zrelost. Odpravil je treba socialne in ekonomske temelje, rta katerih sloni nemška filozofija Morgenthau je dalja rekel, da prvi pogoj /a prevzgojo Nemcev je l/ločitev Jurikerjev ln Indu-strijeev. Mentalna razorožitev Je drugi pogoj, Nemcem Ja treba zabiti v glavo, da sa agresija ne Izplača. polMitali. On ja predlagal nadaljevanje razgovorov, da aa konča konflikt med vlado ln komunisti. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT .- » GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE FODfONWS 4D0O9 _M Zdtuleno «rim (loeen CMsagall la m leto UM m pol lota. SIJ* m ¿etri lete* m C r*ikb rL 17.so M celo Joto. $3.71 oo pol lota» sa Cook Co« 1730 m celo MU Subscription rAoot «or ISO tfatto« K oo pw rMi, Chico«» and Cook Ceanty ST JS poo yeas. countries M OO pov yeas. ' Com oglasov po dufovom, Jleho^sl dopisov la člankov to no vračajo. Rokopl4 literarno vioL . .. 4li ¿^Tp^mi Ud.) m vrnejo pošiljatelju lo e sluiaju. te je poUofai (črtice. poooort, Advertising rotes on ogr •od unsolicited orticlos will •uch M alertes. ploys. ^ when accompanied by •elf-O'Jdreaaod «oslov «• vsa. kar laoo attk s Solía • PROSVETA 2857-59 Sa Lawndala Ava« Chicago 23, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS isf ~ Dat um v oklepaju na primer (NoVember 30, 1M5), poleg valega imena na naslova pMMM, da vam je s teta datumom potekla rikročnina. Pono vito 10 pravočasno, da so vam list no ustavi ___ "Cu&ez" v sovjetski sferi Končno se je v Evropi, v ruski sferi vpliva vendar zgodilo nekaj, kar je našlo splošno odobravanje v meščanskem tisku in tudi v radiu. Ta dogodek so volitve na Ogrskem, kjer so zmagali z veliko večino "zmerni" konservativci-»« pomočjo reakcije. Zmagali so pod firmo stranke malih posestnikov, ki je prejela okrog 60% gla-¿0v, socialisti komunisti 17%, kmetska stranka pa 4%. Po vseh poročilih so bile te vulitve povsem demokratične, sploh najbolj svobodne v vsej zgodovini Ogrske. In to v deželi, ki je po zatrdilu dobrih ljudi pod popolno sovjetsko dominacijo. Par tednov pred volitvami smo celo čltali, da je maršal Klement Voro-šiloV, poveljnik ruskih okupacijskih čet na Ogrskem, zahteval od vseh tamkajšnjih strank, da morajo postaviti skupno volilno listo. Poročilo se je glasilo, da je Vorošilov storil U korak, ker hoče komunistom zagotoviti zmago. 1 Ta vest je bila potem demontirana po baronu Zoltanu Tildyju, voditelju stranke malih posestnikov, ki prevzame vodstvo nove ogrske vlsde. Toda škoda je b«Ia narejena. Tildy je tudi izjavil, da se Rusi niso n»č vtikali v volitve in niso delali nikakega pritiska. Čudno. V ameriškem tisku pa smo čitali teden za tednom in Ista pesem je donela stalno tudi po radiu, da je Ogrska pod popolno sovjetsko dominacijo in mora plesati tako kot ukazujejo Rusi. '£ : t >>. - v|'> ^lliifl To je mogoče svoboda tiska, toda je skrajno neodgovorna, zava- jalna in škodljiva, kajti s tako propagando se le ščuva narod proti natodu. Kakor poroča M. W. Fodor iz Budapešte, eden najbolj odgovornih, razumnih in zanesljivih poročevalcev v Evropi, so vse stranke zadovoljne z izidom volitev. Tudi socialisti in komunisti, čeprav so ostal v veliki manjšini. In zadovoljni so predvsem, ker so bile volitve res demokratične. In to v ruski sferi! Kot dosedanja provizorična, bo tudi nova ogrska vlada koalicijska. Na podlagi sporazuma si bo zmagovita stranka malih posestnikov pridržala 50% ministaskih portfeljev, polovico pa jih dobe socialisti, komunisti in sgrsroi. Po Fodorjevem poročilu, je agrarna reforma na Ogrskem izvedena že 90%. Vse štiri stranke soglašajo tudi v tem, da se podrža-viio vsi rudniki, elektrarne in večje tovarne, manjše pa bodo ostale V privatnih rokah, kakor tudi trgovina, kolikor je ne izpodrine zadružništvo. In kot poroča Fodor, bo šla nova vlada ha vsej črti ns roko zadružnemu gibanju. To Je sploh vzorec ali program vse razbite povojne Evrope, tako v ruski kot izven ruske sfere. In kljub temu, da so zmagali konservativni elementi, je ta program dokaz, da se tudi Ogrska pomiče skozi veliko socialno revolucijo, ki je končno strmoglavila njen tisočletni fevdalizem. In sleitnji Je bil strmoglavljen skozi agrarno reformo, ki je razkosala vek posestva in ogrskemu kmetu končno dala zemljo. Zdaj menda hoče postati vsak baron ali knea—kmet, ker si hoče obdržati vsaj nekaj zemlje, dasi je ni še nikoli obdelaval. In kmet hoče postati zato, kor želi od svojega veleposestva dobiti enako količino zemlje kot kak njegov bivši tlačen, k» tnu Je v preteklosti-obdelaval zemljo zato, da je on lahko grofovsko živel in vihtel valpetski bič nad svojimi tlaeani. Po tej reformi so namreč dobili zemljo le tisti, ki jo faktično obdelujejo. Prvič v zgodovini jo bodo morali obdelovati tudi ogrski grofje. Časi se res spreminjajo! Dvignenje zastorja Glasovi naselbin IZ LIBRARYJA Librarf. Pa*—Redki so dopisi iz naše naselbine v našem priljubljenem listu Prosveti. Čeprav so imeli tukajšnji rudarji skoraj tri tedne počitnic, se vseeno nihče ne oglasi. Toda stavka je sedaj končana in delo se zopet nadaljuje do druge stavke, katera bo skoro gotovo na spomlad, kakor je že to navada pri premogarjih. Vse je bolj živahno in veselo, odkar je ta atrašna vojna končana in prihajajo naši fantje in možje domov, kateri so toliko srečni, da se zdravi vračajo k svojim dragim. Veliko pa jih je, ki se ne bodo nikoli več po-vrnih. Tudi mi smo izgubili nečaka Johna Intiharja iz Stau-tona, I1J. Padel je v bitki z Nemci v Evropi. Vem, da ga bodo domači hudo pogrešali, posebno mati, ki je vdova. Moje globoko sožalje družini! Včeraj, 28. oktobra, se je tudi povrnil moj zet John Wargo. On je prišel iz Indije, kjer je prebil dve leti. Je ves skujšan radi vročine, ki vlada v tisti oddaljeni deželi. Vendar pa je srečen in vesel, da je zopet doma. V nedeljo, 21. oktobra, je bil krasen jesenski dan. Podali smo se v hribe—in kot pravi pesem, . . na planincah lušno je , , .»