PRIMORSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 9 (8411)
TRST, četrtek, 11. januarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v vcu pn orenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je' edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TISKOVNA KONFERENCA GLAVNIH TAJNIKOV CGIL, CISL IN VIL
Jutrišnja vsedržavna splošna stavka izraz boja delavcev za gospodarske in socialne reforme
Poleg delavcev in uradnikov bodo stavkali tudi šolniki ter filmski in gledališki umetniki - Prebivalstvu zagotovljene nujne storitve - Napovedani shodi delavcev
RIM, 10. — Tajniki treh sindikalnih organizacij Lama (CGIL), Storti (CISL) in Vanni (UIL) so danes na tiskovni konferenci obrazložili vzroke vsedržavne splošne stavke, ki bo v petek. Na konfe-r«nci so prečitali skupno izjavo treh sindikalnih organizacij, v ka-lori pravijo, da bo »splošna stavka 12. januarja manifestacija odločnosti celotnega sindikalnega gibanja da izrazi odločno nasprotovanje Vseh delavcev proti sedanji gospodarski in socialni politiki v državi».
Sindikalne organizacije so ugo-
tovile, da vlada ni v stanju, da bi **čela reševati resna in pereča Vprašanja, ki močno bremenijo delavce in vso narodno skupnost. Pri tem sindikati poudarjajo, da je mogoče premostiti sedanjo krizo •amo z načrtovanjem gospodarnega in socialnega razvoja, ki mora aloneti na politiki reform, na jav-pih posegih, razvoju gospodarstva lf> Juga ter z nadzorovanjem vseh ključnih vzvodov sedanje ga gospodarskega ustroja za ustvaritev boljših življenjskih razmer delavskemu razredu.
Sindikalne organizacije menijo, da
visna predvsem od uresničitve o-menjenega načrta. Zato so sindikati v tej smeri uskladili svojo politiko in akcijo za obnovitev delovnih pogodb, ki pa je naletela na nepopustljivost delodajalcev, kar zavlačuje in zaostruje pogajanja.
Potem ko sindikalne organizacije pozitivno ocenjujejo možnost dvogovora z vlado, pojasnjujejo, da so bili vsi dosedanji pogovori negativni in niso dali nobenih sadov.
Izjava treh sindikalnih organizacij se zaključuje z ugotovitvijo,
«da je billa splošna stavka 12. ja ■ nuarja napovedana, da se uporabi skega in socialnega razvoja.
vprašanj, ki so splošnega pomena za napredek italijanske družbe. S to stavko delavci hkrati zavračajo sedanjo konservativno in zmerno politiko in pritiskajo na vlado, da sprejme delavske zahteve.
Na nekatera vprašanja časnikarjev je tajnik CGIL Lama odločno zavrnil trditve,' da napovedana stavka predstavlja «dobrohotno stališče do vlade». Lama je dejal, da imajo te govorice «tcčen politični pomen», da bi vnesle zmedo med delavskim razredom. Glede možnosti novih sindikalnih pobud na vsedržavni ravni, je tajnik CG IL odgovoril, da ni v stanju prerokovati bodočnosti. Po njegovem mnenju mora biti stavka 12. januarja izhodiščna točka za odločen boj, dokler ne bo dosežena sprememba sedanje politike gospodar-
je bodočnost izgradnje države od- vsa sindikalna moč za rešitev I Tajnik CISL Storti pa je ugoto-
^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
NA SEJI PRISTOJNE PARLAMENTARNE KOMISIJE
Andreotti bo poročal o načrtu reforme radiotelevizijske službe
v
Časnikarji RAI-TV bodo branili javni značaj ustanove Socialisti in spremembe v vodstvu RAI
RIM, 10. — Po večdnevni polemiki in ostrih kritikah proti vladi, je omogočila imenovanje nove-8a sveta RAI-TV,. iz katerega so izključiti predstavnika PSI in vklju-čili predstavnika desnice se je da-hes posredno oglasila tudi vlada, v krogih predsedstva vlade poudarjajo, «da je osnovno vprašanje RAI-TV reforma, ki jo je treba u-tesničiti v okviru demokratičnih in kulturnih jamstev». Hkrati pa pravijo. da morajo biti vsa ostala vPrašanja. ki se tičejo oseb in strukture ustanove, v tej prehodni fazi podrejena omenjenemu cilju in da jih ni treba precenjevati. V tem okviru, poudarjajo v krogih predsedstva vlade, je treba tolmačiti tudi dejstvo, da ni bil zamenjan Pooblaščeni upravitelj RAI-TV. O teh vprašanjih bo predsednik vlade govoril na seji parlamentarne komisije o nadzorstvu nad RAI-TV-Razumljivo je, da želi predsedstvo vlade zmanjšati pomen ime-P?vanja novega upravnega sveta, ki je bilo izvršeno, brez posvetovanja z omenjeno parlamentarno komisijo, kot ugotavlja tudi sociia-
DANES

Tajniki treh osrednjih sindikal-njh organizacij so obrazložili časnikarjem vzroke jutrišnje vsedržavne splošne stavke in poudarili, da bo ta stavka manifestacija cevnega sindikalnega gibanja da '*razi odločno nasprotovanje vseh delavcev proti sedanji gospodarski 'u socialni politiki vlade. Sindikalne organizacije so poskrbele, da °°do delavci in uradniki zaposleni jevnih ustanovah zagotovili prebivalstvu vse nujne storitve. Splošne stavke se bodo udeležile vse delavske in uradniške stroke. Po-1*8 tega pa so se stavki pridruži filmski in gledališki umetniki, *°iuiki in neposredni obdelavci
*etnlje.
V Parizu je bilo tretje srečanje !”ed Kissingerjem in Le Duc Tho-i*tti. O poteku pogajanj za dosego Uliru v Vietnamu ni nobene vesti, °R*zovalci pa na vsak način niso •PNmisti.
Pogajanja za obnovitev levosre-dihskega občinskega odbora v f**u so se zaključila s sporazumni 0 programu in razdelitvi ?**t v novem občinskem odboru. w njem bodo posamezne stranke **»topane takole: KD 9, PSI 2, 2, PRI 1 in LSS 1 odbornika. Jovenska odbornika bosta Dušan ^•Uak (PSI) in dr. Dolhar (LSS).
2a jutrišnjo vsedržavno splošno ,’*vko je Kmečka zveza v Trstu *"9la proglas, v katerem poziva *°i* člane na solidarnost z bojem **< nujne družbene in gospodarske •forme in skladen razvoj v drža-Stavki se je pridružil tudi Sin-*J*t slovenske šole v Trstu.
Kulturnem domu v Trstu je teraj začela svoje štiridnevno gojenj. na Tržaškem in Gori-Drama mariborskega gledali-rj s farso «Viktor ali otroci na “lasti«. Danes bo gledališče gost ^•dških Slovencev, premierska "•^dstava v Trstu pa bo jutri v«i»r.
listični senator Pieraccini v interpelaciji, ki jo je poslal predsedniku vlade in ministru za telekomunikacije. Pieraccini predlaga, naj se skličejo seje novega izvršnega odbora RAI-TV, dokler ne bo izpolnjen postopek, ki ga določa zadevni zakon. O spremembah v vodstvu RAI je spregovoril tudi izvršni odbor sindikata radiotelevizijskih časnikarjev, ki poudarja, da je treba čimprej izvesti globoko demokratično reformo te ustanove z obnovitvijo njene vloge in delovanja, ki bo izraz kulturne in omikane dejavnosti italijanske družbe. Časnikarji RAI-TV se bodo od ločno uprli vsakemu izmaličenju javne vloge radiotelevizijske službe.
Jutri bo o vprašanju izvršnega odbora radiotelevizije in sodelovanju v ostalih vodilnih telesih RAI-TV odločalo osrednje vodstvo PSI. Sklepati bo morah tudi o zahtevi nekaterih socialističnih pori.-ncev, da je treba povabiti sedanjega pooblaščenega upravitelja RAI TV Paohcchija (člana PSI), naj odstopi. Z vprašanji reforme RAI-TV in nove konvencije med to ustanovo in državo, se bo ukvarjalo tudi o-srednje vodstvo republikancev
PEKING, 10. — V kitajsko glavno mesto je dopotoval predsednik države Zaire gen. Mobutu. Mobutuja je na letališču dočakal ministrski predsednik Čuenlaj.
IS Slovenije povabil na obisk koroške Slovence
LJUBLJANA, 10. — Izvršni svet skupščine Slovenije je povabil delegacijo koroških Slovencev na o-bisk v Slovenijo, kjer se bo mu dila 11. in 12. januarja. Osemčlansko delegacijo, ki jo bosta vodila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Jožko Tišler in predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zvritter, bo sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc. Koroški Slovenci bodo obiskali predsedstvo slovenske skupščine, nato pa jih bo sprejel tudi predsednik republiške konference socialistične zveze Janez Vipotnik. Med obiskom v Ljubljani jih bo sprejel tudi rektor ljub!j?nsk° univerze prof. dr. inž. Mirjan Gruden.
vil, da je ta stavka nastala iz negativne ocene sindikalnega gibanja', vladinih obveznosti glede socialnih reform in gospodarskega razvoja. Po treh mesecih pogovorov sindi kati negativno ocenjujejo vladno delovanje zlasti glede zdravstvene reforme, ki je sploh ni, reforme šolstva in javne uprave, vprašanja zaposlitve in Juga, ki še niso bila rešena. Zato se ocena sindikatov ne nanaša zgolj na vladno formulo, ampak na ugotovljena dejstva, ki so jih sindikati preverili. Storti je poudaril, da je stavka 12. t. m. začetna faza programa, ki se ne bo izčrpal s to stavko. Sindikati pripravljajo vrsto pobud na deželni ravni, tako da se bo nadaljnja akcija razčlenjeno razvijala po posameznih področjih.
Vanni, tajnik UIL, pa je dejal, da v dosedanjih pogovorih z vlado nis0 mogli ugotoviti nobene dobre volje za rešitev perečih vprašanj. Poudaril je, da sedanja vlada ni v staniu rešiti gosnodarskih in so cialnih vprašanj. To pa ne pomeni, je dejal Vanni, da nameravajo sindikati prekiniti pogovore z vlado, kakor tudi, da je stavka 12. t. m. samo simbolična. Ta stavka predstavlja šele začetek novih pobud za dosego postavljenih zahtev.
Posamezne delavske stroke so ze določile, kako bodo stavkale v petek. Na splošno bodo delavci in uradniki, po priporočilu osrednjih sindikalnih organizacij, stavkali štiri ure. Hkrati pa so sindikalne organizacije sprejele ukrepe, da prebivalstvo ne bo občutilo posledic stavke zlasti glede nujnih javnih storitev. Zato bodo delavci in uradniki, ki so zaposleni v nekaterih javnih službah česovno omejili stavko. V tej, zvezi bodo železničarji na vlakih stavkali samo pol ure (od 10. ure do 10.30), medtem ko bodo njihovi kolegi, ki so zaposleni pri raznih železniških napravah, stavkali od 10. do 12. ure, v uradih pa od 12. do 14. ure.
shodom med stavko.
Med drugim bodo ves dan stavkali tudi šolniki, ki so sporočili da se bodo udeležili delavskih manifestacij. V nekaterih mestih na bodo iz krajevnih razlogov stavkali ves dan. Tako je bila napovedana 24-urna stavka v Rimu. Petkovi stavki so izrazili' svojo solidarnost vodstvo Zveze italijanskih žena. ACLI, Vsedržavna zveza za avtonomijo krajevnih ustanov in številne druge organizacije in ustanove.
FRANCOSKI PREDSEDNIK VRAČA OBISK TAJNIKU Kf SZ
Danes in jutri v Minsku pogovori med Pompidoujem in Breinjevom
Govor bo predvsem o mednarodnih vprašanjih, še zlasti o sodelovanju med EGS in SEV
Medici v Hangčovu
PEKING, 10. — Italijanski zunanji minister Medici je odpotoval iz Pekinga v Hangčov. Na letališču so ga pozdravili njegov kitajski kolega Čipengfej in drugi vidni predstavniki kitajske vlade.
Georges Pompjdou
I PARIZ, 10. — Francoski predsednik Pompidou bo imel jute in v petek vrsto neuradnih pogovorov z generalnim tajnikom CK KP SZ Leonidom Brežnjevom. Pogovori bodo v Minsku in dopolnjujejo francosko - sovjetske stike iz prejšnjih let. Prvi je obiskal SZ leta 1966 predsednik De Gaulle. potem Pompidou oktobra 1970, nazadnje pa je Brežnjev dopotoval v Francijo v oktobru pred dvema letoma.
Govor bo o vprašanjih mednarodne politike, ne pa o francoskem notranjem položaju na predvečer volitev, kot je zatrdil sam Pompidou na tiskovni konferenci.
Pompidou je dejal, da je bilo v letu 1972 mnogo dogodkov, ki so zadevali neposredno Evropo: reditev nemškega vprašanja, pogajanja SALT, pripravljalno zasedanje za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju itd. Francoski časopisi pišejo, da so Sovjeti sprožili pobudo za ta francosko - sovjetski vrh, da bi si zagotovili podporo Francije in sodelovanje med EGS in SEV. Francoski voditelji pa so bili za to
IllliiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiim nun iii iiiiiiiiirnnuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiFiiiuiiiiiimiiiiiiuiiiiiiMiiiil
TUDI DANES SREČANJE MED «SUPERP0GAJALCEMA»
Nobene vesta o vsebini pogajanj Kissinger-Tho
Danes 173. zasedanje pariške konference o Vietnamu - ZDA do sedaj zgubile tretjino svojih B-52 na področju Tihega oceana
PARIZ, 10. — Po tretjem letos- | trenutno, po odhodu veleposlanika | ral pasti konec marca. Leto 1970 je
RIM, 10. — Na Farnesini se nadaljujejo pogovori o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Italijo in Nemško demokratično republiko. V zadnjih dneh so rešili že mnogo vprašanj, zlasti konzularnega značaja in predvidevajo, da se bodo pogovori zaključni prihodnji teden. ' in se pridružili razmik delavskim
Toda poštni uslužbenci bodo v petek začeli z dvodnevno stavko, s katero zahtevajo tudi čimprejšnja pogajanja s poštno upravo za izboljšanje plač in delovnih pogojev. Po drugi strani pa bodo delavci električne industrije zagotovili dobavo toka s posebno službo ter stavkali po štiri ure ob vsaki izmeni. Od 8. do 12. ure dopoldne bodo stavkali tudi pomorščaki in pristaniški delavci. Stavke na so oproščeni na potniških ladjah, ki vozijo na progah z otoki.
Tiskarski deiavci in časnikarji, ki so izrazili solidarnost s stavko, ne bodo stavkali, dia omogočijo izid dnevnikov in s tem obvestijo javnost o uspehih in vzrokih splošne stavke. Tramvajski uslužbenci, delavci zaposleni pri plinovodih in vodovodih pa bodo stavkali dve u-ri; za štiri ure pa bodo zapustili delo gradbinci, kovinarji, gledališki in kinematografski umetniki. Stavke se bodo udeležili tudi poljski delavci, medtem ko bodo neposredni obdelovalci zapustili delo
njem tajnem sestanku med ameri- j Porter.ia. Kj ga je Nixon imenoval škim in hanojskim pogajalcem KIs-singerjem in Le Duc. Thojem, nič ne kaže, da bi bila rešitev" krize na azijskem jugovzhodu kaj bližja.
Še več, upali bi si trditi, da dejstvo, da se srečanja zavlačujejo ni dobro znamenje.
Ameriška in severnorietnamska delegacija sta se ponovno sestali v vili Gif sur Yvette, ki je last KP Francije. Srečanje se je začelo ob 15. uri. ob isti uri pa so se sestali tudi izvedenci obeh strani, ki razpravljajo o manj pomembnih in obrobnih vprašanjih. Delegacijo ameriških izvedencev je vodil namestnik državnega tajnika Suiiivan, ki je ob 17. uri odšel v Gif-sur Yvette, kjer se je udeležil tajnega srečanja med superpogajalcema. Poročajo, da se bosta obe delegaciji izvedencev jutri udeležili ponovnega srečanja med Le Duc Thojem in Kissingerjem. ki bo ob 10. uri.
