&, P, SuSnik: Božična pravljica. OdvečerjaM so, Janez se je ravrvo imizal od mise t dnračen kot da bo laže dremal med rožnim vencem. Mala Cončkn ]e ircigala svečke pri jaslicah, oče pa so snemali *rtolek in se odiniikali, da pobrišejo mati mizo. Potem ao molili. Ko so oče «tčeli ravno svoj enakomernf: »ki ti ga Pevica veselo rodila«, tedaj je drobno pocinkalo na vrata. liati so hottli vstati, pa so se že odprh. O, pa ni vstopil deček v Ie<pi beli rdečkasti halji in « tf4ncem krog glavics: tisto preprost deček v tanid običkd in ves prezebel je bU, le ohrazček je bil taiko ljubek. Oče so malo pogledali in se začudili, polem pa hiteli 4fi\]e; Janez v svojem kotu je bil ie tih, Tončka se je rado tedno ozirala, mati pa so prišli k dečku in inu nekaj šefetali ter ga .peljtdi k pečL Samo' smehljal se je, da je postaio imali Tončki pri«rŁno toplo. Oče so bili -2e pri koncu, tunili so Janeza ter se poHHiali. »Kdo pa |e?« »Kdo pa si?« sta hiteJa oče in mati. Deček se je samo smehljal in grel prenvrle ročk*. »Jaz ga ne poznam«, je rekla mati. »Bogve, odkod se je pritepeL« »Tok povej no, čigav da sil« Deček se je nesikončno nulo smehljal. »Pusti gal« Oče so vzeli časapis, da preštudirajo politiko, mati #> ponvivcli, Janez si je natiačil čedro ter vzel Mohorjev 9toledar, da prešteje nedelje. Drobna Tončka se je boječe sukala okoli dečka, iva*dnje pa se je ie akarajžila in nvu tiho govorila: »Ali te zebe?« »Glej neše jaslicel A!i j»h ti rtinvaš?« Naslonila se je k njemu in mu pravdla svoje mlado »afžece. Ttho sta čapeia pri peči in .sklarvjaila svoji glavici Augo k drugl Tedaj je prikrevsala stara Jere, pražnje oblečerra in -* «gfl§eno tresko v roki. »Dober večer vsm R>g daj!« »Dober večer! Ali že tako zgodaj k pohiočjni?« Jera se je otepala in si hukala v prste- »Kogo pa imate tu?« »Kaj noče poved«ti.€ »Mati«, je sJcočila Tcnčta^ »menl je povedaL Božiček »Kaj?« ]e zategnila Jera, iki so ji praviii,, da je tretji $Mski kaplan. »Kaj?« je 5e enkrat botete. LTončkj je izatemnela vsa radost. *Z Bogom si ne delaj norcev, ti pritepenec!« Tako je povedala stroga Jera in zapretila dečku. — fmčki je bilo težko, dečck pa se ]e ljubeziuvo smehljal. »Saj Je«, je trmala Ton.čka Jera se je vsedla za mizo. »Mica, ali že vei, da j/e Distemac tožil ono4e?« »Jej-jejl« »Najprej se | je z ieninom polkavralo, zdaj bo pa Se &I plačela.« Mica je brisalB skledo in obraz jl je žareL »Frevisoko je letela.« »Ja—ja«, |e eopela Jera. »Mati«, je spet prišls Tončka »Pri gaspodu je tudi ife bil.« »Kdo?« 6« je obmLla Mdca »Om—m«, je z bradico pokazala dečfca. »Pri gospodu,« se je prekinila Jera. »Kuherca ?o mu čaja dali«, ]© vedela Tončlca. »In tJ«M na Lešah je bil.« »O, cevedav tain tisto knapovje!« je zanKevala Jors. »Pa Rcžmennva Lojza »e je nocoj Jokala in pri nji je M in ji sc';e brisal« J'-ra st je zakrohotala, Se Janez je posluhniL »Ta Rožmanova,, ima se jokati zakaj.« »Vsaj ne bo več nosila glave tako pokond.« »Ji bom dala že še pod nos.« »Prav $. Je!« »Kdo pa |e ta fantič?« «e je spoinnil oče favocDuifl politiko. Vsi so se ugledali v dečkn; deček pa fe stopi! po sobi ht z neskončno milcbo gledal v Tončko. In ":e so strmeli ysi v de<^ka, ki je nosll zarjo na čela in solnca v očkih; riso vcdeli, kdaj je zaprl vreta in ko so se vzdramili, ga Vl b!lo ^eč. >No —«, Je začel oče. »No —«, je n\isli!a Jera. Janez je vsial, mati je sldepala rofci, Tončki pa 90 ¦priSle soke. —