—kjer je bilo res lepo! Zopet smo se enkrat pošteno razveselili v družbi naših prijateljev in znancev. Tam ima naš rojak lepo urejeno gostilno in plesno dvorano, ki se imenuje •♦Matt*s Plače," v Donegal, Pa. Prostor je kakor nalašč za take izlete In priredbe. Vršila se je slavnost 25-letnice poroke moje nečakinje in njenega moža mr. in mrs. Martin Ponebshek iz Hutchinsona, Pa. Prav na zviti način so ju speljali in presenečenje je bilo toliko večje, ker nista slavljenca najmanj slutila, kaj se priprav-la. In ko sta stopila v dvorano, je glasno zadonelo "sur-prise!" Takoj sta spoznala, kaj se dogaja in mrs. Ponebshek je bila ganjena do solz. Pripeli so ji krasen šopek svežih cvetlic in s cvetjem podarili 25 sreberni-kov. Njej se pač ne vidi, da je že vprežena v zakonski jarem kar celih 25 let. Tudi Martinu je srebrni klo-:>uk prav dobro pristojal. Ponovno ju je poročil naš dobro poznani mr. KlememČič iz Ches wlcka, Pa. Upamo, da bo poroka držala še nadaljnjih 25 let, ali pa še več. Vse je bilo v najlepšem redu in zabava je bila prvovrstna. Veselje je bilo videti mladeniče, ki so pravkar dokončali službo Strica Sama. Kako so se izvrstno zabavali trije sinovi Lazarjeve družine, tudi iz Hut- Amerika in Anglija sta končno objavili tajne italijanske kapi tulacijske pogoje, ki so bili do toga časa velik mlsterlj. Splošno mnenje je bilo, da lih nlstu hoteli objaviti zato, ker so bili tako stiogl, da bi nad njimi zaatrmel ves civilizirani svet. Govorilo se je tudi, da je Italija že v teh |>ogojih izgubila ne samo vse svoje afriške kolonije, marveč tud- strateške otoke v Sredozemlju in Ttst z vsrm Pnmorjem. Nekateri so šli še dalj in dejali, da je bila od Italije odrezana tudi Sicllha. Vse to so bila soveda ugibanja, ker sta obe velesili skrbno čuvuli tajnost teh pogojev. Sedaj je razvidno, da so bili originalni pogoji res zelo drastični, toda niti polovico toliko kot so j»h slikala razna ugibanja. V pri meti s kapitulacijsklmi pogoji naoram poraženi Nemčiji niso niti senes. Kar se tiče amputacije njenih kolonij, otokov ali slovenskega Primorja s Trstom vred, ni v teh pogojih nobenega sluha še manj pa o otlreranju Sicilije. Vendar pa so bili originalni pogoji toliko drastični, da so bil po zavezniški armad* sproti modificirani, ker so bili nepraktični ln bi njih dobesedno irvaianje le oviralo prodiranje teh armad po Italiji in vojaški vladi delata te večje preglavice in zapreke. Z drugo betedo: pri izvajanju teli pogojev so zavezniki rabili vsaj nekolik" "commnn eemui " Človek z navadno pametjo bi pričakoval. da bi bila za zaveznike lahko to dobra šola tudi pri narekovanju okunuei)«ke politike v Nemčiji. Ampak zgodilo se nI nič takega. Zdaj žc nami priznavajo, da so jo v Nemčiji tako zavo-slll. da bi io bolj ne mogel zavrniti niti največji stupidnež. Z objavo teh pogojev j* pnsU Unh vest. da se je italijanska vlada obrnila na ameriško vlado v zadeti Ti sla in tako zvane Julijske krajine. Pri Trumami in Byrnesu pledira. naj se pri začrtan ju nove mete meti »talilo »n Jugoslavijo oprlmeta tako zvane Wilao-nove črte. s katero b« se I ta I i hi zdaj |*rpotnoma zadovoljila. Z drugo besedo: Zdaj b* se zadovoljila z manjšim koeom ukradenega slovenskega in hrvaškega ozemlta. kar ht bUo menda— demokratično"! Za vso Italijansko ekM>anzi)*ko pnlttiko je to povaem značilno Če ne moreš obdržati vs«, kar Si nakradel. skušaj obdržati chinson«, ki so prav na predvečer tega slavja, ne vedoc za drug drugega, sešli se na postaji v Greenaburgu ip skupno nadaljevali pot proti domu. Takq so prišli prav ob pravem času za to slavnost njihove tete. Srečni so, da so prišli vsi trije zdravi nazaj k svojcem. Tudi William, ki je bi I ujetnik v Nemčiji skoraj leto dni/ kjer je dosti hudega prestal. Njihov oče se j^ moral pred nekaj tedni podvreči težki operaciji, katero je srečno prestal. Želim mu skorajšnjega okrevanja! Na tem mestu naj izrečem tudi priznanje našim kuharicam, ki so nam tako lepo in izvrstno vse pripravile in obložile mize z vsakovrstnimi dobrotami, ta-^ ko da je bilo vsega dovolj za vse. Naši muzikantje so nam pa igrali vesele poskocnice, tako da se je vrtelo staro in mlado pozno v noč. Slavljencema pa želimo še na mnoga, mnoga leta in da bi se njuna dva sinova že skoraj vrnila domov. Želimo vsma še mnogo let, srečno,, veselo skupaj živet; da; dolgo bi še uživala, sladkosti življenja zakonskega! Anna Intihar. Ladja Geosge Chaffy, tretja po številu, ki je odpeljalo ▼•lik lovor oblake la drugega materiala ix newyorskega skladišča Zdru žonoga odbora v Jugoslavijo. . TOREK. 13 Knv^ prihodnjič bomo .sh^TT^ blikansko stran in mirnaV* To je pač stara igra, ki P: n ba zveza, za(o smo morali ča- usmrtili in držali puško na mo-kati v Glenwood Springsu tri jih prsih, me tepli in suvali. Ko ure in pol fanta, da nas je pe- pa so mislili, da sem že na dru-ijal v As pen. '.gern svetu, so me pa pustili, Jfo K teti smo prispeli prav ob se je ponavljalo vsak teden. Ve- OBISK V COLORADU Now Caatle, Pa.—Zopet čem napisati nekaj vrstic. ho-Po- teklo je že precej časa, odkar ¿em se zadnjič oglasila v Prosveti. Bila sem na počitnicah, toda potovanja ne bom natančno opijala, ker bi se preveč dopis raztegnil. Z možem sva odpotovala v Pueblo, Colo., v petek, 14 septembra. Ob desetih zvečei sva zasedla vlak in dospela k bratovi družini v nedeljo ob de vetih zjutraj. Bili so zelo presenečeni, ker niso najmanj čutili našega prihoda, dasiravno so nas vednr prosili, da naj pridemo. To že ljo sem imela že dolgo, da b videla mojega brata, ki je zapu stil dom, ko sem bila stara de vet let. Želja pa se mi ni izpolnila, kajti umrl je naglo lan «ko leto za vnetjem slepiča Bila sem na njegovem grobu Zelo težko mi je bilo, ko serr prišla tako daleč in ga niserr videla po tolikih letih. V Coloradii imam pa tudi druge sorodnike in prijatelje moj mož pa brata v Pueblu, sestro v Denverju, bratranca in teto pa v Aspenu. V Pueblu mi ni preveč ugajalo. Tam je dosti Meksikancev in ti so vi deti bolj revni ljudje. Po treh dneh bivanja pri bratovi družini in obiskih drugih znancev sva se podala v Aspen, Colo.; od Puebla do Glenwood Spring-sa je sedem ur vožnje z vlakom od tu do Aspena pa je bolj sla- Frank Sinatra, sa katerim pooobno norijo srednješolska dekleta, al samo "crooner." aserró/- le po prepričanja tudi takron demokrat ln oovrašntk raenegr. blgotsiva. No sliki ga j« vtáotl. ko govori dijake m srednje Šolo v Benlsmln Franklin High School v New Yerka. kjer oc belopoltm dijaki. nahu|sk*nl največ od svojih bigot ok k otaráev. zeátralkelt In sohtevall odstranitev sa morskih štu- vsaj nekaj svojega ropa' Ampak taka je sploh "etika" vseh im-1 dentov It šole. Slnotra jo nedovno natopil tudi prod srednjetol perialistlčnlh roparjev Če ti i/podlctl nemoralna politika, oprtml| aklml dijaki v GoryJu. Ind.. kjer je prišlo do onoko stavko povsro se amoralne! ¿eno po rosnih big. tih med oteriL polnoči. Zelo smo jih presenetili, kajti se še nismo poprej nikdar videli Tam živita samo *eta in njen mož. Sta zelo visoke starosti, kljub temu pa še ne kažeta takih let; menda jima pomaga čisti in zdravi zrak. Voda je v teh hribih tako čista, da bi lahko našla šivanko v njej. Tam smo si ogledali rudnike, v katerih so nekoč kopali drage kovine. Zvečer pa smo se podali k bratrancu, ki je oddaljen samo nekaj ur od Aspena. Pri njemu se je zbralo dosti prijaznih Slovencev in Slovenk in smo se imenitno zabavali, mxj. John Snyder nam je pa serviral z dobro kapljico. Torej najlepša hvala vsem skupaj za postrežbo in gostoljubnost. Potem pa smo se zopet vrni i nazaj v Pueblo. Na postajo nas je odpeljal bratranec J. Snyder, s Potem smo obiskali sestr9 mojega moža v Denverju. Tairt mi je tudi ugajalo, posebno ko se človek pelje skozi Colorado Springs. Dva dni pred odhodom domov smo se pa vozili z avtomobilom. Vozila