O poteku pogajanj samih m nobene niti uradne niti neuradne vesti. Prevladuje mnenje, da je bilo zelo malo ali nič korakov naprej na poti k rešitvi krize.
Jutri bo tudi 173. zasedanje konference o Vietnamu. Zasedanje bo potekalo brez prisotnosti voditeljev raznih delegacij, če izvzamemo sai-gonskega veleposlanika Pham Dang Lama. Ameriško delegacijo vodi
Pompidou v Sl
Nobena tajnost ni, da je v Sovjetski zvezi med vsemi državami evropskega zahoda Francija najbolj cenjena. Nemalokrat so sovjetski voditelji v raznih izjavah o odnosih in sodelovanju z zahodno Evropo Francijo posebej postavljali na vidno mesto.
Vzrokov za tako ceno Francije v očeh sovjetskih voditeljev je kar precej. Ni med zadnjim zlasti dediščina ki so jo De Gaul-lovi nasledniki dobili od pokojnega francoskega voditelja. Ta je bil prvi. ki je že v minulih časih, ko je med Vzhodom in Zahodom še ostro pihala burja hladne vojne vsem zahodnim strategom navkljub, iskal poti sodelovanja z Moskvo. Tega ni delal zgolj iz gospodarskih in političnih koristi, ki jih je obetal za Francijo od sodelovanja s Sovjetsko zvezo, pač pa ga je k temu gnala tudi težnja, da velikemu zavezniku onstran oceana pokaže
in dokaže, kako hoče Francija voditi samosvojo politiko, kako noče biti zgolj vprežno živinče v vozu zahodne politike, katere vajeti so svoj čas dosti bolj trdno kot- današnje dni držali v Wa-shingtonu.
In ko so sovjetski voditelji v zadnjih nekaj letih načrtovali politiko zbližanja in sodelovanja z zahodno Evropo — sad te politike je med drugim privolitev Zahoda na evropsko konferenco in pa sporazumi z Brandtom — so našli najbolj zajamčeno oporišče prav v Franciji. Vedeli so, kako si Francija prizadeva voditi kar najbolj samostojno politiko upoštevali in cenili so dejstvo, da se je Francija že pod De Gaul-lom izvila iz vojaškega zavezništva v okviru atlantskega pakta. Samoumevno je torej, da se francosko - sovjetsko prijateljstvo nadaljuje tudi v sedanjem trenutku, ki vsebuje obilo novih in pomembnih prvin na črti odnosov med Vzhodom in Zahodom. Pa tudi na Zahodu je dosti novega, kar sovjetske voditelje še kako zanima in privlači. Vzemimo samo novo, razširjeno gospodarsko skupnost. Pri tem se spomnimo, kako Sovjetska zveza teži k izboljšanju sodelovanja z zahodnimi državami da bi od njih prevzela in doma s pridom prisvojila sodobno tehnologijo, ki pomeni več kot dragocen prispevek za hitrejši razvoj celotnega gospodarskega razvoja Sovjetske zveze.
Za letos se obetajo zelo delavni. časi za evropske države Kmalu naj bi, stekel drugi del priprav na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju Res je da so se vse zahodne sile zedinile
o tej konferenci. Toda priprave v Helsinkih so pokazale, da Vzhod in Zahod zelo različno gledata na sam potek priprav. Zahodne države bi hotele, da bi se že med pripravami dodobra zmenili o čem naj konferenca razpravlja, sovjetski voditelji pa so povsem nasprotnega mnenja: kaj bi si že na pripravah razbijali glave o tem, kakšna naj bo vsebina razprav in kakšna stališča naj zavzamemo na konferenci, dovolj je, da se domenimo o kraju datumu in dnevnemu redu, vse drugo je potem delo konference same. In ko je bila stiska glede teh nasprotij na vrhuncu, je francoska delegacija storila sovjetskim voditeljem važno uslugo, ko je izbrala kompromisno pot in tako ublažila nasprotja.
Vendar pa ima pomen Pompi-doujevega obiska še drugačno razsežnost, ta pa ni kaj prida vabljiva za nobeno stran. Francoski predstavnik prihaja namreč na obisk v Sovjetsko zvezo v času, ko je njegova dežela že vsa v znamenju predvolilnega boja. Čez nekaj tednov, se pravi 4. marca, bodo Francozi volili novi parlament. Prav te volitve pa u-tegnejo biti zelo pomembne. Novost, ki označuje povsem novo stanje v Franciji, je pojav združene levice, katere temelj je postavil sporazum med komunisti in socialisti o skupnem nastopu na volitvah in tudi o skupnem prevzemu oblasti v primeru volilne zmage.
Pompidou prihaja torej v Sovjetsko zvezo prav v trenutku ko si je doma njegovo politično gibanje v laseh s komunisti za o-blast oziroma za zmago na vo-
litvah. Nekateri so pohiteli z mnenjem, da je Pompidou izbral prav ta trenutek za obisk da bi ponagajal komunistom. Tudi za sovjetske voditelje ne bi bilo nič kaj prijetno, če bi jim začeli francoski komunisti metati v o-braz očitke, češ da so podprli Pompidouja v volilni kampanji v trenutku, ko partija prvič po desetletjih z upanjem steza roko po oblasti. Da bi presekali vse take možne obtožbe in obsodbe, so sovjetski voditelji pred kratkim sprejeli voditelja francoske partije Marchaisa. Obisk je izzvenel v obojestranskih izjavah, kako koristno je za Francijo sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Torej, če hoče tudi Pompidou tako izboljšanje. potem se mu ne kaže o-dreči. No tudi Pompidou sam ni hotel povzročati sovjetskim voditeljem nikakršnih težav, zato je glasno povedal da se are pogovarjat zgolj in samo o mednarodnih vprašanjih. To pa je evropska konferenca, za katero je tako Sovjetski zvezi kot Franciji dosti do tega da bo uspešna. Dalje gre za nova pota sodelovanja med razširjenim, skupnim trgom zahodnih držav in vzhodno gospodarsko skupnostjo za vzajemno gospodarsko pomoč. Za zahodno Evropo in za Francijo še posebej pa je zelo važno vedeti, kaj ji bo ostalo prostora za sodelovanje s Sovjetsko zvezo, potem ko je ta sklenila tako ši roke dogovore o gospodarskih odnosih z ZDA. Po drugi strani pa je prav razširjeni skupni trg postal taka sila, ki jo mora Vzhod dosti bolj z upoštevanjem ceniti kot je doslej šesterico.
DRAGO KOŠMRLJ
za državnega podtajnika za politična vprajsanja,, Heiward Isham. Do sedaj še'ni znano, če bo Washing: ton imenoval drugega vodjo delegacije, ali bo zadržal na tem poio-žaju j.suama. Gospa Thi Birmava je trenutno v Severnem Vietnamu, vcdjia haaojske delegacije Xuan Thuy, pa je stalno prisoten na tajnih pogajanjih med Thojem in Nixo-novim odposlancem Kissingerjem.
Raaio rianoi poroča, da so danes sestrelili še eno ameriško letalo tipa B-o2. Skupno število sestreljenih ameriških letal nad Severnim Vietnamom od 18. decembra, ko je Ni-xon odredil zločinsko letalsko ofenzivo, do 9, januarja znaša trenutno 92. od katerih je kar 36 vele-bombnikov B-52. če je res, da razpolagajo Američani, kot izhaja iz podatkov ameriškega obrambnega ministrstva s približno 100 letali tega tipa na področju Tihega oceana, pomeni, da so ZDA zgubile v sedanji ofenzivi dobro tretjino svojega najbolj nevarnega orožja.
Tiskovna agencija južno vietnamske osvobodilne fronte daje danes zanimivo verzijo o pomoti petih a-meriških letal, ki so bombardirala pred dnevi vladno oporišče Da Nang Po tej verziji, ki so jo sicer Američani takoj demantirali, naj bi prišlo do neredov in spopadov med ameriškimi vojaki in saigonskimi četami. Med temi spopadi naj bi imeli Američam nad 50 mrtvih, Sai-gonci pa približno dvakrat toliko. Po istih virih, naj bi bilo v tej bazi uničenih ob isti priložnosti 20 letal ter nekai skladišč orožja in streliva.
Predsednik južnovietnamskega lutkovnega reživa Van Thieu krepi svoj propagandni aparat. Včeraj je imenoval za ministra za informacije svojega bratranca Hoang Duc Nha, ki je bil do sedaj njegov o-sebni tajnik Nha je ' študiral v ZDA in bil tudi glasnik južnovietnamskega predsednika.
bil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi takratni turški zunanji minister Ca,glayangil.
Pariška policija aretirala ustaša
PARIZ, 10. — Pariška policija je odkrila in aretirala enega izmed organizatorjev neuspelega atentata na jugoslovanski konzulat v Parizu 23. decembra. Gre za 31-letnega Anteja Krtaliča, aktivnega člana ene izmed ekstremnih ustaških skupin v Franciji, starega znanca jugoslovanske in francoske policije. O aretaciji Krtaliča je francoska policija obvestila jugoslovanski konzulat. Predvideva se, da bo v kratkem možno zvedeti več podrobnosti o organiziranju atentata. Za Krtaliča je policija zvedela od Nikice Vidoviča, kateremu je bomba, namenjena ju-■ vanskim delavcem in nameščencem konzulata, eksplodirala v rokah. Eksplozija je Vidoviča raznesla obe roki in mu težko poškodovala glavo in prša.
V Londonu sestanek županov prestolnic evropske deveterice
LONDON. 10. — Na pobudo predsednika občinskega sveta velikega Londona so se včeraj in danes sestali v britanski prestolnici župani in predstavniki občinskih svetov prestolnic devetih članic Evropske gospodarske skupnosti. Proučili so upravna vprašanja velikih mest in posvetili izredno pozornost boju proti onesnaženju zraka in vode ter ohranitvi arhitektonskih značilnosti mest.
RIM, 10. — Sovjetska delegacija, ki jo vodi namestnik ministra za gradbeno industrijo, je prispela danes v Rim, kjer se bo udeležila 3. plenarnega sestanka italijansko-so-vjetskega odbora za tehnično, gospodarsko in znanstveno sodelovanje na področju gradbenega materiala, gradenj im gradbenih strojev.
srečanje, ker bi na njem morda lahko vplivali na razvoj dvostranskih odnosov med SZ in ZDA.
Kaže sicer, da bo glavna tema pogovorov sodelovanje med SEV in EGS, še zlasti sedaj, ko je po vstopu VB in Irske evropsko tržišče postalo velika gospodarska realnost. Francozi so mnenja, da gledajo Sovjeti s simpatijo na rast gospodarske moči EGS, posebno ker dvomijo o možnosti, da postane v doglednem času tudi pomembna politična sila.
Francija gleda s svoje strani z zaskrbljenostjo na pogajanja SALT med Sovjetsko zvezo in ZDA, ker se boji, da barantata oba velikana z njeno kožo, saj je Francija, poleg VB in SZ edina evropska država, ki razpolaga z jedrsko oborožitvijo, kateri se ne namerava odreči. Francoski strategi so večkrat izrazili mnenje, da bi Evropa lahko postala v morebitnem spopadu med obema velesilama, bojišče, na katerem bi se lahko ZDA in SZ spopadli brez nevarnosti za lastno o-zemlje.
Teme pogovorov so vsekakor sterilne, Pompidou pa je že vnaprej izjavil, da bo govoril odkritosrčno in jasno, kot je njegova navada. Kar zadeva Brežnjeva. pa ga večina opazovalcev opisuje kot gostobesednega sogovornika, tako da ima jutrišnje srečanje vse premise za ploden dialog.
lani živahna menjava med Slovenijo in tujino
LJUBLJANA, 10. — Včeraj je imel slovenski izvršni svet izčrpno razpravo o gospodarskih stikih Slovenije s tujino. Ugotovili so, da je menjava s tujino potekala v preteklem letu dokaj ugodno in da je bila gospodarska dejavnost Slovenije v okviru jugoslovanske zunanje trgovine zelo dinamična.
Taka ugodna menjava s tujino ima tudi to pozitivno plat da se je s tem zagotovila trdna podlaga za pridobivanje tujega trga in za povečanje izvoza v prihodnjem obdobju. Vse to pa hkrati omogoča slovenskemu gospodarstvu, da se loti bolj obsežne serijske proizvodnje in da poseže tudi po tehnološko bolj zahtevnih izdelkih.
Med razpravo so ugotovili, da je v minulem letu narastel obseg blagovne menjave z vzhodnoevropskimi državami, vendar pa je izvoz naraščal dosti bolj hitro kot pa uvoz. Menjava z deželami v razvoju pa je vidno nazadovala, saj ie padla kar za 48 odstotkov. Posebej to velja za menjavo s takimi deželami, s katerimi je imela Slovenija svoj čas že dokaj razvito trgovino, kot so Egipt. Indija in Etiopija.
Sedanje stanje v blagovni me njavi in v gospodarskem sodelovanju s tujino nasploh .terja tako so menili v razpravi, izdelavo dosti bolj konkretnega programa gospodarskih odnosov s tujino. Ta ko smer narekujejo tudi obstoječe gospodarske zmogljivosti Slovenije, ki ie sposobna s svojimi izdeiki posegati tudi na zelo zahtevna tržišča tako doma kot v tujini.
D K.
S
»Im
Gromiko obišče Turčijo
ANKARA, 10. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo spomladi obiskal Turčijo. V Ankari so sporočili, da so v teku stiki za I Nixonov osebni svetovalec Henry Kissinger se je vrnil na pariška dom določitev točnega datuma, ki bi mo- janja s polnim kovčkom novih pogojev za sklenitev mirovnega sporazuma
TRŽAŠKI DNEVNIK
'islS : 7,
NA SESTANKU PETIH STRANK LEVE SREDINE
SPORAZUM 0 PORAZDELITVI ODBORNIŠTEV V BODOČ! TRŽAŠKI OBČINSKI UPRA VI
MARIBORSKO GLEDALIŠČE MED NAMI
Imena novih odbornikov bodo določila vodstva strank - Nekatere podrobnosti iz političnega, upravnega, gospodarskega sporazuma - Specifična slovenska vprašanja
Pogajanja za obnovitev levosredinskega odbora v Trstu so se zaključila preteklo noč ob 3.20, ko so podpisali sporazum o programu in o razdelitvi odbomiških mest. Sporazum so podpisali: Teiner (PSI), Pierandrei (PS Dl), Mauro (PRI), Coloni (KD) in Dolhar (SS).
Odborništva so razdeljena takole: Slovenska skupnost odborništvo za socialno skrbstvo: PRI odborništvo za mladino, šport in prosti čas; PSDI odbomištvi za ekonomat in za finance, istočasno pa tudi mesto podžupana; PSI odborništvo za proračun in programiranje ter za občinsko policijo in prehrano, istočasno, pa mesto tretjega «starejšega» odbornika, ki v odsotnosti župana m podžupana nado-mestuje župana. Vseh ostalih devet odbomištev bo v pristojnosti KD in sicer odborništva za: anagraf in matični urad, osebje, javne služnosti in
industrijo, šolstvo, kulturna vprašanja, zdravstvo in higieno, splošne zadeve in decentralizacijo ter končno za javna dela in urbanistiko.
Na zadnji nočni seji odobren program strank leve sredine je zelo obsežen, saj obsega preko 40 strani besedila, ki ga bo župan verjetno prečital že na petkovi seji občinskega sveta in zato tudi ta program do sedaj ni bil objavljen. V uvodu se pet strank leve sredine sklicuje na načelno politično programsko izjavo od avgusta 1970. leta in na izjavi župana podani v občinskem svetu 20. februarja 1969 in 23. januarja 1970. Gre za okvirni politični sporazum, s katerim tudi tokrat pet strank leve sredine v celoti potrjuje politično u-smerjenost tržaške občinske uprave v nasprotju s splošnim italijanskim političnim ozračjem. S tem je tudi potrjen odnos do opozicije, ki naj bo konstruktiven in ko se istočasno govori o avtonomiji večine in o zadost-nostni lastne večine, ki je prišla do izraza na zadnjih volitvah, ko se je število občinskih svetovalcev strank leve sredine bistveno zvišalo.