je Hedvi-ga, hči mojega brata. Peljali smo se na F. Falls. Tam je tudi lep razgled. Ima 200 stop-njic vklesanih v skalo. Na drugi strani pa se izliva čista voda preko velikega hriba. Nato smo *li okrog Pike's Peaka in bili smo tudi v Garden of the Gods er v več drugih krajih, kate-Hh imena pa se več ne spomi-ijam. Namenili smo se iti tudi pr Royal Gorge Bridgeju na obisk moje prijateljice, ki živi v En-?lewoodu, toda čas nam ni do ouščal. Upam, ako nam b' ?dravje dopuščalo, da se še po vrnemo in vas bomo obiskali. Z možem sva dospela domov 26. septembra. Lahko bi ostala tam več dni, toda meni je kmalu dovolj potovanja. V Prosveti sem čitala že več pisem, ki so jih pisali naši rojaki iz stare domovine. Tudi jaz sem prejela dve pismi iz moje vasi Knežaka. Sedaj so Jugoslovani. Podrobnosti ne bom opisovala, kajti tragedija je podobna druga drugi. Brat in njegova žena sta se malo živa. Prišla sta iz koncentracijskega taborišča. Na žalost pa so jima belogardisti in domobranci ubili tri sine v cvetoči mladosti. Najstarejši je bil 22 let star, drugi 20 in tretji šele 18. Vsi trije so umrli mučeniške smrti. Dva ležita na domačem pokopališču, eden pa nekje pri Žužem- liko sem prestala radi belogardistov in domačih izdajalcev, zato sem sedaj rahlega zdravja in neprestano bolna. Nekega dne so imeli belogardisti točne podatke, kdaj se bo povrnil mož domov. Čakali so ga dve uri okrog hiše, grozili^ da ga bodo ubili, jaz pa sem vsa trepetala od strahu. Veš, draga sestra, to so bile moje najtežje ure. Belogardisti sč se maščevali nad našo hišo in nam vse pokradli: vole, mast, suho meso, kokoši, obleko, odejo itd. Drugi sin Slavko je pri policiji v Novem mestu, Anica, Tonček in Janezek so pa doma. Domov je prišel tudi brat Ivan. On je bil tri leta v internaciji. Mož od sestre Mici je šel v partizane 1. 1943 in ga še vedno pogrešamo. Prejmi najlepše pozdrave od Tvoje sestre Ane Bradač. navijala že leta m ^a v5 krat smo tudi sli&U, da ^ demokratska in republiki, u stranka podobni kot dvaT* ja, pa kljub temu najdemo"* iavce ki pravijo, da smo zadnjih volitvah izvolili dni ske prijatelje. Yes, izvoliy take imenitne delavske priu Ije, da so nastavili v kab Rockefellerje in bankirje mesto delavcev! ' Anton Zupi* ČASOVNI KOMENTARJI Chicago. 111.—Kitajska je , lodnika, je zapisal naš uredi Garden. Strah pesimistov upravičen: da se lahko kitajo konflikt raztegne po vsem n tu. Dva faktorja dajata poJ za to bojazen: Zedinjene drž« podpirajo generala Kajšeka, H si pa natihoma favorizirajo tajske komuniste. Nekateri ročevalci trdijo, da ameriška tervencija na Kitajskem z vi kim dnem bolj sliči znani angl ški intervenciji na Grškem. Da, Zedinjene države bi mo« le potegniti svoje vojaštvo «j tajske. Ubogemu kitajskemu n rodu je že sedaj storjena veli krivica, kajti Amerika je že d bro oborožila in strenirala K šekovo vojaštvo in če se bo ko flikt nadaljeval, se prav lah zgodi, da ne bodo komunist» armade -kos Kajšekovim modi no oboroženim četam. V Ella Pultz. Evropa je na pragu laka ameriški reakcionarni politiki se močno trudijo, da bi unii relifno organizacijo UNRRA, primer kongresnik Rizley Oklahome se je drl v kongrei da je z vsemi štirimi proti tej c ganizaciji, češ, da izrablja rel ...... "i denar za politiko in "podpi ? I komunizem ter pomaga mara " " ~ Titu in njegovim kohortam." Kongresnik 0'Konski. reakc narni Poljak, ki si je nadel irs ime, pa je o UNRRA med di gim dejal tudi sledeče: "Od 1 prihajajo prošnje za več hrai obleke in zdravil? Ali prihij od ljudi, ki so vse žrtvovali svojo svobodo? Še daleč Prošnje za relif prihajajo«! berku na Dolenjskem. Težke so misli, ko človek pomisli, kaj tudi minimalna plača se je vse godilo. Kdor hoče pi- zvišala, sati v staro domovino, naj naslovi: pošta in vas Knežak pri St. Petru na Krasu, Jugoslavija. Tončka in Toni Slcufca. DELAVSKE RAZMERE IN "DELAVSKI PRIJATELJI" Bethlehem, P kapitulaciji Japonske sem čital v časopisu, da je predsednik Truman zbrisal '¡formulo malega jekla," s pripombo, da lahko sedaj delavci vprašajo za višje plače. Nadaljeval sem s čita-njem in videl, da so samo kor-poracije v Pennsylvaniji odpustile na tisoče delavcev. Aha, sem si mislil, ta je pa lepa, xse-daj ko je delavec na cesti, lah- ko vprašamo za zvišanje plače! «Pričevalcev, gangežerj} Koliko proženj so poslali po- * t-' samezniki, organizacije, unije in drugi na predsednika in kon-gresnike, da bi zbrisali oz. zavrgli fórmulo malega jekla, a bilo je vse zastonj« Vedno se poudarjali; da bo takoj inflacija, ako se zviša plače delavcem, medtem pa so velike korpora-cije žele milijone profita. Tukaj, na vzhodu, so že od nekdaj nizke plače, posebno v novoangleških državah. Če je V hiši količkaj družina, pa že oče ni mogel narediti za vsakdanje potrebščine in morala je na šiht tudi žena ali pa otroci. Za deževne dni seveda ni ostalo ničesar. Nekateri pa so takoj delo izgubili, kakor hitro je pravičnejši socialni in gos| končala vojna. Čez mesec dni ski red pa ne zastavljajo so jih že na stotine izmetali iz kapitalisti, temveč malone r stanovanj. , duhovniška klapa, naj si boksi Res je veliko vreden zakon za re koli vere. Namesto da bi bi minimalno pleča 40c na uro, ka- z ljudstvom, kakor ji veleva M teri je bil uzakonjen še pred poklic, pa je skoraj dosledi vojno. Teda pozabili so mu pri-Sproti ljudstvu. V Jugoslaviji| staviti dodatek, da bi se v slu-[rada vsilila ljudstvu kralja u»| čaju eventualne vojne in podra- njim vso reakcijo, prav tako žitve življenjskih potrebščin,' trikrat tirjev, ki so vsilili svoje «ia proti ljudski volji." Tako gobezdajo naši reaki nami zastopniki v kongresu. I veda, osebe kot so 0'Kom Rizley, Rankin in njih pajdaši niso nikoli zagovarjali poiti stvari, zato je razumljivo, di I do napeli vse moči, da bi unii to mednarodno relifno organi) cijo. Ker so evropska IjudU vzela metljo v roke in priči pometati s kapitalisti, kateri jim prizadeli toliko hudega, sedaj radi ustavili revolucijo stradanjem že tako sestradaj ljudstva. * Revolucije v Evropi, pohodi gospodi ■ DOMOBRNASKI TEROR V OKOLICI NOVEGA MESTA Clevaland, O. — Želim priobčiti pismo moje sestre Ane Bradač iz Gornjega Mraševa, občina Šmihel-Stopiče pri Novem mestu. Pismo je datirano 8. septembra t. 1. in se glasi: Draga aestra! Po dolgem času Ti pišem nekaj vrstic. Naše trpljenje v pravkar minuli vojni je bilo strašno in se ga ne da popisati. Sporočam Ti žalostno vest. da jo bil moj sin Milan ubit. Padel je 16 oktobra 1943 Njegova smrt me je silno potrla *n nikoli ga ne bom mogla pozabiti čiva nekje pri Litiji. Sreča je. da je ostal pri življenju vsaj moj mož Lojz, ki je bil zaščitnik naše vojske. Belogardisti so ga prišli vsak teden iskat na dom, pa ga niso našli. Radi tega s» meni grozili, da me bodo Ni samo to, da so nam ti delavski prijatelji "zamrznili" plače z gori omenjeno formulo, ampak so nas tudi priklenili k delu, tako da si ni mogel nihče prebrati dela. Videl sem ženske. ki so na glas jokale, ker so icmli slabo delo in nizko plačo, pa so niso medtem pa so moški na tihem preklinjali naše delavske vodi- t< lie. Da ni prišlo kje do kake stav ke. so pe v Belgiji, Grčiji, Rumuniji etfc In kaj vse. počenjajo jM ski duhovniki v tej deželi! VI ko laž, ki je naperjena proti * goslaviji, poberejo iz reakcij nega časopisja, potem pa P ocvirki zabeljeno servirajo« jim pristašem. Toda ne stf da črpajo laži iz ameriskeRM zadnjaškega časopisja, teisj «r.