Program nato obširno obravnava gospodarska vprašanja, urbanistične probleme ter ustvarjanje gospodarske celote med Trstom in Tržičem, zaščito Krasa in obalnega področja. Na tretjem mestu v tem okvirnem programskem sporazumu je navedeno vprašanje infrastruktur, nato je govor o rajonih in končno o decentralizaciji uprave z rajonskimi konzultami.
V tem okviru so slovenska vprašanja oziroma vprašanja slovenske narodnostne skupnosti 'večkrat na različen način in z različno težo upošte-
vana. Predvsem gre tu za Kras, za regulacijske načrte, ko je med drugim rečeno, da je pri tem treba upoštevati potrebe krajevnega prebivalstva in ko so pri gradnji obsežnega objekta na Katinari izvzeli nekatera področja. To je tudi vprašanje cestnih zvez, ko gre za barkovljansko vpadnico in končno za predlog publicizacije javnih prevozov v okviru celotne pokrajine.
Specifična slovenska vprašanja pa so omenjena najprej v okvirnem sporazumu, ki je seveda samo načelnega značaja in ki v bistvu ponavlja že znane stvari.
Na dnevnem redu razpravljanj in tudi v programu pa so obravnavana tri vprašanja, ki nas neposredno zadevajo.
V poglavju, kjer je govor o kulturnih vprašanjih in o vlogi občine in o njeni nalogi, da vzpodbuja druge ustanove, je vsebovan poseben odstavek,
v katerem je rečeno, da bo občina posredovala pri državni in deželni u-pravi za finančno podporo in za ureditev statusa ustanov in združenj, ki so v interesu slovenske narodnostne skupnosti.
Glede dvojezičnosti je govor o zaposlitvi ustreznega števila osebja, ki v celoti obvlada slovenski jezik in to v vseh uradih, kjer se čuti potreba. Govor je tudi o okrepitvi prevajalnega urada in urada za informacije.
Končno je v enem izmed poglavij obravnavana tudi toponomastika, kjer je rečeno, da se bo nadaljevalo z dosedanjo politiko glede cestnih in drugih napisov in glede poimenovanja ulic.
Važna je tudi določba glede jusar-skih zemljišč, za katera je govor o pravični rešitvi.
Ocena programa je za sedaj seveda še nemogoča, saj je potrebno, da se ž njim seznanimo v podrobnostih in da podrobneje preučimo posamezna vprašanja, zlasti vprašanja, ki se nanašajo na urbanistiko, zaščito Krasa, naravnega okolja, na gospodarski in socialni razvoj celotnega področja.
Seje vodstev strank o odborniških mestih
9inoči se je sestal pokrajinski odbor PSI, ki je odobril program občinske uprave, kot je bil dogovorjen na sestanku petih strank leve sredine. Pokrajinski odbor P SI je nato pričel razpravljati o imenovanju odbornikov, ki. pripa-
data socialistični stranki in istočasno tudi o tanijštvu stranke. Pozno ponoči je vodstvo PSI za svoja odbornika v novem občinskem odboru določilo Dušana Hreščaka in Fulvia Del Tutta. Razgovori za se-stavo novega tajništva stranke pa so se ob zaključku naše redakcije še nadaljevali.
Glede ostalih strank leve sredine pa so republikanci že določili za občinskega odbornika Garga-na. socialdemokrati so potrdili prof. Lonzo za podžupana in De Gioio za odbornika.
KD je imela sinoči sestanek mestnega odbora, danes se bo sestal pokrajinski odbor končni sklep glede razdelitve odbomištev pa bo sprejet v petek, ko se bo sestala svetovalska skupina KD.
Izplačevanje pokojnin INPS
Zaradi napovedane stavke poštnih uslužbencev (12. in 13. t.m.) bodo izplačevali pokojnine INPS za januar na poštnih uradih v Trstu, v Miljah in na Opčinah naslednje dni:
15.	januarja — priimki z začetnicami A, B, C.
16.	januarja — priimki z začetnicami D, E, F, G. H, I, K.
17.	januarja — priimki z začetnicami L, M, N, O, P.
18.	januarja — priimki z začetnicami Q, R. S, T, U, V, Z.
Na drugih poštnih uradih bodo izplačevali pokojnine po običajnem redu.
SPOROČILO PREFEKTURE
Cene kruha, sladkorja mleka in kerozena
ostanejo
nespremenjene
Tržaška prefektura sporoča, da je medministrski odbor za cene s posebnim odlokom iz dne 21. decembra 1972 odredil, da mora ostati cena kruha, ki jo je svojčas določil pokrajinski odbor za cene, začasno nespremenjena tudi zaradi uvedbe davka na dodatno vrednost IVA. Obremenitev, ki jo ta ukrep nalaga, bodo porazdelili po dogo-
tiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif
VČERAJ NA REKTORATU TRŽAŠKE UNIVERZE
Podpis sporazuma o sodelovanju med univerzo in bolnišnicami
Sporazum sta podpisala rektor tržaške univerze prof. de Ferra ter predsednik Združenih bolnišnic odv. Morgera - Medicinska fakulteta se bo lahko posluževala bolnišniških naprav in osebja
Rektor tržaške univerze prof. de Ferra ter predsednik Združenih bolnišnic odv. Morgera sta včeraj zjutraj podpisala sporazum, ki u-spešno zaključuje dolgotrajna in nelahka pogajanja med predstavniki medicinske fakultete v Trstu ter upravo Združenih bolnišnic za do šego tesnejšega in trajnejšega sodelovanja med obema organizmoma na zdravstvenem področju, ki je v dolžnosti in pristojnosti obeh. Kratka slovesnost, ki so se je udeležili. številni predstavniki obeh organizmov, se je odvijala v glavni dvorani rektorata tržaškega vseučilišča.
Podpis sporazuma, ki sta ga odobrila upravna sveta obeh ustanov ter pokrajinski nadzorni odbor, odpira novo poglavje v odnosih med univerzo in bolnišnico, predvsem Pa odpira novo poglavje na področju zdravstva v naši pokrajini, ki se bo spričo tesnejšega sodelovanja med obema ustanovama, ki bi se itak morali vzajemno dopolnjevati, bistveno spremenilo. Tako vsaj menijo v tržaških zdravnikih krogih in tako sta v priložnostnih nagovorih poudarila oba podpisnika sporazuma. Medicinska fakulteta se b0 po sporazumu lahko posluževala vseh bolnišniških zdravstvenih naprav, na razpolago bo imela bolniško osebje, skratka bo lahko razvila svojo didaktično m raziskovalno dejavnost na drugačnih temeljih, kar je bilo že dolgo v načrtih fakultete in kar je predvidevalo tudi deželno načrtovanje. Bolnišniška uprava pa je s svoje strani izpolnila del svoje dolžnosti s tem, da je omogočila popolnejšo strokovno izpopolnjevanje bodočih zdravnikov. Upravno vodstvo bo za sedaj še ostalo v pristojnosti bolni-šniške ustanove.
Na včerajšnji slovesnosti je prvi spregovoril odv. Morgera, ki je izrazil zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, kar pomeni, da je po dolgih in napornih pogajanjih vendarle prevladala objektivnost interesov in da so bile v polni meri spoštovane meje pristojnosti bodisi z ene kot z druge strani. Dejal je, da so si funkcionarji bolnišnice veliko prizadevali za dosego sporazuma, kar je bolnišniški ustanovi v veliko čast. Ob tem je omenil tudi odločujoči doprinos predstavnikov medicinske fakultete.
Za njim je povzel besedo rektor G anpaolo de Ferra, ki se je za-
hvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravljanju sporalzuma. Glavni namen tega enoletnega napora, ki je privedel do današnjega podpisa sporazuma, je utrditev zdravstvenega skrbstva v korist širše skupnosti. Med drugim je dejal, da je medicinska fakulteta tržaške univerze, čeprav sorazmerno mlada, čutila potrebo po svoji vključitvi v bolnišniško strukturo, kar jo postavlja na prva mesta v italijanskem univerzitetnem življenju. Samo univerzi v Sieni in Sassariju, ki imata med drugim dolgoletno tradicijo, sta v tem pogledu pred tržaško univerzo. Za sedaj smo še v preizkusni fazi, je nadaljeval govornik, vendar so se v tem sorazmerno kratkem razdobju pogajanj odnosi' med medicinsko fakulteto in bolnišniško ustanovo tako utrdili, da lahko upamo, da bo to sodelovanje na najboljši način uresničevalo interese širše skupnosti, ki so bili vselej neločljiva sestavina naših prizadevanj. Na koncu se je zahvalil svojemu predhodniku Origoneju za doprinos k pogajanjem ter vsem ostalim predstavnikom medicinske fakultete ter bol-nišniške ustanove.
Imenovan novi glavni tajnik deželnega sveta
Predsedstvo deželnega sveta, ki se je včeraj sestalo pod predsedstvom prof. Michelangela Ribezzi-ja, je sprejelo imenovanje novega glavnega tajnika sveta dr. Angela Fabrisa. ki bo nadomestil dosedanjega glavnega odv. Oresteja Pie-rottija, ki je bil tajnik sveta od prvega zasedanja 1. junija 1964.
Novi glavni tajnik dr. Fabris je doslej služboval na deželnem odbor-ništvu za krajevne ustanove, kjer je načeloval uradu za nadzorstvo nad delovanjem krajevnih uprav videmske pokrajine. Dr. Fabris, ki je po rodu iz Furlanije, je še prej bil zaposlen v staležu notranjega ministrstva, kjer je dosegel stopnjo nadzornega podprefekta v Vidmu. S to funkcijo se je tudi udeležil italijansko - jugoslovanskih pogajanj za maloobmejni promet.
Dosedanjemu tajniku odv. Oresteju Pierottiju so člani predsedstva sveta izrazili toplo zahvalo za delo, ki ga je opravil v prvih, to je naj-
težjih letih delovanja sveta Furlanije - Julijske krajine.
Hud padec dijaka s stene v Glinščici
Včeraj popoldne se je ponesrečil med plezanjem po stenah Glinščice 16-letni dijak Paolo Stocco iz naselja «Villaggio del Fanciullo» pri Konkonelu. Skupaj z drugimi fanti je plezal v bližini cerkvice pod nadzorstvom duhovnika Maria Albertija, ko je padel in se zakotalil po strmem pobočju. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom levega komolca in ramena ter rane po glavi. Na ortopedskem oddelku, kjer so ga sprejeli, se bo moral zdraviti 40 dni.
voru z zainteresiranimi kategorijami. V primeru, da bi kategorije ne dosegle sporazuma, bo odločal pokrajinski odbor za cene. Isto velja tudi za ceno mleka, dušikovih in kompleksnih gnojil ter za cene zdravil.
Pokrajinski odbor za cene, ki se je včeraj sestal pod predsedstvom podprefekta dr. Alfreda Austrie, je odredil, da mora ostati nespremenjena tudi cena kerozena.
Kar zadeva ceno sladkorja pa je ministrstvo za finance pojasnilo, da so davek na dodatno vrednost določili v višini treh odstotkov, kar pomeni, da se tudi sladkorju cena ne bo zvišala.
llIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIItlllllllllllllllllll VP«I ITlIIIlBVIIIIlIIIIIIIIIIIIIItllllllllllUIIIIIIllIIIIllllIIIIIIIIIIIIIIIlIIIlllIIIIKKIIIIIlIlllllllIIlI ■! II lllllllllllkllllllll lili I llllllllll
NA POZIV POKRAJINSKE SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL-UIL
Jutri dopoldne v Trstu splošna stavka
Delavski sprevodi in enotno zborovanje
Industrijski delavci, uslužbenci trgovskega sektorja, šolniki, javni uradniki, pomorščaki bodo stavkali do 12. ure - Celodnevna stavka za delavce gradbenega sektorja V pristanišču stavka v dveh izmenah - Enotno zborovanje v kinu «Grattacielo»
Jutri bo po vsej državi, in torej tudi v Trstu, splošna stavka delavcev vseh kategorij, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGEL — CISL — UIL v znak protesta zaradi negativnega zadržanja delodajalcev pri pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb ter vlade do vprašanja preusmeritve gospodarstva, reform in nujnih investicij na nerazvitih področjih Juga.
V Trstu pa sindikalna zveza opozarja s protestno splošno stavko na vsa nerešena vprašanja tržaškega gospodarstva, za katera padajo tež-
Solidarnost
Kmečke zveze z jutrišnjo enotno stavko
Kmečka zveza izraža zavzeto solidarnost vsem delovnim kategorijam, ki so složno in enotno na pobudo treh sindikalnih organizacij stopile v borbo za boljše delovne pogoje, za nujne družbene reforme, za odpravo socialnih in teritorialnih neskladij, za demokratični družbeni in gospodarski razvoj države. Tržaški kmetje pristopajo k tej borbi, ki bo imela svoj izraz v jutrišnji vsedržavni splošni stavki, s polno zavestjo, da je od uspeha skupnih enotnih naporov vseh delovnih ljudi za demokratični preustroj družbe odvisno tudi reševanje njihovih problemov, za novo kmetijsko politiko, ki naj kmeta osvobodi podrejenosti monopolom, ki mu vsiljujejo neutemeljeno visoke cene tehničnih sredstev za pridelovanje, za odpravo diskriminacije, ki so ji podvrženi pri socialnem in zdravstvenem zavarovanju, za priznanje njih vloge v splošnem razvoju družbe.
ke odgovornosti na vladno politiko zavlačevanja in dejanskega preziranja stvarnih pctreb in razvojnih možnosti v naših krajih. Primer tržaškega pristanišča, ki je «bloki-rano» do 20. januarja zaradi tega, ker luka ne zmore sicer omenjenega delovnega bremena, ali ladjedelnic, kj so še vedno brez naročil in kjer je gradnja zidanega doka že dve leti «zamrznjena», pomorskih družb, ki so v težki strukturni
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PROMETNE NESREČE V MESTU IN OKOLICI
Zaradi okvare na zračnici ranjena grška študenta
Včeraj so sprejeli v bolnišnico šest oseb, ki so se ranile pri prometnih nesrečah
Včeraj so se morale zateči v bolnišnico številne osebe, ki so se ranile pri štirih prometnih nesrečah. Nekaj minut pred 10. uro dopoldne so sprejeli grška študenta na padovski univerzi 26-letnega Charalembrosa Meletlidisa in 20-Iet-nega Kleanthisa Iconomuja, ki sta se laže ranila po glavi in rokah, ko je zaradi okvare na prednji zračnici avtomobila peugeot 202, v katerem sta se vozila po trbiški cesti, avto trčil ob obcestni zidek. Do nesreče je prišlo v bližini tovarne Coca-Cola pri Proseku. Avto je skoro popolnoma uničen, grška študenta pa se bosta morala zdraviti teden dni.
Opoldne so sprejeli na ortopedski oddelek 26 - letnega delavca Rolanda Bezasicha iz Ul. Carducci 10. Malo prej se je vozil po Ul. Bramante z motornim kolesom la-verda 750 novejše registracije, ko je zdrsnil na asfaltu in se prevrnil. Pri padcu si je poškodoval desno ramo in zvil desn0 zapestje, zaradi
česar se bo moral zdraviti 25 dni.
Le nekaj minut pozneje so sprejeli na kirurški oddelek 47-letnega prodajalca Livia Schiavinija iz Drevoreda Čampi Flisi 20, ki se je močno udaril v trebuh in se ranil po glavi, zaradi česar bo na bo-lovanju teden dni. Vozil se je s svojim motorjem ciao po Trgu Re-sistenza proti Ul. Schiaparelli, ko je trčil obenj fiat 600, ki ga je vozila 33-letna gospodinja Licia Pa-tocco por. Tamaro iz Ul. Tigor 21/1.
Sinoči ob 18.30 pa so sprejeli na nevrokirurški oddelek 20-letno prodajalko Danielo Coslovi iz Ul. Molino a Vento 3 in 25-letnega električarja Fulvia Lachija iz Erta S. Anna 18. Lachi se je vozil z, avtom renault po nabrežju, ko mu je Coslovijeva nenadoma prečkala cestišče s svojim fiatom 850, zaradi česar sta avtomobila trčila. Oba voznika bosta okrevala v dveh tednih zaradi udarcev in odrgnin po glavi in telesu.
krizi in jo vladni sklepi o ukinitvi večine turističnih križarjenj «Lloy-da» samo še zaostrujejo — vse to dokazuje, do kolikšne mere je jutrišnja splošna stavka upravičena in kako potrebna je aktivna solidarnost vsega prebivalstva, malih trgovcev, obrtnikov in drugih delovnih ljudi s tem bojem.
Splošna stavka, ki bi morala paralizirati vso dejavnost v Trstu in deželi, bo trajala štiri ure. V glavnem so to jutranje ure, od 8.30 do poldne. Stavkajoči delavci industrijskih obratov bodo, po sklepu delavskih svetov, v več sprevodih zapustili svoje tovarne in se podali v mesto. Tu bo, ob 10. uri, enotno sindikalno zborovanje v kinodvorani «Grattacielo». Govoril bo, v imenu sindikalne zveze, Idolo Marcone. Zborovanju bosta predsedovala dva tržaška sindikalista.
Za industrijske delavce bo stavka trajala, kot' že'omenjeno, od 8,30 do poldne, za ostale kategorije pa je bolj razčlenjena. Tako bodo usluž-
benci trgovskega, pomorskega in špediterskega sektorja stavkali vse jutro, prav tako tudi uslužbenci javnih ustanov. Na delo bodo torej šli s prvo popoldansko izmeno. Isti urnik stavke velja tudi za uslužbence bančnih zavodov, državnih ustanov in uradov ter šolsko oseb je. Uslužbenci prevozne službe ACE GAT in drugih avtobusnih podjetij bodo stavkali od 9.30 do 11.30, železničarji pa — skladno z vsedržavnimi sklepi — od 10. do 10.30. Železničarji, ki upravljajo fiksne naprave, bodo stavkali od 10. do 12. ure, uradniki železniškega podjetja pa od 12. do 14. ure.
V pristanišču, kjer delajo v dveh izmenah, bodo stavkali zjutraj do 10.30, popoldne pa do 17. ure.
Danes bo v Trstu tudi sestanek uslužbencev podjetja ENEL, na katerem bodo določili urnik stavke.
Najdlje bodo stavkali uslužbenci gradbenih kategorij: zidarji, kamnarji, opekarji, cementarji, mizarji in tesarji. Za te kategorije bo jutrišnja stavka trajala 24 ur. To so tudi utemeljili v svojem letaku. V njem je predvsem poudarjena kritika vsem javnim oblastem na krajevni, pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni, da niso pokazale zadostnega zanimanja za vprašanja stanovanjske reforme in javnih del. Ogromni denarni skladi ležijo v zaprašenih predalih državnih in krajevnih birokratov, medtem ko pretresa ves gradbeni sektor huda kriza, katere posledica so nizka zaposlitev, grozeča nezaposlenost in stalno poseganje podjetnikov po dopolnilni blagajni.
Posebno se na splošno stavko pripravljajo kovinarji. Zanje pomeni jutrišnja prekinitev dela le enega izmed trenutkov splošnega boja za novo delovno pogodbo, reforme in gospodarske spremembe v državi. Zato sklicujejo delavski sveti po tovarnah skupščine, ki so v glavnem zelo dobro obiskane. Na predlog nekaterih delavskih svetov bo-db kovinarji uprizorili svoje sprevode od tovarn (v našem primeru, iz industrijske cone in od področja ladjedelnic) do mestnega centra.
Nadaljujejo se tudi razčlenjene prekinitve dela v posameznih podjetjih, na osnovi sklepa o zaostritvi stavkovnega boja za dosego delovne pogodbe. Včeraj so stavkali dve uri v ladjedelnici in arzenalu «Sv. Marka», prav toliko časa pa bodo prekinili delo tudi danes, ko se bodo zbrali na splošno skupščino in se dokončno dogovorili o jutrišnji manifestaciji.
Ves dan so včeraj stavkali uradniki boljunške tovarne GMT, medtem ko so delavci prekinili delo za eno uro in se zbrali na skupščini. Tudi na tem zborovanju so razpravljali o pomenu jutrišnje splošne stavke in manifestacijah.
Poudarili smo že, kak0 pomembna je sobdamost, ki jo mora ob tej priliki izraziti prebivalstvo ob tem boju. Važno je zato, da se stavki pridružijo mali trgovci, obrt
niki, gostilničarji in lastniki javnih lokalov, saj so gospodarske izbire vlade zanje v enaki meri škodljive kot za delavce v proizvodnji. Naj k temu dodamo poziv zadružne zveze vsem članom in vsem zadrugam, naj dejansko pokažejo svojo solidarnost s splošno satvko in se ji pridružijo v oblikah, ki jih zadružna zveza navaja v okrožnici vsem svojim članom in zadrugam.
SPD Igo Gruden in ŠD Sokol
sklicujeta
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v prostorih društva jutri, 12. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red:
1.	Poročila
2.	Diskusija k poročilom
3.	Razrešnica starim organom
4.	Volitve ‘rlOVih organov
5.	Razno
Vabljeni vsi člani društev.
Kino
«Cuppel!a Underground« 19.00 — 21.00 «Magic Christian* (ital. naslov «Le incredibih avventure del signor Grand col coplesso del miliardo cd il pallino delle truffe»). Barvni film. P. Sellers, R. Starr, R. Welch, R. Polanski, C. Lee, Y. Brynner, L. Harwey. Predpremiera.
Nazionale 15.30 «Biancaneve e i sette nani». VValt Disney.
Fenice 15.30 «... piu forte, ragazzi!* Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack.
Eden 15.30 «1 Barbablu*, Richard Burton in Raquel VVelch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 Arriva il pornogat-to: «Fritz il gatto». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30—22.15 «Funeraie a Los Angeles*. Barvni film. Jean Louis Trintignant, Ann Margret in Angie Dickinson.
Ritz 16.00—22.15 «La Calandria*, L. Buzzanca, Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Anrora 16.30 «Lo chiameremo Andrea*. Barvni film. Nino Manfredi in M. Melato.
Iinpero 16.30 «Jus primae noctis*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «11 elan dei marsiglie-si», Jean Paul Belmondo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «La prima notte di quiete», Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Inchiesta di un procuratore su un aibergo di tolle-ranza*. Barvni film. Curd Jurgens. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan.
Modeino 16.30 «Un giuoco per Evelin*. Barvni film. Ema Schurer in Marco Guglielmi.
Vittorio Veneto 15.30 «Cabaret». Liza Minelli. Barvni film.
Abbazia 16.00 «11 suo nome gridava vendetta*. Barvni westem film. An-thony Steffen.
Ideale 16.00 «La via del rhum*. Barvni film Brigitte Bardot in Lino Ven-tura.
Astra Dvorana rezervirana za «Cine-forum Triestino*. Jutri 16.30 «La stirpe degli dei». Barvni film. A. Quinn in I. Papas. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Kino Opčine v soboto, 13. januarja ob 18. uri predvaja «1 corvi ti scave-ranno la fossa». Igrata Graih Hill in Femando Janco.
Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora je v teh dneh naš gost z Vitracovo komedijo «Viictor ali otroci na oblasth. Včeraj jo je dvakrat uprizorilo v Kulturnem domu za red G in H popoldne in za dijaška reda D in E zvečer. Predstava je bila obakrat dobro obiskana in je imenitno zabavala starejše in mlado občinstvo ne le s svojo vsebino, ki v stilu farse biča zlagani svet odraslih sko. zi spoznanja devetletnega dečka, temveč tudi s sproščeno igro posameznikov in z ansambelsko ubranostjo v režiji Dina Radojeviča. Mariborsko gledališče bo danes zvečer nastopilo v Gorici, jutri pa bo ponovno v tržaškem Kulturnem domu. Zvečer ob 20.30 bo premierska predstava, popoldne ob 16. uri pa predstava za red 1 in J. Naslednji dve predstavi bosta v soboto zvečer za red B in v nedeljo popoldne ob 16. uri za reda C in F. Na sliki od leve proti desni: Milena Muhičeva, Anica Sivčeva, Janez Klasinc, Peter Ternovšek in Minu Kjudrova.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SAŠA ŠKUFCA
JANKO IN METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko «Gleda!išča».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC
VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
prevod	BRUNO HARTMAN
dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN scena	DRAGO TURINA
kostumi VLASTA HEGEDUŠIČ glasba	ALBERT KRAMER
režija	DINO RADOJEVIČ
Igrajo:
Victor — Peter Ternovšek; Char-, les Paumelle — Janez Klasinc; Emilie Paumelle — Minu Kjudro-va: Lilli — Hermina Kočevarjeva: Esther — Anica Sivčeva: Antoine Magneau — Volodja Peer; The-rese Magneau — Milena Muhičeva; General — Boris Brunčko; Ida Smrtnjak — Majda Hermanova: Zdravnik — Roman Lavrač; Velika dama — ...
Razpored predstav glej pod rub-, riko «Gledališča».
OTROŠKI ODSEK PD «lvan Grbec«
uprizori
jutri, 12. januarja 1973 ob 19.30 v kinodvorani v Skednju Mar-šakovo mladinsko igro
MUCIN DOM
K zabavni mladinski igri vljudno vabi
OTROŠKI ODSEK PD «Ivan Grbec*
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Vialc XX Settcmbre št. 16/111
Mali oglasi
DRUŽINA iz Turina išče 18 - 20-letno dekle za varstvo 15-mesečnega otroka. Pisati na SPI — Cassetta 4021 — 10100 TORINO.
Prispevki
V spomin na sedmo obletnico smrti dragega Franca, daruje žena Francka 2.500 lir za ŠD Primorec in 2.500 lir za godbeno društvo Parma iz Trebč.
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 12. t. m. ob 16. uri Vitrac «Viktor ali otroci na oblasti* za abonma red I in J; jutri, 12. t. m. ob 21. uri za abonma red A — Premierski; v soboto, 13. t. m. ob 20.30 za red B — prva sobota po premieri in v nedeljo, 14. t. m. ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški.
Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma dv (tel. 734-265).	sle
Stalno slovensko gledališče gostuje 1)0 s komedijo V. Rabadana «Kadar se ženski jezik ne suče* danes, 11. t. m., “e ob 20. uri v Pridvoru in jutri, 12. Us t. m. ob 20. uri v Škofijah.
IR
Obrekovanje si je v Glažuti pridobilo polnopravno državljanstvo. Zakaj je Janez Pohlin sumljiva oseba? Je župan žiži češplja res taka reva?
HRVATICA:
«FIRST - LADY» ALI «FIRST - BABA*?
VERDI
ka
čle
Pod vodstvom dirigenta Siegfrieda Kochlerja se nadaljujejo priprave za . ^
Wagnerjevo opei* «Sigfrid» — drugi
del (dan) tetralogije, katere tržaška
premiera bo v torek. Opera, kot si-
cer celotni nibelunški cikel, Lo iz-
vedena v izvirniku v režiji Franka de Quella in z vrsto odbčnih gostujočih ob pevcev, med katerimi bodo v glavnih
vlogah nastopili Jean Cox, Tomislav
da
Neralič, Wolf Appel, Hans Hovvack,
Werner Franz, Cunilla of Malmberg in
Eva Tamassv.
Jutri ob 20.30 za red B v parterju g
in ložah ter za red A na galerijah
druga predstava Verdijeve opere «Moč usode* z istimi izvajalci kot pri prvi ^ predstavi.	je
AVDITORIJ	ln
en
«Ni pet ali šest čudes sveta, temveč ^ eno samo: ljubezen*. To so besede Jac-quesa Preverta. Vsa Prevertova lirika se navdihuje pri ljubezni. Njegove ^ obtožbe so dejanja ljubezni. Njegove ugotovitve o dejanja ljubezni.	na
Achille Millo, igralec, ki ljubi gle- h^ dahšče, ki ljubi svoj poklic tako zelo, Er da zanj žrtvuje vsak trenutek svo-jega življenja, se je z ljubeznijo lotil i0( dela velikega bretonskega poeta in mu posvetil predstavo «Ljubite se eni nad drugimi*. Achille Millo je gleda- h( liski človek, ki veruje v ljudsko in i <3 ne v elitno gledališče. In Prevert, t>< rojen iz ruševin vojne, je ljudski pes- t1 nik. Bister, spreten in neusmiljen, je k< često motil sen mrzlih in običajno ne- č; občutljivih literarnih salonov, ki bolno di mislijo, da je kultura družinska zade- hj va. Millo in ostali, ki z njim nasto- in pajo in pojejo: Marina Pagano, Pie-ro Sammataro in Gabriela Gabrani ob: Vi klavirski spremljavi Pizzole, so ustva- sc rib povsem neobičajno predstavo, kidj je bila povsod deležna priznanj kritike,V in občinstva. Prva predstava bo v sl Avditoriju v sredo, 17. t. m., ponovitve pa bodo do nedelje 21. Rezer-
vacija in prodaja vstopnic od sobote,
5. t. m. pri blagajni v Pasaži Protti,
tel. 36372 - 38547.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja do 31. januarja najnovejše sbke in risbe malega formata tržaški sbkar Jože Cesar.
V	galeriji Rossoni bo danes ob 17. uri otvoritev razstave Rine Ladavaz-Di Pierro.
Razstava bo odprta do 20. 1. 1973.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. januarja
PAVLIN
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 10.35 in zatone ob 24.00 Jutri, PETEK, 12. januarja TATJANA
Vreme včeraj: najvišja temperatura tq 5,2, najnižja 1,7, ob 19. uri 2,6 stopi- lj( nje, zračni tlak 1027,4, stanoviten, ve- 1) ter 14 km na uro vzhodnik, severo- 1(3 vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO:	41-letna Italia Izzo
por. Zurlo, 80-letnk Natale Cimoli' no 78-letni Nello Sergianni, 77-letni Narciso Teagene, 81-letni Giuseppe Sigur. 82-letni Giovanni Gre-goretti. 65-letni Umberto Pravisani. 79-letna Antonia Marž vd. Podboi. 64-letni Mario Benvenuti, 72-letni Antonio Corich, 78-letna Laura Schnitzer por. D’Oria. 74-letni Fran-cesco Savi, 67-letni Mario Benes,
Cro-
Alla
d'0-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; ce Verde, Ul. Settefontane 39; Giustizia, Trg Liberta 6; Testa ro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola. Ul. Orjani 2,- Vernari, Trg Valmaura 11.
Ob nedeljah iu praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
ANTONA SENICA
se ga spominjajo žena, hči z možem in vnukom.
V spomin pokojnika bo maša v sredo, 17. januarja 1973 v Bo-ljuncu ob 19. uri zvečer.