<> .n ni/.ko piaco, ^ tud, v- mogle prebrati dela. kot tjJgtj s,ovenlki duhovniki je imel v čikaški Tribun» čilo o Jugoslaviji in jugoslovanska vlada nsmen" ...„ sts racijam "no strike pledge," a-koprav so dobro vedeli, da niso delavci zadosti plačani. Unijski voditelji so mislili, ker so toliko potrošili za izvolitev "delavskih prijateljev." da bomo samo potrkali na wash-ingtonska vrata in bodo dobili vse. kar bodo hoteli. In res so trkali zadnje dve leti, a bilo je - vse zaman. j Zadr,ič sten čital. da se je predsednik CIO izrazil, da ie I organizacija prispevala toliko tisočakov za demokratsko stran ra. Pa ne samo H ■ propagira za Intervencijo % besedami: "Po vsej vlada napeta situacija LJ" r še vedno bojujejo v V**" „ jevanja lx* vtd»o rfč. tro dobijo vzpodbudo nd - -• Med tistimi redkimij^ , mi duhovniki, k» ne protislovenskega «rtali* ^ Dtfttf" ■ J nikov-duhovnikov. župnik Trunk Pu* posebno rr* s t ^yjJOVWBRA Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije boben otrok ne «me |iti nepreskrbljen avgusta se je pričela nne 20. avgusta ae j* rLi Sloveniji in Jugoslaviji Cclia za zbiranje denarja, obla I obutev, hrane itd. za revne nepreskrbljene otroke Sovražnik, ki je v času vojne ¿adejal veliko gorja in trplje-, vsemu ljudstvu, tudi nežnim otrokom ni pnzanesel. nes je cela vrsta otrok, i na jugu naše države, ki nitjo strehe in so popolnoma ni vsega, mnogo pa je tudi ta-¡h ki so ostali popolnoma brez ¿ev, ki bi zanje skrbeli. Tem (rokom moramo vsaj nekoliko adomestiti tisto, kar so izgubi-Poskrbeti moramo, da ne odo več živeli v pomanjkanju s da bodo tako na trpljenje, i so ga že v rani mladosti o-isili, vsaj nekoliko pozabili. „ Naša nova država, ki bo predem skrbela za mladi rod, da ) živel drugačno boljše življe-pa danes ne more nuditi ¡te pomoči, kot bi jo hotela in orala. Država je izčrpana, ni-a še vzpostavljenega prometa, jrušene so še ceste, uničena je dustrija, porušene so stavbe, reden pa se bodo sezidale no-i stavbe, uomovi za revne o-oke. pa bodo minila še leta. [#je torej dovolj takih domov, tr bi se lahko vzgajali otroci kjer bi se jim nudile vse u-dnosti, ki bi V6aj v glavnem doščale njihovim potrebam. Pri vsem tem pa se moramp vedati tega, da so vsi ti otro-že danes potrebni pomoči in jim moramo že sedaj poma-ti. Vsak^ bo zato danes čuti] t svojč dolžnost, da pomaga jcrnu bližnjemu v potrebi, vse načine moramo pomaga-Ne moremo reči, da nima-da ne moremo, kajti tudi krnim delom in s požrtvo-bstjo ter dobro voljo lahko ■pomoremo k temu, da bodo mkrbljeni otroci čimprej «krbljeni in bodo tako čim-dosegli lepše življenje v )odni domovini, tej akciji pa je predvsem rebno, da se izkaže mladina to predvsem v delu. V nas adih mora biti predvsem za-t, da živimo prav vsi zato, s svojem delom pomagamo varjati lepšo bodočnost. Mi idi bomo predvsem prepriče-starše, da bodo čim več dali pomagali revnim otrokom in ni mladini, sami pa si bomo svojega pritrgali in pokazala se znamo žrtvovati tudi »j. kot smo se znali žrtvovati DjU. red vsem pa je treba streme-u tem, da bo prav vsa mla- sodelovala v tej akciji, tza mladine Slovenije mora a«ati prav povsod. Mnogo možnosti, kjer se lahko udej-ujemp v tej tako potrebni in lslni stvari. Okrajnim in Jevnim narodnim odborom pomagamo pri vodenju Rtah, nad otroki, ki so po-socialne pomoči, delamo p* dobljenega materiala, ■tako bomo tudi osnovali de-n« mladinske skupine, ki bo-Posebno v teh dneh čistile J«' domove, jih pomagale ob-Oati in muditi. Tudi pose-mladinke se lahko javi-vzgojiteljice in bolničar-v tak- dečje domove. 's;,m< /n' '»kraji naj med se-v (J' lu tekmujejo, da se bo fi">" pospešilo in dobilo 1 «'ar». Predvsem pa bi bi-P''l""«]ji\o, da bf mladina gj". okraju prevzela sa-krbo dočji dom ali pa j ten«* [kot 1 m Do Kil bili na potrebnega otro-J tako nudila vso po-/r"«t posameznih mla-mhdink pa je predli v mestih, da ki bi imeli mož-pripravljeni na v/dr zevati kak-Pa tudi s kultur-mi lahko koristi-Prirejajmo kul-Ivp. prostovoljne 1' "no pobirali ze Prav vsak bo prikovati, obenem mi kulturno iz-9 nailh vaseh in naredila mladina in ti napiai bodo spominjali ljudi, da ja med nami ie mnogo nepreakrblienih otrok, mladine in mater. ki so potrebni pomoči. DVIG PROSVETE NA HRVATSKEM Dosedanje delo ministrstva prosvete federalne Hrvatske je kljub velikim težavam do danes pokazalo lepe uspehe. Na o-zemlju Hrvatske znaša število nepismenih od 20 do 40 odstotkov. Na istem ozemlju se je od osvoboditve pa do danes vršilo 55 tečajev za nepismene. Te tečaje je obiskovalo okrog 10,-000 tečajnikov. Do sedaj je o-snovanih na Hrvatskem 55 narodnih vseučilišč s sedeži v o- . krajnih središčih. Na njih se je' vršilo 360 predavanj, ki so bila I zelo dobro obiskana. Na ljudskem vseučilišču v Zagrebu je | bilo doslej 51 javnih predavanj. V raznih krajih je osnovanih o-krog 500 čitalnic. V vsaki čitalnici se nahajajo naši dnevniki. Kulturnih doipov je na Hrvatskem danes 600. —Po "Mladini.'' Izgredi v Kairu Kairo. — ONA. - Protižidov-ski izgredi, ki so zadnje dni izbruhnili v Egiptu, so prvi v modernih časih, v katerih je bila ljudska strast naperjena izrecno proti Zidom. Vsi prejšnji izgredi zadnjih let so bili usmerjeni v prvi vrsti proti tujcem sploh. Večina demonstrantov so bili mladiči, dečki od 8 do 20 let. Vaš poročevalec je na lastne oči videl, kako se je policija, ki je bila oborožena kot običajno s palicami in puškami ter svojimi starinskimi ščiti, obrnila proč, kot da se jih zadeva ne tiče. Vloga Amerike v kitajskih homatljah Napisal Herbert Sellgmann Položaj v severni Kini je brez vsakega dvoma poln dinamita, kajti možnosti, da se bodo borbe komunistov proti centralni vladi še razširile, so velike. Uradni krogi v VVashingtonu pa so navzlic temu prepričani, da Amerika ne bo zapletena v to meščansko vojno. Uradno mi je bilo povedano na vprašanje glede prevažanja čungkinških čet z ameriškimi ladjami v severno Kino naslednje: "V nobenem slučaju niso Zedinjene države prevažale kitajskih čet v kraje, ki se nahajajo v notranjosti Kine, temveč edino le v pristanišča kot Tsing-tao,(Činvangtao in Tientsin. E-dino izjemo v tem pogledu tvori Peking, ki pa je bil prej prestolnica Kine. Nikdar tudi nismo prevažali čet čungkinške vlade v kraje, kjer so pretili neposredni spopadi." 