MM
t
V TRŽAŠKI OBČINI DELUJE 11 SLOVENSKIH VRTCEV ONAIRC
rac
>on-
ob
ier-
za
in
od
pri-
*az-
’ed-
Slovenski starši in učno osebje morajo biti zastopani v odboru ONAIRC
\ torek, 16. t. m., važna skupščina staršev - Pojasnila k nekaterim členom zakona o preureditvi ustanove ONAIRC
GORIŠKI DNEVNIK
PRED JUTRIŠNJO SPLOŠNO STAVKO
11. januarja 1973
Prihodnji torek ob 18. uri bo v sejni ma Voranj trgovinske zbornice skupščina s ovenskih in italijanskih staršev, ki uje Pošiljaj0 svoje otroke v otroške vrtce se ^stanove ONAIRC v tržaški občini, m., estanek sklicuje vodstvo omenjene 12. Ustanove, da bi starši izvolili svoje ??stopnike v občinskem odboru ONA KC, kot predvideva zakon o preuredi ustanove ONAIRC (št. 565 z °Ue 19. julija 1971). Kakor smo že Poročali, je bil pripravljalni sesta-J* staršev tik pred začetkom bo* ricnih počitnic in so si takrat izmeni mnenja s pokrajniskim vodstvom omenjene ustanove ter se dogovorili 2a Prihodnji sestanek. Na prvem se-stanku so se pojavili nekakšni dvomi Slede zastopstva slovenskih staršev, akor tudi netočna razlaga nekaterih !da Clenov crej omenjenega zakona, za	ne bo nepotrebnih nesporazumov
ugi 11 da se ne bodo ponavljale krivice, >ka * nam zdi potrebno omeniti nekatere si'	zakona	0 preureditvi ustanove
a- «AIRC. Tako določa člen 5, da so de fSani ustanove ONAIRC osrednji svet, čih vfaski odbori, predsednik ter revi-nih	računov.	Naslednji člen določa,
lav “a osrednji svet sestavlja 16 članov, ek, “led katerimi morajo biti 4 člani, ki in ™ izvoli deželni svet Furlanije - Ju-^Jske krajine	(med temi mora biti
rju 5 c an slovenske etnične skupine), člen ah j. ^pi°ča, da se občinski odbor usta-loč J!v' v vsaki občini, v kateri deluje rej '“en ali več vrtcev ONAIRC. Občin-j pdbor sestavlja sedem članov: tri-i» ^ani> ki jih izvoli občinski svet, sicer tako, da je med njimi tudi ■eč Predstavnik opozicije, dva člana, ac. .: iu izvoli odbor staršev, in dva ka vana’ ki ju izvoli osebje ustanove. >ve ^ Pednji člen določa, da občinski od-ive j.r' sodelujejo pri izdelavi programov _ uresničevanju šolskega delovnega le- j.a.crta za šole ONAIRC v okviru do-lo, pClle občine. Občinski odbori lahko /o- ,redložijo osrednjemu svetu predloge >til ] 0e Pravilnikov, organizacije in de-in Vania ustanove ONAIRC.
f1’ n ^ tržaški občini spadajo pod usta-ia- novo ONAIRC slovenski otroški vrt-m 1 v Barkovljah, v Bazovici, v Gro-r ’ 5®®. v Lonjerju, na Opčinah, na BS' fr°seku. pri Sv. Ani. pri Sv. Ja-J p°u’ v Križu, v Skednju in v Treb-ie' rh- Otroški vrtci ONAIRC so tu ?	! v Boljuncu v Borštu, v Ricma-
j*'1’ v Mačkovljah in pri Domju,
. j Pa Repentabru. V zgoniški in vinsko - nabrežinski občini ni slo-foških vrtcev ONAIRC, pač pa ,, j. tam občinski vrtci (nekateri tu-, v' Y. tržaški občini), medtem ko /s]S>iljski.-Občini ni sploh nobenega [0_ Venskega otroškega vrtca.
:r' m^a,P°dlagi omenjenega zakona se i°pai° torej ustanoviti občinski od ti' 0, p} ONAIRC ne samo v tržaški 0cir>i. ampak tudi v dolinski in v
""Ulili
repentabrski občini. Zakon o preureditvi ustanove ONAIRC je sicer pomanjkljiv in med drugim ne o-menja izrecno zastopstva slovenskih staršev, oziroma slovenskega učnega in pomožnega osebja, toda popolnoma logična in upravičena je zahteva, da morajo biti v odboru predatsvniki staršev slovenskih otrok in slovenkega oebja ker i-mamo pač ločene slovenske otroške vrtce s svojim osebjem. Tako si ne moremo predstavljati, da ne bi bilo predstavnika slovenskih staršev in predstavnika osebja v odbora za tržaško občino, v kateri je 11 otroških vrtcev ONAIRC, Prav zaradi tega je tudi krivično, da ni bila izvoljena slovenska pred-
stavnica učnega in pomožnega o-seb.ja.
Upravičeno pričakujemo, da bodo na prihodnji skupščini te stvari razčistili in pravilno uredili.
V petek stavka vsega osebja na slov. šolah
Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na redni seji dne 9. januarja sklenil, da se pridruži vsedržavni splošni stavki, ki bo jutri, 12. januarja in s0 jo proglasili zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL.
..........................iiiiiniiiiiiiiiiii.niiii,m,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,..
V GORIŠKI BOLNIŠNICI
Nocoj debata o odprtju centra za hemodializo
0 stvari j'e bilo v zadnjem času sproženih precej polemik Deželna uprava je že nakazala potrebni prispevek
VTT,Pred^flniCi. bolničarske šole ] leg igrač tudi dragocen prazgodovin-Ulici Vittorio Veneto bo dames | ski predmet, Njuno početje je kljub zvečer ob 18. uri javna konferen- j nočnim uram. bilo je že po 21. ca z debato o možnostih ustano- uri, zapazila policijska izvidnica in
Sindikati odločno poudarjajo zahteve po korenitih reformah in večji zaposlitvi
Osrednje zborovanje jutri v Tržiču ■ Proglas CGIL, CISL in UIL
viitve centra za hemodialiao v Gorici. Konferenco je sklicalo vodstvo goriške bolnišnice.
Svojo prisotnost na nocojšnji konferenci so napovedali poleg zastopnikov sindikatov zdravnikov in ostalega osebja še zastopniki političnih oblasti na občinski, pokrajinski in deželni ravni.
O omenjenem centru je bilo v zadnjem času precej napisanega, zlasti v zvezi z nekaterimi hudimi primeri te bolezni v našem mestu. Deželna uprava je nakazala 50 milijonov lir za ustanovitev takega centra v Gorici, v goriški bolnišnici se na to ustanovitev tudi pripravljajo, čeprav obstajajo določene težave bodisi glede zdravniškega kadra kot glede ustreznih prostorov. Nekateri menijo, da bi bilo bolje v deželnem merilu osredotočiti take centre v nekaterih mestih, kot npr. v Trstu in Vidmu ter poskrbeti za hiter prevoz bolnikov iz Gorice v ti dve mesti.
Prezgodaj sta začela...
Dva brata, stara 11 oziroma 12 let, sta predsinočnjim poskusila tatvino v trgovini igrač v Ul. Mazzini 19. Razbila sta steklo izlož-
agenti so pohiteli za otrokoma. Brata sta jo urno ucvrla proti pravoslavni cerkvi, kjer so agenti izgubili sled za enim, drugega pa so ujeli.
Odpeljali so ga na dom, kjer so našli tudi drugega bratca, ki je že pribežal domov. Seveda ju ne bodo prijavili sodni oblasti zaradi tatvine z obtežilnimi okolnostmi ker sta mladoletna, oče pa bo moral vseeno poplačati škodo.
Požar v stanovanju
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so gasilci morali poseči v Ul. Carli 6, kjer je zaradi kratkega stika nastal požar v spalnici 82-letne A-lessandre Vignola. Priletna ženska se je tako ustrašila dima, da je zbežala iz stanovanja in zaloputnila vrata za seboj. Zato so morali gasilci vdreti v stanovanje, pri tem pa so izgubili precej časa, tako da so plameni že uničili vso opremo spalnice in načelj tudi leseni pod. Zadnje plamene so pogasili po skoro dveurnem delu.
Medtem se je Vignola morala zateči v bolnišnico zaradi delne zadušitve od dima. Sprejeli so jo s prognozo okrevanja v 8 dneh.
be, v kateri je bil razstavljen po-
.   im,n  m,   
PO OBJAVI NA OGLASNI DESKI V OBČINSKI PALAČ!
Seznam davčnih zavezancev za družinski davek 1973
^Nadaljujemo s seznamom zave-; Gualtiero, funkcionar, (6.300.000)
0^ev družinskega davka, ki imajo davčljivo osnovo nad 5 mil. lir.
(j^ausbrandt jr., industrijec, (ob-b i 4XfCl-iiva osnova 23.000.000) davek jJJO.604; Hausbrandt sen., industri-
10 k*’	(17.400.000)	3.212..276; Haus-
andt Roberto jr., industrijec, (21 L ■) 4,012.912; Hausbrandt Roberto jJj1-. industrijec. (18.400.000) 3 mil. g ^. ‘622; Heinze Dario, uradnik (5 i. |,-u- 800.000) 740.556; Heinze Emi-|j' uradnik, 5.000.000)	766.092;
i- (a ^re'che de Maria, posestnica, “■500.030) 1.336.764.
(5
a miian^K.Giuseppe
mil	vriuseppe, posestnik, iu
300.000) 635.448; Ianche Fran-I “Co. odvetnik. (5.200.000) 623.460; .M Raoul, trgovec, 5.100.000) Ianousek Ladislao, industriji^ (9.500.000) 1.597.578; Ianovitz
5U772; Ra°Ul’
1
' laJk’ z*avnik, (5.300.000) 635.448;
2 lii« Stanislao, trgovec. (11 mil.) ’	Ierich	Ermanno (2.500.000)
' rjR b-506; Illy Ernesto industrijec, ' sii;000-0«)) 3.040.194; Inglessi Ba-°- Pek, (8.500.000) 1.336.764; In-
llic a; lene
' (fe. my
sHii
' m°jfeute Massimiliano, arhitekt, (8 , j •' 1.214.532; lori Edgardo Oscar, : te« -r?jec- (6-500-000) 870-414; fr-
843.6.36; Libutti Manbo, lekarnar,
(5.500.000)	659.430; Lichenstein Er-
nesto, trgovec, (15.000.000) 2 mil. 854.854; Lionetti Vincenzo, gradbenik, (6.300.000)	843.636; Lipanje
Francesco, hotelir, (8.000.000) 1 mil. 204.532; Lisier Ermanno zdravnik,
(5.200.000)	623.460; Locuoco France-
sco. odvetnik, (6.000.000) 766.092; Lcdes Antonio, inženir, (7.500.000) 1.097.748; Lodes Silva por. Fazzini, zasebnica, (6.000.000) 766.092; Lorenzi Beniamino, avtošola, (5 mil.) 560.556; Lorenzi Fulvia. (8.000.000) 1.214.532; Losurdo Umberto, uradnik, (11.000.000) 2.006.124; Lovisato Lu-cio. zdravnik, (5.900.000) 753.324; Lozei Aldo, trgovec, (8.000.000) 1 mil. 214.532; Luciani Luciano, inženir, (6.800.000) 952.944; Luzzatto Te-ghis Pierpaolo, prokurator, (9 mil.) 1.464.444; Macerata Giorgio, zasebnik, (5.400.000)	647.442; Macorini
Tommasi Riccardo, trgovec, (7 mil. 500.000) 1.097.748; Madonna Nerina vd. Funzo. trgovka, (6.500.000) 870 tisoč 414; Maggi Achille, zdravnik, (6.000.000) 766.092; Maiaron Pierlui-gi. zdravnik. (9.800.000) 1.693.806;
. ? AferaMat
X?Com°' zdravnik. (10.200.030) 1 GlanPa°i?b„zdraYYlkv (0;000^00) 1 813.884- Iurincich Ernesto zi- mil. 464.444; Manfredi Franco, (5.000.000) 560.556.	! zdravnik, (6.200.000) 830.244; Mamc-
i« .e*n Lucio traovec (7.000.000)
3fl0'q7nn V,Ud0- tr^ovec-
'u; Kobec Albino, avtoprevoz-
lcchin,
(5.000.000) 560.556; Kobec Girn
55q‘2JU°. avtoprevoznik,
(Sšnn ’ Konecnv Antoni C3000) 1-6931806; Krainer Odino,
(5.000.000) Konecnv Antonio, zdravnik,
»ovec, (5.000.000) 560.556; Krauss j ■ uradnik, (6.200.000) 830.244.
I (o»toa^arnKa Michele, funkcionar, W ®'°°°) 740.556; Laffranchini Giu-trgovec. (5.000.000) 460.556; Sergio, zdravnik, (5.000.000) (InH«’ Uanieri Franco, uradnik, . “-OOO.OOO) 1.728.372; Lantieri Spar-K °- zastopnik. (8.000.000) 1.214.532; •bil ^ranza Roberto, zdravnik, (6 CJ00 00°) 965.954; Latkovich Rai-5) .. °-_ uradnik, (7.200.000) 1 mil. (7 S** 840; Leggeri Aldo, zdravnik, -400.000) 1.053.840; Legnani Fran-zdravnik, (6.200.000) 830.244; Le. d?n Kri100- zdravnik, (6.500.000) •bil \ : 7-eonori Tullio, trgovec, (16 (ju 7 3.004.194; Lenore Dovide in-Dj^riiec, (9.000.000) 1.464.444; Le-ti a. Carlo, uradnik. (5.000.000) 560 i (Ri7.“56; Lettis Gastone, zdravnik. ^.-UIO.OOO) 816.852; Levera Ugo, (6 ber 3.004.194; T.epore Davide, in-i0vec, (5.000.000) 560.556; Levitus
cia Lorenzo. zdravnik, (5.000.000) 560.556; Mann Giovanni, industrijec, (13.000.000) 2.457.162; Manna Antonio, zdravnik, (6.000.000)	766.092;
Manna Enzo, zdravnik, (7.000.000) 980.970; Manzini de Paolo, zdravnik,
(5.400.000)	647.442; Manzini De Pie-tro, kemik - lekarnar, (6.000.000) 766.092; Marass Isidoro, zdravnik,
(5.500.000)	759.430; Marass Umberto. uradnik, (6.300.000) 843.636; Mar-chi Alberto Giulio. zdravnik, (7 mil.) 980.970; Marchi Bruno, uradnik, (9.000.000) 1.464.444; Marchi Walter, trgovec, (9.000.000) 1.464.444; Marco Spiridione, lekarnar, (6.300.000) 843 tisoč 636; Marcon Marino, zdravnik,
(6.100.000)	816.852; Mari Riccardo,
gradbenik, (13.500.000)	2.554.338;
Marin Luigi Adolfo, zdravnik, (7 mil. 300.000)	1.068.480; Marinoni
Giacomo, orožar, (5.100.000) 611.472; Marinšek Francesco. trgovec, (22 mil.) 4,199.658; Marovieh Gino, pomorski agent, (10.000.000) 1.728.372; Marsich Federico, gradbenik, (6 mil. 800.000) 952.944; Martellani Egidio,
(7.700.000)	1.168 986; Martinolli Eli-sa, zdravnica, (8.000.000) 1.214 532; Martinolli Antonio, brodar, (5 mil.
500.000) 659.430; Martinolli Carlo, brodar, (19.000.000) 3.623.226; Mar-zari^ Dante, trgovec, (6.500.000) 870 tisoč 414; Massera Sonia, zdravnica, (6.000.000) 766.092; Matildi Pietro, univerzitetni profesor, (5.000.000) 560.556; Mattei Albino, uradnik, (5 mil. 500.000) 659.430; Matteueci Mario, uradnik, (6.800.000) 952.944; Mauro Ubaldo, uradnik, (5.900.000) 753.324; Mayer Ferdinando, zastopnik, (5.400.000) 647.442.
Predvčerajšnjim, kmalu po polnoči. so sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh mesecih 93-letno Francesco Taucar vd. Bernetti iz Ul. Šalita Trenovia 48, ki si je zlomila desno stegnenico. V bolnišnici je žensko pripeljal 71-letni zet Pietro Scamperle, ki je povedal, da se je tašča ponesrečila pri padcu s postelje.
Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL so, kot smo na kratko že poročali, napovedale za jutri, petek, 12.	t.m., splošno triurno
stavko na Goriškem, in sicer od 9. do 12. ure s spremembo stavkovnega umika za nekatere delovne izmene v industriji na področju Gorice, Krmina in Gradiške v smislu določil prizadletih kategorij.
Z jutrišnjo stavko poudarjajo sindikati zahteve za večjo zaposlitev, za pospeševanje gospodarskega razvoja na italijanskem iugu in na pasivnih področjih, med katera spadajo tudi slovenske občine, zlasti na področju Beneške Slovenije, pa tudi Brda in naš Kras, za izvedbo učinkovite reforme v stanovanjski politiki z gradnjo novih stanovanj, za reforme v zdravstvu za ureditev položaja upokojencev, za reforme v kmetijstvu, na področju prevozov, za šolske reforme in za reforme v javni upravi. Manifestirali bomo tudi za izvedbo ali obnovo delovnih pogodb, glede katerih so sindikalne borbe v polnem teku.
Obenem Po jutrišnja stavka tudi protest proti zavlačevanju državnih in deželnih organov pri izdelavi in izvajanju reform za gospodarski in socialni razvoj. Protestirali bomo proti spletkam in rovarjenju na škodo sindikalnih predstavnikov in njihovemu prizadevanju za uveljavljenje upravičenih delavskih zahtev, proti naraščajoči draginji kjer je uvedba novega davka IVA večkrat le pretveza za neupravičeno višanje cen.