1 Dober primer načina, kako se Amerika čuva zapletanja v notranji kitajski spor, je slučaj admirala Barbeyja, ki je prispel dne 14. oktobra v bližino mesta Chefoo, kjer je nameraval izkrcati čete, katerim je bila poverjena naloga, da prevzamejo predajo Japoncev. T\i je našel, da so komunistične sile 18. armade že zasedle mesto in pristanišče, nakar je odklonil izkrcanje čet in odplul. Odbil je torej predlog, da bi zasedel ta kraj, ker je smatral, da pristoja Kitajcem samim, da se sporazu-mejOj komu naj na koncu koncev pripade mesto in luka. V diplomatičnem pogledu jle ameriško zunanje ministrstvo v zvezi le s Čunkingško vlado. Pri komunistih smo imeli posebnega predstavnika le do meseca januarja 1945, ki je bil prideljen kot politični svetovalec vojaškemu opazovalcu generala Wedemey-erja. . Vojaški opazovalci so imeli tam jako važno vlogo, ker so nam preskrbeli podatkov o premikanju japonskih čet. Tudi po odhodu političnega svetovalca je vojaška misija ostala na mestu, toda z nalogo, da se strogo ogiba vseh vprašanj kitajske politike. Natančnejših podatkov o spopadih, ki so nastali v severni Kini, ni dobiti iz uradnih krogov, ki poudarjajo, da so ti spopadi deloma nadaljevanje borb, ki se vrše v teh področjih med istimi nasprotniki že od leta 1927 sem. Vlada v Čungkingu ae še vedno zanaša na to, da bodo pogajanja, ki se vrše med predstavniki komunistov na severu in čung-kinško oblastjo, uspela ter do-vedia do ustanovitve posvetovalnega političnega sveta, o katerem je bilo govora v razgovorih komunističnegs prvaka Mao Tse Tunga in ameriškega ambasadorja Patricka Hurleya PROSVETA žurnalistu Fodoru, da se ni sovjetski poveljnik Vorošilov v nobenem oziru vtikal v volitve. To sta samo dva primera, a jih je mnogo več. Ker vse kaže. da je konec kapitalizma tudi v Jugoslaviji, bomo čitali zmeraj več laži tudi o njej. • Poznani antifaŠist George Sel-des poroča v svojem časopisu "In iactu" sledeče: "Ameriške šole so napolnjene z reakcionarji in taši sti. Med njimi so predsedniki univerz in vodilni pedagogi, ki so pred časom indorsirali Hitlerja, Mussolinija, Franca in druge diktatorje ter pisali simpatično o fašističnih teorijah, Kljub temu pa še ni bil niti en predsednik univerze ali profesor odpuščen radi tega, na drugi strani pa je izgubilo službe na stotine profesorjev in učiteljev radi liberalnih in radikalnih nazorov." Seldes ni zapisal zgornje trditve tja v en dan, temveč navaja dok umen t a rič ne dokaze in imena prizadetih profesorjev. b< * To nedeljtf se bo vršila važna prireditev podružnic organizacije SANS. Kot glavni govornik bo nastopil dr. Slavko Zore, ki je bil aktivni bojevnik v partizanski vojski, Na programu bo več drugih točk. Priredba se bo j. vršila v dvorani SNPJ. Ves dobiček je namenjen za naše brate in sestre v Jugoslaviji, zato vsi na priredbo! V nedeljo, 9. decembra, bo vprizoril klub 1 JSZ sijajno veseloigro "Hiša gospoda Harrin|-tona". Je sijajno odersko delo in tudi igralci bodo dobro igrali svojt vloge. Vstopnice so ie v predprodaji. Kupite jih! Milan Modvetek. 2. Usoda kitajskih komunističnih armad. 3. Administracija predelov severne Kitajske, ki je v komunističnih rokah. To je vzrok, da so sedanji razgovori usmerjeni pred vsem proti sestavi neke vršte posvetovalnega telesa, ki naj bi obsegalo vse politične stranke Kine. Glasom naziranja ameriških uradnih krogov je največ upanja v tem, da bo prišlo do sporazuma v teh pogajanjih v Čungkingu, ker bi utegnil tak sporazum privesti do tega, da bi se Kitajci odločili, da urede svoje4 spore na političnih sestankih mesto na bojnem polju. Kar se tiče Zedinjenih držav, je nameravano, da se odpokliče vse ameriške oborožene sile, čim bodo japonske čete razorožene na vsem kitajskem ozemlju. Ceni se, da ob novem letu ne bo več kot približno 53,000 marinov in 6,000 vojakov na kitajskem ozemlju. Kar se pa Rusov tiče, smatrajo uradni washingtonski krogi, da je Mandžurija ona točka, na kateri bo preizkušena vrednost nedavne rusko-kitajske pogodbe. Ako bodo Rusi odpoklical! svoje čete — in po zadnjih vesteh so jih začeli umikati — bo prevladalo prepričanje, da bodo ostali zvesti svojim obljubam. —ONA. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja « 1. tirani.) in krtači, da se kar kadi, zato so gospodje sedaj poklicali na pomoč, da jih brani pred Trunkom, nekega lajika Andreja Tomca, ki pravi, da je potrebno včasih tudi duhovnike braniti pred duhovnikom. e "Rusi so preveč sumljivi . . . Sovjeti ne zaupajo kapitalističnim državam . . Take pritožbe čitamo dnevno v kapitalističnih časopisih. Posebno pa se jeze, ker boljševiki ne puste sovražnih'žurnalistov v Sovjetsko unijo. Rusi imajo grenke izkušnje s kapitalističnimi žurnalisti, ki ao v zadnjih 25 letih napisali več laži o Rusiji kot jih je bilo napi-zanih v vsej zgodovini katerega koli naroda. Pred vojno je bila v Kigi posebna kovačnica laži, iz katere so švigale falsificirane in fabricirane vesti po vsem sve-tu. Pa tudi sedaj nI dosti boljše v tem oriru. Pred kratkim je ameriško časopisje z debelimi Pogajanja, katera je imel Mao ¿^„jj prineslo poročilo, da so Tse Tung pozneje z maršalom ang|eftke vojaške oblasti aretira-Ciang Kajškom, so se izjalovila. | 100 nuv,v, ki ao bili zapleteni oziroma so glasom tukajšnjih u- g ¿rno frtrro v Berlinu* Pozneje radnih virov uspela le do neke mere, namreč, da sta se oba prvaka sporazumela v tem. da si bosta prizadevala priti do soglasja. Sporazum se je izkazal začasno nemogoč v naslednjih z vah: le- I. Čas sestanka kitajske na-bodo napiai, le- rodne skupščina in njena testa-r, nti, ki jih bo va. m» |e izkazalo, da je bilo prizadetih sam«» f»et Rusov,, toda časopisje tega ni nikoli popravilo Prav uko smo zadnie čas* A-j tali, da ie /«povedal Sovjetski pov« Ijnik na Madžarskem skup-no voMno listo vseh strank, da ne bodo vršile volitve pod aovjet-sko kontrolo, sedaj pa >e voditelj zmagovalne stranke malih po;»eatnikov izjavil čik»*kfn>ti 21.1945 VETERANOV ARMADE VAŽEN DAN ZA TISOČE SEDAJ V CIVILNEM ŽIVLJENJU "FANT! TAJPRILOŽNOSTI JE PREDOBRA, DA BI JO ZAMUDIL!" vArma«lo* moji"» P «)• Jaz Uhko pridem n«. v * ebnimi re^n- iniim činom in d3.ro pL*o, h.trl SUntprivileSV»^;;« odvl.no, prii*W napredek, ^^Z^ - «« v-/ D SEDAJ pa do 21. novembra se bo na tisoče armudnih veteranov zopet priglasilo v novo mirodobno redno armado Strica Sama. Kmjtl —vojaki, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom letošnjega leta in se zopet priglasijo do 21. novembra ali prčj, se bodo mogli vrniti v armado z istim činom, kakršnega so imeli, ko so bili odpuščeni. Vojaki, ki so zadovoljivo služili 6 mesecev in so bili odpuščeni kot prostaki, bodo z zopetnim prigla-som pred 21. novembrom dobili čin prostaka prvega razred«. Vojaki, ki so sedaj v armadi in ki bodo prosili za odpust po 1. NOVEMBRU v namenu, da se zopet priglasijo v redno armado, bodo tudi obdržali avoj sedanji čin, ako |e vpišejo v 20 dneh po odpustu pred 1. FEBKUARJEM 194«. » Te posebne pravice so značilne v novi postavi, ki jo je sprejel kongres, da postavi najboljše plačano, najboljše vežbano mlrodolfro armado v zgodovini U. S. Malokatere priložnosti m kariero celega življenje nudijo toliko privlačnih ugodnosti. "NAJHOIJftA SLUftriA NA »VRTU* Ali si morete misliti kako drugo delo, ki bi vam prinašalo dobro plačo, hrami, obleko stanovanje, brezplačno zdravniško in zobozdravniško postrežbo, potovanje po celem svetu, 30 dni dopusta vsako leto, izobrazbo in učenju v skoro 200 poklicih (n strokah, in ule v poloiaju, du urcnt* o ;>okoj t jtivljrtmkimi dohodki vaak čas no 20 letih gluth*? ' • Ni dr%Q0ya drla! Zaradi tega smatrajo vaše delo v novi mlrodobni redni armadi za "Najboljšo službo na svetu," To so samo poglavitne točke nove l^atave /a Prostovoljni Nabor za Oboroženo Silo leta 1941. Vsak Amerlkaner bi moral znati popolno povest, Zglasite se pri vaši najbližji armadni iiuboinl postaji in dobite vsa dejstvu, poglavitne točke novega nabornega programa i. 3. Pristop /a m, S ali 3 bta. (Krioletni vstop dovoljen sa vojak«, ki ao bili v armadi *e«t masaerv.) Pristopna starost <»d 17 do 34 let vključno, ra/un onih, ki ao sedaj v armadi, ki se morejo nanovo priglasiti v vsaki starosti in /a biva«« vojukf, pri katerih Je odvisno od dolgosti vojatke službe. Vojaki, ki se sopet priglasijo, ohdrfte svoje sedanje 6inr, ako ae priglasijo v 20 dnrh po odpustu in pred 1. fehru-«r)em 1044 Isto velja xa vojake, ki so bili odpuščeni med 12 majem in 1. novembrom 1049, ki so se priglasili pred 21. novembrom 104S 4. Najboljlfc plačilna l«*tvkra, sdravnUka oskrba, hrana, stanovanja in obleka v zgodovini nale armade. I. Pov (tanje bonusa rs »oprtno priglasitev $00 sa vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plafen /adnji tak tjonu». ali pa od radnjega vstopa v službo 20% posebne platr tu službo onkraj morja. 7, Do 00 e do $106 20 na m«*ser.| Vae prpjftnje dejanske eejatkr službe ttejejo ra pokojnino Korist r»o <«I postavi glede pravic Podp"< za druftlno tu cus vojeSk« službe sa one, ki so odvuni od vojaka, ki se Je priglasil ali nanovo priglasil pred I julijem 104« 14. Priložnost u«'i 11 se «im ga ali vef ismed 200 poklitov In stiok, ki se poučujejo v vojalkih strokovnih Aolah v U H ali okupiranih drlelah. II. Izlili u oddelka sluflie in prekomorsk« su krsja v siafni , službi, na tleh ali v slu/lx ni armadi na triletni službi. 1$. pM-dnost dobrot National Hervlce l.if«- Insuranve. 17, It« /ervni io A U. H. Commissiomd « uslmkl, ki so bili odpui/eni 11 aktivne služIte, se motejo pilglasltl v Urade I (Mantel or Ist HeigcanD In Ae morejo olatižati svoj rerervnj ¿In. I. 0. 10. II. It It. n H r H HO U " u. s. Armv MESEČNA PIACA—KNIJ8TED MKN. pele« brana, aienovanta. obisk« In sdravnlák* oskrbe M ON r Hi V SSTISMMMf %*mrO«f IMCOM it arras • is r«ei' II reo»»' Meacer Srrgeam or Fkn ttergranr . """ l*r»U« IWfltl p(t itXMÍ $a«l, 70 ¥ 0199.29 Trrfcnkal Hergreni I lijoo 74.10 l¿«.19 Sul Sergeenl « , M6.ia» éJ.40 IU04I0 Sarfaani • • • • 71 M.70 •7.79 Corporal , , , , M, A K) 4 J.'Mi 74.29 Prívale Fira Uess . UDO 19.10 00.79 Priváis , t • • yojoo 91.90 96.19 (a|—Dodatno >0". pov »tke sa prakomorsko ilulbs, (bl—Ded a I no tO', sa lelalske peaedko. pedale* ud. («I- Dedele» rx»»U»n|» *l**e sa vsako triletne staSbo rmu VPIHITK KK ZOPKT 8KDAJ PRI VAfcl NAJ. tllAfji NAIJOUN! POSTAJ! V. S. A HM Y 168 W. Van Buren 9U Chicago IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal Tartar (Nadaljevanja) "Svetnik, donna Margherita, ki živi le za Bo-ga in sveto vero! Čez morje, iz Amerike je prišel, da bi na kongresu vnemal mrtva srca *a nesrečno katoličanstvo tujezemsko. Odpravil se je na dolgo, težavno in mučno pot: viharje je prenašal, zasrambe posvetnjakov in zaničevanje krivovercev! Stradal je in v bridkostih je lazil po svetu. Poslušajte, donna Margherita! Samo katoliški mašniki sp, ki se podvržejo takim žrtvam! Na to sem ponosen!" "Si, si!" "Si, si! To je vse, kar veste izpregovoriti ve posvetne ženske! Kaj so vam mar božji svetniki! Nova obleka, nov svilnat trak za lase, vse tako vas bolj zanima nego svetnik, ki leži na golih deskah pri očetih frančiškanih. Žalostno, donna Margherita!" Ni sicer vedela, kako da je prišla v to karanje, a vzlic temu je klicala vodo v oči ter za-ihtela: "Kje pa naj zvem kaj o svetem možu, ko ga ne storim koraka na ulico? In če je iz Amerike, gotovo ne govori naše govorice!" "Vidiš, Margherita," je odgovoril kardinal, "kako te tepe Bog s temo in slepoto. Ti je li mogoče misliti, da se rodi tak svetnik v drugi deželi nego v naši solnčnati materi Italiji, katera je dala največ svetnikov večnim ne besom! Dosti je! Že čujem Beppove korake. Odriniti mi Je k cesarju, da izprosim izdatne podpore svetemu mučeniku.' Svetli knez Mettemich me pod pita, zatorej odhajam z najboljšimi upi!" Vstopil Je strežaj ter opozoril kardinala, da je' voz pred hišo. Ko je bil že pri vratih, je iz-pregovoril eminenca: "Morda še pride pater Angelo! Naročil sem ga, a svetega moža je gotovo zadržala molitev! Nič ne de, saj mi Je itak vse pojasnil. Morda Še pride! Povejte mu, signora Margherita, da sem šel na dvor! In dostavite mu, da sem odrinil z najboljšimi upi!" Ko je bil odšel, se je odvalil slgnorl Marghe-riti kamen od duše. "Kakšne sitnosti Ima človek s temi starimi gospodi! Kaj ima od tega, da Jim streže kolikor le možno? Beatissima virgine! Kaj ima človek od tega? Tista kopica škudov, ki mi jih kardinal vsak mesec nerad plača, je več nego odtehtana po grenkih besedah, ki me ž njimi pita njega eminenca! Kaj ima človek od tega? Posla čez pretepe, dela in muk kakor jetnik na galeji! Ljubi Bog kako tepeš nesrečno, a zvesto zakonsko ženo!" Tsko je tarnala donna Margherita. Nato je z rcsignacijo vzela v roke le prej omenjeni ta-lar, na katerem je bil kardinal pogrešil dveh gumbov. K oknu si Je primaknila blazinski stol, ki je na njem poprej eminenca sedel, ter široko sedla nanj. Čez kolena si Je- razgrnila rdeči talar, iz žepa pa Izvlekla šivalno orodje ter se je takoj vgloblla v delo, da bi z rdečo nitjo prišila rdeči gumb na rdeči kardinalov talar. "Per dio!" Je zastokala, "rdečega Je preveč v tej hiši in gabi se ml že kakor puranu na dvorišču!" V tem Je nekdo lahno potrkal na vrata. Se prej, nego se je oglasila donna Margherita, so se duri odprle in vstopil je koščeni, dolgi in sveti naš znanec iz tretjega poglavja te pripo- vesti. Vstopil je Angelus Inglesie. Opazivši, da ni kardinala v stenici, je takoj zdrknil s pogledom proti stropu ter izrožljal kratko molitev, g katero je klical božjega blagoslova na kardinala in njegovo hišo. Ko se je pobožni mož izrožljal, je povesil oči. t Videl je žensko, zategadelj jih je povesil še ¿lobočje! "Eminenca me je klical!" je izpregovoril naposled. "Zunaj