V	okviru splošne stavke bo jutri osrednje protestno zborovanje v Tržiču, na Trgu Republike z začetkom ob 9.30. Zborovalci se bodo zbrali pri tovarni Detroit, pred ladjedelnico in na križišču ceste za pristanišče ob 9.20, od tam bodo krenili na zborovanje na Trgu Republike, kjer bodo govorili predstavniki treh sindikalnih organizacij.
Glede izvedbe sindikalne enotnosti so glavni odbori pokrajinskih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL odobrih osnovni dokument za pokrajinsko federacijo treh sindikalnih organizacij, kot je bil sprejet na skupnem posvetu dne 18. decembra lani.
Sindikalne organizacije ponovno poudarjajo važnost protestne stavke v trenutku, ko delodajalci in javni organi skušajo ovirati prizadevanja za večjo zaposlitev, za sindikalne svoboščine, za pravico do stavke itd.
V	tem smislu priporočajo novi pokrajinski sindikalni federaciji, naj mobilizira vse delavske sile v borbi za ohranitev in okrepitev demokracije, ki jo ogrožajo reakcionarne in fašistične sile, obrambo pravice do stavke in sindikalnih svoboščin na splošno, za ohranitev in okrepitev zaposlitve.
Doseči je treba obnovo delovnih pogodb in ureditev položaja upokojencev, izvajanje reform za dh-večanje zaposlitve, za večji gospodarski in socialni napredek, za večjo socialno jkmioč potrebnim.
Za dosego teh in drugih ciljev v splošnem interesu so nujno potrebni sindikalna enotnost in združeni napori proti fašističnim in drugim reakcionarnim silam, ki skušajo ribariti v kalnem na škodo delovnega človeka.
Rigonat in dr. Chientaroli. Ob tej priložnosti je upravni svet odobril tudi nekatere sklepe upravnega značaja in se pogovoril o smernicah za delo v bližnjih mesecih tekočega leta.
Zvečer so imeli v prostorih hotela Transalpina še družabni sestanek s predstavniki krajevnega tiska, na katerem so se predsednik in drugi predstavniki odbora zahvalili novinarjem za pomoč v letu 1972 predvsem s stalnim in rednim obveščanjem občinstva v zvezi s poslovanjem občinskih podjetij. Na vprašanja nekaterih novinarjev so predsednik upravnega odbora in prisotni vodje podjetja dali tudi
ja in o izvajanju programa v letošnjem letu.
V	soboto občni zbor bivših deportirancev
V	kletnih prostorih kavarne Fe-rigo na Travniku bo v soboto, 13. januarja ob 15. uri1 letni občni zbor zveze bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Na občnem zboru bodo prebrali poročila o delovanju goriške sekcije v prejšnjem letu ter bodo izvolili novi odbor.
Na občni zbor so vabljeni tako nekatera deč itn a pojasnila v zve-1 bivši deportiranci kot njihovi svoj-zi s preteklim delovanjem podjet- | ei. Možno je delegiranje.
V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU
Nocoj v Gorici prvo gostovanje Mariborčanov!
Nastopili bodo s francosko farso «Viktor ali otroci na ob!asti» Gostovanje spada v okvir slovenske gledališke sezone
Verdijevo gledališče v Gorici bo nocoj spet, odprlo svoja vrata meščanom in okoličanom, ki obiskujejo redne predstave Slovenskega gledališča iz Trsta. Tokrat bomo imeli v gosteh spet igralce iz Slovenije, in sicer Slovensko narodno gledališče, ki nam bo prikazalo Ro-gerja Vitraca igro «Viktor ali o-troci na oblasth.
Mariborski gledališki igralci prihajajo prvič v Gorico in za to smo jim goriški Slovenci hvaležni, kot smo hvaležni upravi tržaškega Stalnega gledališča, ki je to gostovanje omogočilo. Kot smo Goričam z navdušenjem sprejeli gledališke igralce iz Ljubljane, bomo lepo sprejeli tudi gledališke umetnike iz Maribora.
Komedija «Viktor ali otroci na oblasth. ki ji nekateri upravičeno
uiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirruiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiMiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA AGAT!J A
S pospešenim tempom napredujejo dela za ureditev podvoza v Ulici Aquileia
Včeraj so zučusno odstranili železniški most ■ Železniški in avtomobilski promet prekinjena - Se več kot leto dni do zaključka del - Občina bo za to delo porabila370milijonov Ur

pravijo farsa, zelo brezobzirno duhovito in gledališko bistro neti «gledališki požar resnice», kakor pravi v gledališkem listu dramaturg predstave Bruno Hartman. Gre za devetletnega otroka, ki v enem dnevu dozori, spozna zlagani svet odraslih, z njimi neusmiljeno obračuna in umre. Na koncu sklene to hudobno komedijo služkinja s točno ugotovitvijo: «Saj to je prava drama».
Vitrac, ki je najprej pripadal francoskemu nadrealizmu (umrl je leta 1952) je napisal več iger, toda očitno bo ostal v gledališki zgodovini predvsem kot avtor farse «Viktor ali otroci na oblasth.
Igro je režiral znani režiser Di-no Radojevič. V glavnih vlogah nastopajo Anica Sivčeva, Milena Mahičeva. Minu Kljudrova Peter Trnovšek in Janez Klasinc.
Predstava se prične ob 20.30.
4.000.000 lir škode zaradi požara v Trgovinski zbornici
Ob 14.50 so morali goriški gasilci na delo v Trgovinsko zbornico, kjer je v kleti izbruhnil požar zaradi slabega delovanja gorilnega kotla, ki je služil za ogrevanje palače. Po enournem delu je gasilski ekipi uspelo pogasiti požar, ki je že zajel spodnje dele hiše. Ugotovili so, da je kotel popolnoma uničen in da so zidovi in pohištvo okoli njega v slabem stanju.
Po prvih ugotovitvah je požar povzročil škode za približno 4.000.000 lir.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE SNG iz Maribora
ROGER VITRAC
VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
Danes, 11. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI za abonma red A, B jn C.
Predavanja
Delavci Tacchinovega podjetja in železničarji so včeraj premaknili za približno 20 metrov' 320-ton težki železniški
most v Ulici Aquileia (Foto Altran)
iimitiiiiimiiiMfiiiiiimuiiiiuiimiiiiiimiiiiiiiiiununiimimiiiiiimmiiiiiiiiimmmiiiiiiiuiiiuiiiiuuiiiii
BLAGOVNI PROMET V PORTOROSEGI
V letu 1972 je priplulo 718 ladij s skupno 1.830.178 tonami tovora
Največ je bilo gorilnega olja, lesa, premoga in raznih železnih izdelkov
Delo občinskih podjetij v Gorici
Upravni odbor občinskih podjetij v Gorici, ki mu predseduje demokristjan dr. Marini in v katerem so tudi predstavniki drugih strank (za PSI je slovenski predstavnik dr. Štefan Bukovec), je imel v torek ob 18.30 sejo, na kateri so pregledali in proučili delovanje tega podjetja v letu 1972. O tem delu so podali svoja poročila tehnič-
V	letu 1972 je blagovni promet v pristanišču Portorosega znašal 1.830.178 ton1 pripeljanega blaga. To se pravi, da so v prejšnjem letu ladje pripeljale približno 200 tisoč ton več kot leta 1971, saj je takrat bilo pripeljanega manj kot milijon ton blaga. V glavnem so ladje priplule s tovorom. železa oziroma železnih izdelkov za izdelavo strojev, gorilnega olja ter lesa, ki je pretežno služil za papirnico v Štivanu. Gorilno olje je na prvem mestu s 370.000 tonami, za njim je les s 336.000 tonami in premog s 153.000 tonami. V manjših količinah so ladje dovažale še papir, žitarice in razne minerale.
V	decembru so pripeljali 85.000 ton blaga, med katerim je bilo največ lesa (24.000 ton), premoga (18.000) in gorilnega olja (9.000). Manjše so bile količine žitaric,
ni in upravni vodja podjetja inž.
.   milil im luninimi m im, mmi   ■ m i imi n ■ m,, ■,, n,,,,, M,,,,,,,,   
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Na Goriškem veliko pomanjkanje zdravnikov
Samo dr. Aleksander Nardin iz Šempetra je lani pregledal 14.500 pacientov v ambulanti, približno 1.200 bolnikov pa je obiskal na domu - Znameniti trokrilni oltar iz cerkve sv. Križa nad Kojskim bo kmalu obnovljen
kaolina in dragega materiala.
Ladij, ki so v decembru priplule v tržiško pristanišče, je bilo 51, med katerimi 39 italjianskih, ostale pa iz tujih držav. V vsem letu je skupno priplulo 718 ladij italijanskih in tujih družb.
Na Goriškem, kot sicer tudi drugod v Sloveniji, je veliko pomanjkanje zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov splošne medicine. Zaradi tega so sedanji kadri preobremenjeni z rednim delom in dežurstvom. Za ponazoritev navajamo, da je samo dr. Aleksander Nardin v splošni ambulanti v Šempetru pri Novi Gorici lani opravil okoli 14.500 pregledov bolnikov v ambulantah (delal je namreč občasno tudi v ambulanti Dornberk), razen tega pa je med svojim dežurstvom obiskal tudi približno 1.200 pacientov na domu. K vsemu temu pa je treba dodati tudi druž-beno-politično delo, ki ga dr. Nardin opravlja kot poslanec Primorske v Socialno-zdravstvenem zboru jugoslovanskega parlamenta ter kot odbornik Skupščine občine Nova Gorica. Seveda bi podobne podatke o preobremenjenosti zdravnikov lah ko navajali tudi s podatki iz drugih ambulant, denimo v Bovcu, Tolminu, Novi Gorici, goriških
Brdih in v Ajdovščini.
Zdravstveni dom v Novi Gorici, ki združuje zdravstveno službo na območju treh severno - primorskih občin, to je Nove Gorice, Tolmina in Ajdovščine, si prizadeva, da bi pomanjkanje zdravstvenih delavcev čimprej in čimbolj omilili. Sedaj štipendirajo 15 študentov na medicinski fakulteti ljubljanske univerze in ti naj bi postopno prihajali kot zdravniki v splošne ambulanti) na območju od Bovca pa do Ajdovščine.
# * *
Republika Slovenija in občina Nova Gorica sta zagotovili denejr ža nad Kojskim v goriških Brdih gotskega oltarja iz cerkve sv. Krfi-ža nad Kojskim v Goriških Brdiji. Oltar je bil v slabem stanju tudi zaradi tega, ker ga po prvi svetov ni vojni v Firencah niso povsem oziroma do kraja obnovili. Popravljajo ga v restavratorski delavnici Republiškega zavoda za spomeniško varstvo Slovenije v Ljubljani.
Eno krilo oltarja je že obnovljeno in so ga tudi prikazali na razstavi srednjeveške plastike pod Arkadami v Ljubljani.
Ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici prof. Emil Smole je časnikarjem sporočil, da bodo trokrilni gotski oltar iz leta 1515, ki je edini te vrste v Sloveniji in zato velik kulturno-umetni-ški spomenik, še letos vrnili na staro mesto v cerkvi sv. Križa nad Kojskim. Okoli te cerkve, ki je nekoč bila trdnjava za obrambo pred turškimi vpadi, so tudi obnovili enega od stolpov, medtem ko so drugi trije stolpi v tako slabem stanju, da jih ni mogoče obnoviti. Goriški Zavod za spomeniško varstvo je v cerkvi tudi odkril freske, ki izvirajo iz 17. stoletja. Freske so v cerkvenem prezbiteriju in jih bodo postopno, kolikor bo pač na voljo sredstev, odkrivali in raziskovali.
Marijan Drobež
Lep baročni koncert v Attemsovi palači
Prejšnji večer se je vršil v dvorani Attemsove palače v Gorici koncert baročne glasbe, ki ga je organiziralo SKPD «Mirko Filej» v Gorici. Koncerta se je udeležila zelo številna publika, ki je izvajalce toplo nagradila za njih umetniški nastop.
Sopranistka Hannelore Ludeivig, flavtista Miloš Pahor in Hans Koe-neke (tudi ukrivljen rog in duda), čembalistka Dina Slama in Alojz Mordej z violo da gamba so na svojem glasbenem večeru predstavili nekaj biserov renesančne in baročne glasbe. Praetorius, Schop, Schlick, Tumhout, Vivaldi, Marcel-lo, Telemann in Boismortier so bili skladatelji, katerih skladbe smo lahko poslušali in uživali na izvirnih glasbilih omenjenih starih dob. Čembalo, kljunasta in prečna flavta so že precej domače tudi sodobnim ljubiteljem glasbe. Zato smo lahko tembolj občudovali fi-pe in rezke obenem pa mehke zvoke ukrivljenega roga in dude, dveh silno izrazitih inštrumentov s svojo barvo, ali pa nežno igro strun vjole «da gamba», tega prednika današnjega čela. Sopran sam pa sp, je želo ustrezno prepletal z zvo-l<fi glasbil in prav odgovarjal zahtevi te rafinirane komorne zasedbe.
Baročno okolje pa je prišlo v plovnem do izraza v zadnjem delu •koncerta. Sonate, kantate, trisona-te — so bile glavne oblike komorne glasbe med 17. in 18. stoletjem. V tem delu koncerta so izvajalci prikazali vso lastno virtuoznost, obenem pa res subtilno interpreta-cijsko silo, s katero so oplemenitili svojo igro.
? Na železniški progi pri kolodvoru na prehodu čez Ulico Aquileia so imeli včeraj polne roke dela. Delavci podjetja Tacchino, ki širi podvoz, in delavci železniškega podjetja, so odstranili stari mast, ki je toliko let služil železnici. Most, sestavljen iz železobetona, so začasno odstranili na posebej pripravljene tračnice na strani proti Rojcam. Most tehta 320 ton in ga bodo. potem ko bodo končali potrebna dela, spet postavili na svoje mesto, saj je po mnenju strokovnjakov še vedno tak. da lahko vzdrži vsakdanjo vožnjo številnih vlakov.
Delo je trajalo nekaj ur in je privabilo veliko radovednežev. Avtomobilski promet po Ulici Aqui-leia so včeraj ustavili in tudi danes prehod ne bo mogoč. Skoro gotovo pa je, da bodo jutri spet u-vedli enosmerni promet, kot je v veljavi že nekaj mesecev. Tudi vožnje vlakov so zaradi teb del ustavljene. Vlaki s tržaške strani prihajajo do Gorice, tu potniki prestopijo v avtobuse, ki jih prepeljelo do Moše, kjer spet stopijo v viak, ki vozi nato proti Vidmu. Isto velja za obratno smer
Odbornik za javna dela Agati je nato v pogovora z novinarji orisal dela. ki so še potrebna za moderno ureditev tega cestnega podvoza, skozi katerega se bo čez več kot leto dni avtomobilski promet nemoteno odvijal v obeh smereh. Tu so pred letom in pol dni zabeležili skoro 30.000 avtomobilov v teku enega dne. To je najvažnejša vpadnica v Gorico, čeprav so se dela zakasnila zaradi nepredvidenih težav, so na občini mnenja, da bodo zaključena, kot je bilo prvotno obljubljeno, do marca 1974. Letos poleti bodo uredili cestišče na obeh straneh podvoza in takrat bodo promet spet preusmerili po prejšnji trasi Ulice Aquileia. Težave v prometu bodo sicer trajale še več kot leto dni. Goriška občina bo za to nujno javno delo porabila nad 370 milijonov lir. Na sestanku z novinarji so bili prisotni tudi goriški župan, nekateri odborniki in tehniki.
Slovensko planinsko društvo v uu-rici priredi jutri, 12. januarja v dvorani «Simon Gregorčič* v Gorici predavanje z naslovom «Z Jesenic v Karavanke in Julijske Alpe*. Predavanje bo spremljano z glasbo in diapozitivi, govoril bo Marjan Dolinšek, član PD Jesenice. Začetek ob 20.30.
Razna obvestila
Na pokrajinski upravi v Gorici bodo vzeli v začasno službo nekaj knjigovodij. Prosilci smejo imeti najmanj 18, največ 32 let, diplomo knjigovodje (ragioniere). Prošnje na kolko-vanem papirju je treba izročiti do 15. januarja na sedežu pokrajine, Kor-zo Italija 55.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici vabi starše in njihove namestnike na roditeljski sestanek, ki bo jutri, 12. januarja ob 18. uri v zbornični dvorani šole v Ulici Randaccio.
Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 14. januarja 1973 ob 10. uri roditeljski sestanek. Ta bo v ri-salnici učiteljišča v Ulici Croce 3. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Kino
Z vrelo vodo si je opekla roke
Zaradi opeklin prve in druge stop
• Agenti kvesture so aretirali in zaprli v goriške zapore 23-letnega jugoslovanskega državljana Sabita Mahmutija ki je kradel v neki trgovini na Korzu. Ko so mladeniča aretirali, so pri njem dobili ukra-demh predmetov za 15.000 lir vred nosti.
nje na roki se bo v bolnišnici zdra-| vila 10 dni 48-letna Carla Armano por. Salerno iz Ul. Ascoli 23. ženska se je opekla, ko je bila v bolnišnici pri svojem sinu Massimi-lianu ki ima 3 leta. Ko je Arma-nova sedela pri sinovi postelji je slišala, da v bližnji sobi teče voda iz pipe za toplo vodo. Ženska je takoj hotela sama popraviti okvaro in je z rokami stisnila pipo. Ta pa se je zlomila in je iz nje pritekla vrela voda in žensko opekla po rokah.
Gorica
VERDI 20.30 Gostovanje SNG iz Maribora z dramo «Viktor ali otroci na oblasti*.
CORSO 17.00—22.00 «11 mostro della strada di campagna*. P. Franklin in M. Datrece. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano
CENTRALE 17.00—21.30 «1 2 figli dei Trinita*, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30 - 22.00 «San-tanna, il killer del mantello nero*. C. Warner in E. Hammilton. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Sesso in gab-bia». J. Brown in R. Collins. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.30 «Fritz il gatto*, barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
EXCELSIOR 16.00 «Assassinio sul tre-no». Barvni film.
PRINCIPE 18.30 «11 padrjno*.
Nova Gorica
SOČA «Ljubezenska zgodba detektiva*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Hladnokrvni kaznjenec*, a-meriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE «Doc Holiday*, ameriški barvni film — ob 19.
DESKLE Prosto.
KANAL «Zima nekega leva*, ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Fratelli Rosel li - Tel. 72-440.
Simpatični in pridni «Kraški cvet»
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Cornachin razstavil v galeriji Cartesius
\ torek zvečer je bilo, kot poročamo na drugem mestu, v Slovenskem dijaškem domu nagrajevanje najboljših slovenskih športnikov v zamejstvu. Na lepi in prisrčni svečanosti je igral ansambel «Kraški
cv et», ki je izvajal slovenske motive
Ljubitelji slikarstva so že v prvih impresionistično - fauvističnih pokrajinah, ki jih je začel Gual-tiero Cornachin razstavljati pred o-bilnvmi desetimi leti, ugotavljali, da je njihov ustvarjalec veliko obetajoč in vsekakor nadarjen u-metnik, katerega prefinjenost se kaže predvsem v barvah. In danes ti isti ljubitelji slikarstva lahko z zadovoljstvom ugotavljajo, da se niso motili, kajti Comachino-va umenost postaja znana tudi izven meja naše dežele.
Pristna ljubezen do barvnega izživljanja ga je polagoma v od stvarnosti vedno bolj odmikajočih se slikah privedla do naprednejših stališč z vnašanjem novih oblik po lastni domišljiji. Tako danes umetnik živi in ustvarja v zamišljenem ali bolje namišljenem svetu cvetja in rastlinstva, v svetu, ki se je porodil v njegovi umetniški predstavi, v kateri se raznovrstne vegetacijske oblike prosto združujejo v rast razgibanih in izredno dobro uravnove-
šenih kompozicijah trakastih vijug in skupkov listnate oblasti mikavne hkrati pa mirne lepote.
Če se je Gualtiero Cornachin povzpel do zavidanja vredne slikarske višine, nam je bil z druge strani do nedavnega povsem neznan kot grafik. Zato je bila njegova prva razstava barvnih jedkanic v galeriji Cartesius za nas že nekakšno odkritje. V prikazanih listih pa izstopajo za slikarjevo spoznavnost značilne barve in cvetne risbe. Barve so, povsem razumljivo, tu bolj pretehtano zbrane in jih ponekod odlikuje medlo žareče svetlikanje, ki jim ga daje srebrni in zlati odblesk vanje primešanih kovinskih praškov.
V odtisih, kot so na primer «Cvet.enje», «Cvetoča veja» in še nekaj podobnih, ki se ponavljajo v raznih enac cah, Gualtiero Cornachin posrečeno povezuje svežo igro risbe z namišljenimi oblikami,
M. B.

Tudi pri nas bi morali proslaviti 400-letnico velikih kmečkih puntov
V okvir kmečkih uporov spada tudi mučeniška smrt enajstih tolminskih upornikov na goriškem Travniku ■ Sem spada pokol kraških kmetov pred devinskim gradom...
Iz lanskoletne 5. številke revije «Vzgoja in izobraževanje*, ki jo izdaja Zavod za šolstvo SRS. povzemamo del članka o pripravah na proslavo kmečkih puntov na slovenskih šolah. Drago Novak je o tem piscd.
Med pomembnejše pomnike v slovenski zgodbvim sodijo prav gotovo kmečki. punti. Predstavljajo tisto revolucionarno silo slovenskega naroda, ki je vrela med našim ljudstvom več kot dve stoletji in se zlila v sodobne tokove evropske zgodovine.
To je bil boj zatiranih slovenskih kmetov za gospodarsko, socialno in politično osvoboditev. Junaško geslo «Boj za staro pravdo* je dolgo spodbujalo revolucionarne množice in jim bilo kot svetel žarek sredi fevdalnih okovov, dokler niso popustile fevdalne vezi in so nastopili boljši časi za nekoč zapostavljeni slovenski narod.
Klicu ziljskih upornikov so se odzvali, čeprav nekoliko pozneje, kmetje na obeh straneh Sotle. Tolminskega in celo na Štajerskem. Bahla upora, ki se je Vnela med revolucionarno in zatirano množico, ni bilo mogoče zlepa ugasniti.
Nezadovoljstvo je tlelo med slovenskim ljudstvom in naša zgodovina do sedaj beleži že čez 120 revolucionarnih sunkov, ki so odsevali v kmečkih puntih in tako pisali bogato zgodovino slovenskega naroda.
Boi izkoriščanih in zatiranih slovenskih množic ni ponehal, ko so utihnili kmečki punti. Revolucionarna sila slovenskih množic se je sproščala v čitalnicah, predvsem pa v taborskem gibanju, v ljudski revoluciji, dokler si naše ljudstvo ni priborilo današnje svobode.
Letos bomo slavili 400-letnico hrvatsko-slovenskega punta. Našemu ljudstvu se je Gubčev kmečki punt 1573. leta globoko vtisnil- v spomin, zato smo tem bolj dolžni, da ta jubilejni dogodek kar najbolj dostojno proslavimo.
Koncept proslavljanja hrvatsko-slovenskega kmečkega punta sta sprejela predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije že 7. decembra 1970. V ta namen je bilo imenovanih šest komisij z nalogo da pripravijo vse potrebno za čim dostojneišo proslavitev tega pomembnega zgodovinskega dogodka.
Čeprav program proslav še ni dokončno oblikovan, bi radi naše bralce seznanili z okvirnimi proslavami. ki so predvidene. Osrednja proslava bo oktobra 1973 v Ljubljani v hali Tivoli, kjer naj bi se zbrala večja množica, med njimi tudi delegacije slovenskih občin. Svoj delež k praznovanju bodo prispevali slovenski zgodovinarji, saj bo novembra letos v Škofji Loki simpozij s tematiko kmečkih puntov, spomladi pa jugoslovanski simpozij v Stubiških Toplicah. Na teh zborovanjih bodo zgodovinarji v zvezi s kmečkimi upori obravnavali tudi novejše izsledke, ki bodo obogatili naše zgodovinopisje.
Muzejci in arhivarji nam bodo pripravili vrsto razstav, ki bodo zelo pomembne za predavatelje zgodovine saj se bodo lahko učenci pob liže seznanili z arhivskim gradivom in jim bo to olajšalo poznavanje tega zgodovinskega problema. Goriški muzej v Novi Gorici pripravlja razstavo «Tolmdn-ski kmečki punt*. Posavski muzej v Brežicah «Hrvatsko - slovenski kmečki upor», v Mariboru bo razstava «Statenberški kmečki upor», v Celju pa «Koroški kmečki punt*. Narodni muzej v Ljubljani bo v sodelovanju z Arhivom Slovenije pripravil večjo razstavo, ki naj bi okvirno prikazala vse večje punte na Slovenskem in drugo revolucionarno dejavnost slovenskih kmetov.
To bo vsekakor obsežen program razstav, ki bodo pritegnile marsikaterega obiskovalca, ljubitelja domače zgodovine in privrženca boja kmečkih množic v tem velikem zgodovinskem obdobju.
V	proslavljanje pa moramo vključiti tudi kar največ šolske mladine, zato se moramo nanj temeljito pripraviti.
Omenili smo že. da je bilo imenovanih šest komisij za realizacijo programa. Ena izmed teh je šolska komisija, ki jo vodi direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Li-pužič. Komisija je izdelala program z namenom, da se tudi mladina vključi v proslavljanje in se po svoje oddolži temu spominu. V akciji naj bi sodelovali Zveza prijateljev mladine in Zveza mladine Slovenije.
Pionirski odredi bodo preučevali tematiko kmečkih uporov v lokalnih merilih po metodologiji «mladih zgodovinskih tern*. Za mlade zgodovinarje je predvideno tekmovanje pod naslovom «Le vkup, le vkup, uboga gmajna*. Svečan zaključek tega tekmovanja bo maja letos v Tolminu.
V	akcijo proslavljanja bo treba vključiti tudi srednješolsko mladino. Predvideno je, naj bi ■ v posebnih šolskih nalogah obdelali gradivo. «Od kmečkih puntov do NOB». Ker se mladina rada vključuje v takse akcije, pričakujemo precejšen odziv. Najboljše naloge bodo nagrajene.
Sestavljala programa so se dobro zavedali, da bo treba ob tej priložnosti organizirati za predavatelje zgodovine strokovno izpopolnjevanje, zato si bodo ti na seminarjih dopolnili znanje z novejšimi dognanji o kmečkih puntih, da bodo ugotovitve lahko posredovali mladini.
To je le okviren program za
delo po šolah. Šole pa bodo seveda lahko po svojih možnostih in krajevnih razmerah dopolnile program in z raznimi akcijami pripomogle k dostojnejšemu proslavljanju
V marsičem bodo druge akcije odvisne od zanimanja ravnatelja šole ali predavateljev zgodovine, ki naj bi pritegnili in navdušili mladino za proslavljanje. Predavatelji zgodovine bodo prav gotovo med učenci povečali zanimanje za preučevanje kmečkih puntov. V tej zvezi lahko večkrat organizirajo skupinski pouk. pisanje referatov, pritegnejo učence k zbiranju arhivskega in etnografskega gradiva, izdelavi manjših stenskih zgodovinskih kart ipd. Kjer na šolah še ni zgodovinskih krožkov, si bodo prizadevali, da jih ustanovijo in tako povečajo vnemo mladine za preučevanje tega predmeta. Ob zbiranju zgodovinskega gradiva boj do mladini zbudili veselje za študij zgodovine, Čtffl^rafije in do drli1 gih sorodnih Ved. Pri delu bo zgOr dovinarju lahko mnogo pomagal slavist, saj bosta na šoli glavn^ pobudnika za svečane proslave in pisanje zgodovinskih nalog.
Pionirski odredi naj bi med šolskimi počitnicami organizirali «pq-hod po poteh Gubčeve brigade* aji po drugih poteh ki jih je zaznamoval boj med revolucionamjo množico in fevdalci. Učenci bodo hkrati spoznali kraje ljudi in n^i-čin življenja v teh zgodovinskih obeležjih.
Večina osnovnih šol in nekatere srednje šole izdajajo svoja glasila in bilo bi zelo primemo, da bi eno
Motiv s Proseka
(Foto M. Magajna)
izmed njih v celoti posvetili zgodovinskemu pomenu kmečkih uporov.
Pri likovnem in tehničnem pouku bi učenci lahko uporabili motive o temi kmečkih puntov. Navadno take stvari radi delajo.
Posebna vloga pripada fotografskim krožkom po šolah, saj bodo člani teh lahko slikali razne kmetije, v katerih so divjali boji med puntarji in graščaki.
Mladi geografi naj bi sodelovali pri izdelavi zemljevidbv o krajih, kjer go se kmetje borili za svoje pravice.
Dramske skupine po šolah bodo uprizarjale dramska dela, ki opisujejo boj kmetov s fevdalci, še posebej pa skrbele za poživitev folklorne dejavnosti
Srečanje z avtorji raznih zgodovinskih in leposlovnih del, ki o-bravnavajo zgodovinsko tematiko kmečkih puntov, bo prav gotovo zanimivo doživetje za mladega človeka, saj bo tako spoznal ustvarjalca, ki so mu bili zgodovinski motiti ža obravnavo njegovega dela izredno dragoceni.
Ker bodo svečanosti organizirane v posameznih krajih, bodo lahko mladi nastopali na svečanih akademijah in proslavah na šoli. Pri vsem tem bodo imeli veliko dela tudi glasbeniki. Ti bodo poživili zanimanje za pesmi, ki opisujejo in opevajo revolucionarni bo.i kmečkih množic.
Proslavljanje je v načrtu za vse leto, zato bo možno sproti dopolnjevati program po šolah. Dejstvo pa je, da smo vsi pedagogi, še posebej pa zgodovinarji, dblžni poskrbeti za čim boljše proslavljanje. Pri vsem tem pa naj bo na voljo pestro zgodovinsko gradivo, ki ga bodo izdelale nekatere naše založbe
Za zaključek pa pripombo:
Tudi v slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem bi morala naša šolska mladina proslaviti kmečke upore. Ne more biti dvoma da so naši slovenski šolniki dolžni organizirati proslave podobne tistim, ki bodo v matični Sloveniji. Morda pa bi se dalo storiti marsikaj skupnega ne samo spričo odprte meje. temveč tudi v okviru delovanja mešane komisije (čl. S. Poseb, statuta 1. m. 1954) in v okviru programa kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. V obeh primerih bi bilo verjetno najbolj primemo, če bi skrbel za povezavo slovenski pedagoški svetovalec v Trstu.
Seveda bi morale pri nas take proslave upoštevati predvsem dva velika zgodovinska dogodka.
1.	) Mučeniško smrt enajstih tolminskih upornikov na Travniku v Gorici 13. maja 1713.
2.	) Pokol tisočev kraških kmetov med obleganjem devinskega gradu pod vodstvom kraškega kmečkega cesarja Franceta Križmana in poglavarja Mihaela Paniča.
Obenem bi jse morali spomniti tudi furlanskih kmečkih upornikov, ki so bili s slovenskimi tolminskimi puntarji povezani in ki so prav tako plačali visok krvni davek v prvi polovici XVIII. stoletja, o čemer je navedel številne vire ravnatelj novogoriškega muzeja v Krombergu Branko Marušič že pred več leti v ljubljanski zgodovinski reviji «Krcmika».
MllllllllllllllMIUHHMIHIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIIIIHIMimillllMIIHIIlUnilllllllllllUllllllllllllIIIIIHUlllllUIIIIlimillllllMUlMtMIIIIIIIIIIIIIIIIIII
iiiiiiitimiimmminHP
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dobičkonosen dan za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino. Danes ni primeren dan za sklepanje prijateljstev.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kljub svoji miroljubnosti se boste z nekom spopadli. Ne dajajte nobenih obljub, ki bi vam jih narekovala prevzetnost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zaupatje v podporo prijateljev. V čustvenem pogledu ne bo večjih novosti.
RAK (od 22. 6. do 22. 7 ' Finančne špekulacije danes niso priporoč-jive. S. svojo intuicijo si boste zs-
gotovifi odličen uspeh.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pomanj. kanje prisebnosti vam pri sklepanju neke kupčije gotovo ne bo koristilo. Ne zaupajte preveč novim prijateljem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Povečanje ugleda za one, ki ustvarjajo na umetniškem področju Udeležili se boste prijetnega izleta.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22, 10.) Odpirajo se vam nove zelo ugodne perspektive. Zvestoba onih, ki vas obkrožajo bo poenostavila vsa vaša vprašanja.