ni bilo nikogar," je dostavil ponižno, "zatorej sem vstopil!" Ko ni dobil odgovora: "Bojim se, da sem prišel prepozno! Opravljal sem molitve z očeti frančiškani. Da bi se le eminenci ne bil zameril!" Svetnik ni opazil, kaj se je godilo med tem Časom s signoro Margherito. Takoj, ko je bil vstopil, Je vprla vanj svoje oči. V trenotku ji je zdrknil Ular s kolen in izmed prstov sta ji ušli igla in nit. Donna sama pa se je dvignila s kardinalovfega sedeža in po obledelem obrazu se ji je razširilo začudenje, kakršno preobda človeka pri veliki grozi ali pa ob veliki sreči. Kardioalova nečakinja ni vedela, naj se li vda grozi ali sreči, skoraj sta jo prevladala oba občutka. Okamenela je takorekoč in glasu ni mogla dati od sebe! Ko abbe Inglesie le ni dobil odgovora, se je poklical z drugega sveta, ki je bil vanj po svetniški svoji navadi zamaknjen, in pričel se je nekoliko bolj baviti s svojo okolico. In takrat se je njegovo oko ujelo s strmečimi pogledi okamenele ženske. Tedaj pa se je tudi vse razvozlalo, kar je tičalo signori Margheriti v grlu. Vzkliknila je, da se je soba zatresla: "Giacomo!" Oni pa se je zopet zamaknil v drugi svet in odločno je izpregovoril: "Jaz vas ne poznam, posvetna ženska!". Prišel je ogenj v streho! 'Ti me ne poznaš, Giacomo Princi? Ta je poštena, svoje zakonske žene ne pozna ta človek!M Že ji je šlo na jok: "Da sva bila poročena pred oltarjem svetega Andreja, boš tudi tajil? V Frascatiju? Pred oltarjem svetega Andrej«? Grdoba!" "Signora," je odgovoril abbe s sladkim glasom, "signora, vi ste v zmoti! Saj morate vendar opaziti, da stoji pred vami mašnik katoliške cerkva. In kje naj pride tak do zakonske žene, do veljavne zakonske žene?" Inglesie se je od prvega presenečenja že toliko ojačil, da se je sedaj suhotno smejal. "Kako naj pridem k veljavni zakonski ženi?" je ponavljal. "Drugega vam ne morem odgovoriti! Jaz vas ne poznam, in da se še bolj pomirite, tudi starega Frascatija niso nikdar gledale moje očil" A ženska se ni dala prepričati. Kakor ploha se je ulllo nebroj vprašanj iz njenih ust. "Ti nisi Giacomo Princi, bivii cerkovnik pri Sv. Andreju v Frascatiju?" "Ne, gospa!" "Ti nisi živel v Albanskem pogorju in tudi dona Sebastiana, kurata v Frascatiju, niso poznal?" "Bog mi bodi svedok, da ne!" (Dalje prihodnjič.) pbobtita Si dobil za delo plačilo? Za trpljenje prejel naslado? Ker je tvoja dobrota često križana, mar zato ljubiš življenje? Ker ai izpil čašo sladkosti, pa ti je življenje zanjo natocilo sto gorjupih kelihov? In to nehvaležno življenje ti ljubiš? Na to se vežeš? Bedak! Pozdravljena, smrt! Tako reci. Hrbet obrni življenju in delu in trpljenju—in če se obrneš na tej poti nazaj—pljuni življenju v obraz! Stran, življenje! Kaj mi češ, nehyaležnik . . . Tako je govoril skušnjavec in se sklonil prav do lica; kakor večerna sapa Je bil njegov dih, sladak in vaoljiv. Moj duh pa je uzrl Krista, ki je klečal pod oljko, kako se je dvignil, močan in brez strahu. Vrhovi 6ljk so ponavljali: Zgodi se Tvoja volja! "Stran, skušnjavec!" je krik-nilo v meni! "Jaz ljubim delo in trpljenjem zato ljubim življenje! * • , Kdor ne ljubi dela in potu, zapisan med mrliče!" Odtrgal sem roke od obraza in se vzravnaL Plaha lučka je br-ela pred sliko bičanja v cerkveni lopi. V rdeči luči je si-ala z obraza Kristusa moč in jubezen. V gori je zatulila sova. Meni je pa bilo radostno pri duši, da sem si zažvižgal veselo pesem . . . Legel sem in zaspal kakor o-trok, ki ne misli na prihodnji dan. Drugi majnik. V ranem jutru sem opravljen za odhod še postal sredi sobe. Na levi, na desni, povsod red. Kakor bi z debelo rdečo črto dovršil ig podpisal račun z živ ljenjem. Red z Bogom, red s svetom. Pojdimo! V veži slovo. Slovo od tistih, ki mi služijo v ljubezni in od povedi. Slovo brez ceremonij, ker jih n^ega naroda kri ne pozna. V njihovih očeh nič solza ,v srcu pa skrita gorest. Z Bogom! | Moj belogrivi Sokol je bežal vozom skozi vas. Že me je pozdravilo polje, pozdrav mi je sporočal šumeči potok, ki je va-soval v noči še v hribu in pred zarjo poslušal petje petelinov na borih in se pogovarjal s srno v globeli. (Dalje prihodnjič) Vrhnja plati Črtice in povesti Spisal F. 8. Flnšgar (Nadaljevanje) Tedaj so se mi razširile prsi, srce je začutilo majevo življenje, prsi so mi bile preozke— in kljuvalo je: ven—ven, lz Ječe —ven—v življenje! In tudi sedaj—kakor pod cerkvenim, mračnim svodom—so se zgcnilcf ustnice—in iskale govorice—in iskale pesmi, da bi »pregovorih*. da bi zapele v ta zbor ln živele žive med živim življenjem. Toda tudi sedaj so bile ustnice—usta jecajočega o-t roka, ko zagleda prvič zeleno trato, kjer se pasejo bele ovči-ce in igrajo mlada jagnjeta. ()ci sagore, roke se širijo, srce kljuje. besede pa ni iz napol odprtih ust. Bil sem jecajoči o-trok, krog in krog slovesns d volana. na svodu so prižigala sama nebesa vesele lučke, od zemlje, lz kipečih grudi mladih livad Je odmevalo do nebes "Te Deum—laudamua—7 . . ." Takrat pa me je nenadoma zopet zabolelo. Tista tenka, kakor nož ostra bolečina—grenka moja znanka' Prsi so se skrčile, srce Je vztre-petalo. Roka. ki je nosila križ kot veseli prapor. )c omagovala, križ se je nižal in donižal ter legel a težo na ramo. ki je za ječala in se upognila pod njim. Za Triglavom Je ugasnila luč. na Sorsko polje so legle mrsčne sence Iz senc se je pa dvignila daleč tam na skrajnem robu polja, pod Kamniškimi planinami, samotna gomila. Na njej so cvetele hiacinte—. • In spoznal sem gomilo. Po pesmi sem jo spoznal, ki so jo ponavljale hiacinte, vse solzne v večerni rosi: "Samo pomladi nikar!" Tvoja pesem, dragi Anton! Ker sem umel tebe ln tvoje srce, sem slutil, da umem tvojo pesem. Pa Je nisem! Nocoj to uro, ko Je poteklo leto od tvoje smrti, ko se je tudi nad-mc nagnil Isti grozeči meč, nocoj to uro razumem, da te nisem razumel in da nisem občutil v dnu duše tvoje solzne pro« Arije: Samo pomladi nikar! Nisem Je občutil do te bridke ure. Danes pa jo občutim, danes jo ponavlja moje srce, danes jo govori, kakor bi bila pesem njegova in ne tvoja lastnina. V tem hipu čuti srce, kako je prikovano i na ta lepi božji svet. kako je zraalo s temi livadami, kako sorodno s temi planinami. In nad vm« te e«*ri Je dvignjen meč, ki utegne zamahniti v hipu kakor blisk skozi vzduh—ln vrti se zdrobe v prah—in v prah se zdrobi to ubogo srce . . . V d robu je kljuvala bolečina, kakor gloje črv v mozgu jablane Pleča so se upognila niže. križ je bil težak, srce je vse plaho vztrepetavalo. Oči sem zatisml. Sorsko polje biš? je zagrnila noč, truden in trplj^ nja poln sem se sključil na o-grajo pred cerkvijo sv. Štefana. Sam—v boju z življenjem za življenje. V tem hipu, ko sem zaklopil oči ln pokril lice z rokami, sem zagledal v mesečini ZvellČarja, kako je klečal skrušen na tleh, na gori—na golem kamnu . Nad njem so strmele oljkove veje v nebo, neme, tihe in so se čudile. Zvellčar je truden dvi gnil glavo, razprostrl roke ln se ozrl v. nebo. Njegove oči so vrele v solzah, na skali, koder je slonela prej njegova glava, je mesec preplašen uzrl krvave lise ln zbežal z grozo za oblak. Vztrepetal sem. Ustnice trpečega Zveličarja so se zgenlle, iz prsi, z bridkostjo napolnjenih je dihala prošnja v nebo: "Oče, a ko je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja mimo mene . . ." še bolj sem zadrhtel. Rok nisem mogel geniti od obraza Zakričal bi bil. Pa ni bilo glasu. Samo duša, samo srce je jecalo: "O Kristus, o Zveličar! Bog—in človek!" In od kesa ln sramu me je prevzelo, ko sem pomislil, da še nikdar nisem zadoetl gorko občutil te Zveličarjeve prošnje te njegove groze pred smrtjo— Iz ljubezni do nas' isvoljeno. Ždel sem v nejasnih hipih, ušesih mi je bučalo— kakor dis-akord smrti. Tedaj se je oglasilo nenadoma za menoj in se rladko smeh Ijalo in se grenko rogalo: Življenje—ha! Kaj Je življenje? Kaj ti je dalo, da ga lju Razni mali oglasi MEN a WOMEN Men for Punch Press & Polishers. Girls & Women for Genersl Factory and Assembly Work. Good pay. MASTER METAL CRAFTERS 18 So. Jefferson MAN FOR GENERAL WORK IN FURNITURE STORE Must be able to drive Good job - Good pay - Apply HOWANIEC FURNITURE CO. 1701 West 18 St. TOREK, 13. NOVFuo>1 Razni mali ogl^ BI RADA NOVO HLADILNICO ? Rabljana maičob« M buj# Prt izdelavi hUdU^ likalnikoT in mnoqo druq,h •tTari . . . t#r ludi «« ODDAJTE VASO RABLJENO MAST! LAUNDRY HELP oi all types. Shirt Press Operate Shirt Finishers. Flat work £ Handkerchief girls. Good rate of m Pleasant working conditions aZ Mr. Busel—SUPREMK 1.AUND» 4224 West D>ision R st D* cfe "Poglejmo, ta'pa lsgleda tako kot oni stavkolomec. ki al ga nfjel zadnji teden." Razni mali oglasi FACTORY OPERATORS 85c average piece work earnings; 64c learning rate. Wide variety, light, pleassnt job. EDWIN L GUTHMAN 6c CO. 15 South Throop TAILOR Fine Custom Coats Good Pay Steady work JOHN HARPER & CO. 222 West Monroe St. Work in your own neighborhood. We need MANGLE HELP FEEDERS - FOLDERS Experienced - Steady work MANHATTAN LAUNDRY 5530 W. Cermak Road Rami mali osrlasi WOMEN to package medicines and drugs; good starting wage, automatic increases; free bus service to plant from Chicago to Evanston. WYETH, Inc., 8100 McCormick Blvd. Independence 2400 WOMEN Light assembly work. GIRLS—experienced snd inexperienced. Steady jobs, good working conditions. Time and half overtime. See Mr. Fiach berg, 2nd floof. 711 W. Lake Street. SPENOCR COMPANY To the People of this CflflfiMiitity Lieut. Can. Robert Etahelber-car. commander of the Eighth U. 8. Army, said upon hU arrival tn the Tokyo arse: This U tha beachhead where X waa sup- Iioied to and tn the Invasion of Japan. I certainly never expected to ■at here without s phot baing fired at me ' The ease with which we have taken over Japan Is due in part to the tremendous might of our armament BUttoni of doilan of your war bo** are represented by «he huga naval foroea. air farces and amgnifWnt armlm and supplies, which we were getting ready for "D-Day Japan -The sudden ending of the war did not wipe em fee coats You are now flatted upon ln fee Victory Loan M bar eitra Victory Bonds to toot fee Mil The victory bill is betas paid tn extra loans to your government instead of fee extra expenditure of Aanetiean Uvea en the benches of Japan. _ THE EDITOR MEN Factory help - Good opportunity 80c per hour to start GENERAL PLATE MAKERS SUPPLY CO. 522 South Clinton MAN to work in curing cellar and men to work in sausage factory. Top pay SCOTT-PETERSEN & CO. 4450 Armltage Ave. COOKING AND 1st FLOOR WORK WHITE Reference KENWD. 2684 OPERATORS—ON STRAW Plenty of woHc Good pay CHICAGO FASHION HATS 85 E. South Water R. 701 • MEN—Over 17 yrs. Factory work - Good salary Pleasant working conditions Paid vacation. Apply C. R. DANIELS, INC. . 824 W. Adams I FUR FINISHER 1st class only - Salary $70 40 hours Permanent position 209 S. State St. R. 1802 HARRISON 0537 WOMEN OPERATORS SEWING MACHINE experienced; 5 day week; guaranteed $30 per week. Can easily make more. HYDRO-TEX CORP. 584 W. Adams 2 ALUMINUM MOLDERS 2 Aluminum Bench Filers No experience necessary A. THIEDE 4340 West Melrose St. Palisade 8407 WOMEN Operators for Single Needle machine Good working condUions Apply ALLAN SHOE MFO. CO. 811 West Division NEEDLE WORKERS Experienced; to be trained to make hand sewn lamp »hades; earn while you learn a highly paid trade, S. & O. SPECIALTIES CO. 2020 Milwaukee OPERATORS Experienced on Saturn Braid. Good pay; plenty of large orders; daylight work room; come ready to work DEL-RUTH HAT CO . 15.1 N. Wabash WOMEN for general housework and laundry 5 days 9:30 to 4 PM^ $20 HOLyCOURT 2133 WOMEN FOR GENERAL HOUSEWORK Light cooking, 11 through dinner, 5 days a week. Pleasant working conditions and good home. REGENT 4376 GENERAL HOUSEWORK Plain cooking - No laundry Own room, bath, radio Stay. $30. MIDWAY 10373 MARSHALL FIELD & CO. Wants women for kitchen assistant, counter service, dishwashers, bus women. Employment office 3rd floor STATE-WASHINGTON eneral OFFICE CLERKS Pleasant—easy work Permanent positions Good pay MALING SHOE! ' 811 So. Wabash WOMEN & GIRLS EXPERIENCED — FOU SAUSAC LINK AND PACKING DEITS. Excellent working conditions Plenty of overtime Apply RICHTER'S FOOD PRODUCTS, INC. 1040 West Randolph St. CHRISTMAS JOBS AS Dishwashers, porters, runners, stockroom clerks. Full or part time. Employment office 3rd floor. - MARSHALL FIELD & CO. State-Washington STENOGRAPHERS TYPISTS ADDING MACHINE OPERATORS (with or without experience) Steady employment * Pleasant working conditions SEARS COMMUNITY STATE BANK 3401 W. Arthlngion St. 2ENSKEI ki ste bile uposlons v vola industriji AU gledate sa dslo? TELEFON KOMPANIJA RABI v HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v delih mesta od 5:30 pop. do 12. ureponoč Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uridu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v pritličju 309 W. Washington SL CHICAGO V Prosvetl so dnevna »vet« ne ln delavske vestL AU Ü čitate vsak dan? GIRLS and WOMEN wanted AS LINING MARKERS permanent work good pay * «J. P. SMITH SHOE CO. lit** __171 WORTH SANGAMON STREET SECURE YOUR FUTURE WITH AH OLD ESTABLISHED Fll WE NEED TODAY: TOOL and DIE makers all-AROUND machinists HIGHEST PAY FOR FIRST CLASS WORKERS Plenty overtime - Excellent working conditions, BRONZE & STEEL DIE CASTING CO. PLA1VO. ILLINOIS y Factory phone—PLANO 28521 or Spt. Helm. F. Meier, residence phone—PLAN" Our Workmen-Do Not Strik BECAUSE THEY HAVE no GRIEVANCES MEN You, too, will be satisfied with our pleasant working c»ndit and pay • ordinary paper work • NO EXPERIENCE NECESSARY • no age limit • Always plenty of work Apply in person Hinde & Dauch Paper 3301 We»t 47th Place Th CO,