ŠKORPIJON (od 23 10. do 21. 11.)
Ne ustrašite se težkoč. ki bodo nastopile v teku jutra. Manjši prepir med prijatelji.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Posvetite vse svoje moči rešitvi nekega sicer nehvaležnega vprašanja. Ogibajte se spletkarskih ljudi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne podcenjujte znanja in sposobnosti svojih sodelavcev. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Danes se bo končal neki nevšečen in dolgotrajen spor. Neko prijateljstvo se bo še utrdilo.
RIBI (od 22. 2. do 20. 3.) Ne od-krivajte svojih načrtov vsakomur. S svojo nestrpnostjo si boste nako pali nevarno sovraštvo.
Ob 20-Ietnici smrti
Davni spomin na Frana Venturinija
Neke nedelje v maju 1901. leta so borštanski fantje priredili javni ples na dvorišču bivšega Mihovega gradu nad Zabrežcem. Obsežni prostor so ogradili s koli, žico in zelenimi vejami. Po običajnih treh prostih plesih (igrala je boljunska godba) se je ob vhodu na plesišču zbrala skupina mladih fantov iz Boljunca. V njihovo sredo je stopil mlad čedno oblečen fant, jih razporedil in nato je pod njegovim vodstvom iz mladih grl zadonela lepa Potočnikova «Danes tukaj, jutri tam». Številno občinstvo je na koncu živahno zaploskalo v znak odobravanja. Tej pesmi so sledile še tri, štiri druge razposajene fantovske.
Mnoge od pevcev sem osebno že poznal, neznan pa mi je bil njihov pevovodja. Zanimalo me je, spoznati tudi njega, ki je s tolikšno spretnostjo in gotovostjo vodil mladi pevski zbor. Ni trajalo dolgo, da sem tudi njega spoznal in čeprav je bila med nama razlika v letih, sva si ostala dobra, zvesta prijatelja.
Ko je pozneje v Boljuncu učil mešani pevski zbor «F. Prešerem, je imel veliko ženskih in moških
glasov. Bilo j'h_je skupaj okrog
40 in bil je to zTTes odličen pevski material, kot se je sam izrazil. Zbor je naučil krasno Foersterjevo «Ljubico» (besedilo je prezgodaj umrlega Pagllaruzzija - Krilana). S to pesmijo je zbor «France Prešerem nastopal pod Venturinijevim vodstvom na številnih prireditvah in bil povsod deležen vsestranske pohvale in odličnih priznanj. Na nekem slavju pri Sv. Ivanu je na vrtu tamkajšnjega Narodnega doma nastopil tudi Venturini s svojim zborom. Ker pa je zbor zapel neko drugo pesem, je množica zahtevala, naj zapojejo «Ljubico». Navdušena zahteva se ni hotela poleči in Venturini je z odra komaj komaj prepričal množico, da nima s seboj polnoštevilnega zbora, kot to zahteva pesem.
Venturini je bil izboren pevovodja, priznan glasbenik, pa tudi odličen pevec, ki je s svojim glasom dosegel od basovske do tenorske ravni. Lahko bi še pripomnil, da je pri intoniranju le redkokdaj uporabljal piščalko. Po navadi je le za hip obmolknil, se zamislil in koj nato dal zboru intonacijo.
Miloš Marc
NOVO UPANJE, DA BO STAROST VENDARLE PREMAGANA
Čilski zdravnik Fraimovich
in njegova formula FGF-60
Ljudje, ki jih je starost priklenila že na posteljo, ponovno igrali nogomet in košarko - Film o starcih, nad katerim so se navdušili nemški specialisti
Kdo še ni slišal za dr. Aslano-vo, kdo še ni slišal za Gerovital. Romuni imajo na račun Asianove in Gerovitala veliko turistov, kajti marsikdo si želi ohraniti če ne mladost vsaj bolj zdravo, bolj krepko «zrelo dobo*, da ne rečemo starost. Ker pa je problem staranja in starosti splošen problem, je vedno več ljudi, ki se z njim ukvarja. V zadnjih časih se v Santiagu v Čilu vedno več govori o magični formuli «FGF - 60». Njen izumitelj je Jose Fraimovich. Je to čilski znanstvenik jugoslovanskega porekla. Vedno bolj vztrajno se širi glas, da ta formula vsebuje odgovor na staro vprašanje, kako naj se človek proti staranju bori, kako naj se staranju upira.
Vsi govorijo o tem, Jose Fraimovich pa trmasto molči. In zato formula «FGF-60» ostaja znanstvena tajnost. Potrpežljivi znanstvenik meni, da je treba še dolgo let formulo preverjati, celotno vprašanje še poglobljeno proučiti.
In vendar tajnost ni povsem tajna. Morda pa se je prav zaradi tega povečala radovednost znanstvenikov, ki se ukvarjajo s problemi starosti. K temu je pripomoglo dejstvo, da je Jose Fraimovich dovolil predvajati film «Za boljši jutrišnji dan*. Film so prikazali v Niimbergu na 7. kongresu nemških znanstvenikov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z geria-trijo, to se pravi s problemi, ki so povezani s starostjo.
Fraimovicheva «znanstvena zgodba na filmskem traku* traja polni dve uri in pol. ZnanstveniK kljub temu svojemu filmu pa ohranja tajnost zase. Objavijemn pa je bilo veliko detajlov o njegovem delu pri iskanju in preverjanju formule «FGF-60». Dr. Jose Fraimovich je bil častni gost kongresa v Niirn-bergu. Navdušeni nad tem, kar so videli, so mnogi nemški znanstveniki izjavili, da prihodnja Nobelova nagrada za zdravstvo pripada prav njemu.
Film «Za boljši jutrišnji dan* prikazuje najprej starce, ki so jih leta in tegobe prikovale na bolniško posteljo. Nato se vrstijo scene, v katerih se vidijo zdravniški pregledi. Sledijo scene z vajami in končno prikazuje film pomlajene starce, ki tekajo, k. igrajo nogomet, košarko, itd. Gledalcu se vsiljuje vprašanje, ali ni morda formula- «FGF-60» v bistvu tolikokrat že zaželeni in napovedani «napitek mladosti* ali «eliksir mladosti*.
Po nekaterih podatkih se je človek lotil borbe proti starosti že pred 23 stoletji. Prvo znanstveno delo o starosti pa datira šele iz leta 1724. odkar datira delo z naslovom «Medicina geronomica*. In vendar se še vedno išče rešilna formula, ki naj da dokončni odgovor na vrsto vprašanj o staranju.
O tem je cela vrsta del, cela vrsta odgovorov, pri čemer si pa vsak znanstvenik razlaga pojav na svoj način. Sicer pa se postavlja tudi vprašanje, kdaj naj bi se začela uporabljati sredstva proti staranju. Eni trdijo, da naj bi «eliksir mladosti* začeli uporabljati pred 60. letom, drugi trdijo, da bi morali začeti že pri štiridesetih letih, tretji trdijo, da je človek dosegel svojo zrelost pri 25. letu starosti, nakar da se začne staranje. Pogledov je kot vidimo, veliko, teorij veliko, rešitve, prave, dokončne rešitve še ni. Tudi Asla-mova ima svoje poglede na pojav staranja in tudi na način borbe proti njemu. Vrnimo se k dr Frai-moviehu.
Dr. Jose Fraimovich in njegova
ekipa so zbrali okoli sebe veliko starih ljudi, tudi nekaj stoletnikov. Ta «poskusni kolektiv* sestavlja skupno 162 starejših ljudi s poprečno starostjo 74 let. kar je za Čile precejšnja starost, višja kot v Evropi, kajti v Čilu je poprečna življenjska doba nižja. Te poskusne starčke in starke so dr. Fraimovich in njegovi sodelavci podvrgli najrazličnejšim preiskavam in pregledom ter jim uporno pojasnjevali svoje gledališče, kako doseči «bolj-ši jutrišnji dan». Hkrati so svoje paciente prepričevali v to, da njihova eksistenca v družbi ni odveč, da ni res, da so oni nepotrebni, nekoristni itd., kot si starejši človek v splošnem predstavlja.
Čilski znanstvenik je svoj način zdravljenja preizkusil ah bolje začel pri mlajših ljudeh. Razdelil jih je v skupine, začenši pri otrocih do petih let, nato više in više v raznih starostih, v raznih življenjskih dobah. Pri vseh je analiziral kri, kosti, tkivo, hormone in še razne druge elemente. In pri tem je potrdil staro resnico, da z leti pride do zmanjšanja določenih kemičnih sestavin in da je vsaka od teh sestavin tako ali drugače v zvezi z določeno funkcijo organizma. In to pot je ubral pri svojih nadaljnjih proučevanjih in pri sestavljanju svoje formule.
Pravzaprav je vse to lahko opisati, vse drugače pa je, kadar se tega lotimo s praktične plati. Čilski znanstveniki skušajo proizvesti in nadomestiti tisto življenjsko snov, ki začne v določeni življenjski dobi človeku primanjkovati. In tako je nastala formula «FGF-60», za katero nihče še ne ve. kaj vsebuje.
Za sedaj se ve le to, da obstaja 60 komponent življenja, 60 sestavin, za katere smo rekli, da začnejo v določeni življenjski dobi po-jenjavati. Toda tudi teh 60 komponent življenja še ni vse. Če bi se vse vedelo bi starost lahko premagali . . .
Dr. Fraimovich še vedno uporno molči. Njegova želja je, da bi dal svoj delež znanosti. In ta delež, kaže, ne bo majhen. Doslej je dobil že sto diplom, sto priznanj od raznih znanstvenih ustanov. Ko so ga vprašali, ali bomo v kratkem slavili veliko zmago nad starostjo, ni hotel odgovoriti. Pri tem velja povedati še naslednje: nanj so se obrnili tudi zelo vidni javni delavci.	• :
M. P.
Repertoar veronske Arene za letošnjo sezono
Upravni svet Avtonomne ustanove veronske Arene, ki mu predseduje župan Leonzio Veggio je sprejel in odobril program za 51. operni festival v veronski Areni, kakršnega mu je predložil višji skrbnik Carlo Alberto Cappelli. Repertoar 51. festivala oziroma 51. poletne sezone bo obsegal Verdijevo opero «Simon Boccanegra*, Ponchiellijevo cLa Gioconda* ter Puccinijevo «La Boheme*. nadalje bo na sporedu baletna uprizoritev «Pepelke» Prokofjeva, končno pa pride na spored še Verdijeva «žalna maša*.
Verdijeva opera «Simon Bocca-neqra», ki je v veronski Areni niso še nikoli uprizorili, bo tokrat prva predstava letošnje poletne sezone, kajti festival se bo
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelj Jacopo Tomadini; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Goethe — Jeza: «Nezakon-ska hči*; 22.20 Zabavna glasba. KOPER
6.30, 7.30.	12.30, 14.30.	16.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Radijska šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.30 Orkester «La vera Romagna*; 11.45 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Juke box; 15.00 Oddaja za mladino; 16.40 Pevci lahke glasbe;
17.00	Mladinski klub; 17.45 Po poteh ljudskega izročila; 18.00 Ob juke boxu; 19.00 Skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri;
21.00	Radijski oder; 22.00 V diskoteki; 22.35 Violinist Igor Ozim.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 14.10 Četrti program; 15.10 Spored za mladino; 17.05 Vrstijo se popevke; 19.10 Sindikalno-ekonom-ska panorama; 20.20 Ponovitev programa; 21.20 Operetni sporedi 23.20 Koncert
ČETRTEK, 11. JANUARJA 1973
lil. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 19.30 Pa ročila; 7.40 Pojeta A. Celentano in J. Greco; 8.40 in 9.15 Orkester; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimento; 13.45 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Neapeljske pesmi; 22.43 Radijska nadaljevanka; 23.05 Pariške pesmi.
III. PROGRAM
1000 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 13.30 Auer, Bruch, Kabalev-ski; 14.30 Koncert; 16.30 Brez naslova; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00.	15.00,
19.30	Porodila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Laser; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertni drobiž; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski zbor romunske RTV;
14.30	Sestanek instrumentov; 14.40 «Mehurčki»; 15.40 Glasba s severa; 1 .00 «Vrffiljak»; 16.40 Naš podlistek — N. Gaborovič: Resnica; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Znanstyeniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15 Ansambel M. Sepeta; 20.00 Domače pesmi; 21 00 Literarni večer — Bose noge; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 S. Mihalič: Vrt črnih jabolk; 23.15 Češki skladatelji
ITAL. TELEVIZIJA
9.45 Šola; 11.00 Otvoritev sodnega leta; 19.30 Poljudna znanost; nafta; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital kronike; 15.00 Šola; 17.00 Oddaja za najmlajše;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Obisk v muzeju; 19.15 Sindikalne aktualnosti; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Guerra - Ma-lerba: «Storie delTanno m(lle»; 22.00 Srečanje s Sellanijem; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Protestantizem; 18 45 O judovski kulturi; 21.00 Dnevnik; 21.40 Risehiatutto; 22.35 Literatura in umetnost.
JUG. TELEVIZIJA
17.30	Vesela zgodba o žalostni princeski; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Sedem morij; 19.45 Risanka; 20.00, 23.05 TV dnevnik; 20.25 Kam, kje, kako na oddih; 20.35 četrtkovi razgledi; 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma; 22.15 D. Šostakovič: Katarina Izmajlova.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Mož, ki je ubil L. Walancea; 22.00 Diamantni C — športni film.
začel prav s to Verdijevo opero
v	soboto 14. julija. Delo bodo nato ponovili še 22. in 28. julija ter
3.	in 9. avgusta. V nedeljo 15-avgusta bodo uprizorili Ponchiellijevo «Giocondo». ki je niso upri- j zorili v Veroni že najmanj deset | let. Ponchiellijevo opero bodo zato kar sedemkrat ponovili in sicer 21.. 26. ter 29. julija, in še
4.,	12.. 19. in 25. avgusta.
Verdijeva «žalna maša» bo prišla na spored v sredo 18. .julija' S tem bodo v Veroni počastili tudi spomin Alessandra Manzonija la sicer ob 100-letnici smrti Velike ga italijanskega literata. Ob tej priložnosti bodo v Veroni imeli tudi «okroglo mizo», na katero sq vabljeni muzikologi in literati, ki naj bi razpravljali o temi «Verdi in Manzoni*.
Puccinijeva opera «La Boheme* bo tokrat že petič na odru verori | ske Arene. Prvič jo bodo tokrat uprizorili 5. avgusta, nakar bo sledilo šest ponovitev in sicer 10"
15.,	18. 21. 24. in 26. avgusta. Balet Prokofjeva «Pepelka» bo prav takega sporedu v avgustu. Prvič ga bodo uprizorili 11. avgusta. ponovili pa 14., 16., 17. io 22. avgusta.
Če preštejemo prireditve, k) srno jih do tu našteli, bomo ugotovili, da se bo na odru veronske Arene od 14. julija do 26. avgusta letos zvrstilo nič manj kot 26 predstav. Vodstvo festivala si; cer opozarja, da bi moglo priti tu ali tam do kake spremembe V programu vendar bo teh malo. ker je program dokončen. Vprašanje je bolj problem vremena, ki je lani nekoliko ponagajalo, medtem ko je druga leta bilo tet« prireditvam, ki pritegnejo tolik« občinstva, zelo naklonjeno.
Film o časnikarju Johnu Reedu
MOSKVA, 10. — Kdo ne poztiP Johna Reeda in njegovega de^ aDeset dni, ki so spremenili svet*' Ameriški časnikar, ki je prisostve val začetku oktobrske revolucij1 in opisal ter dokumentiral one v sodne dni, bo deležen časti, &. ga bo sovjetski režiser Serge' Bondarčuk oživil v filmu. Gre ?(! film, ki ga bosta v koprodukcij1 napravila sovjetska filmska indP strija «Mosfilm» in italijanski fiW ski producent Dino De Laurentfr
John Reed je v svojem delu Pr'
vi	prikazal ostalemu svetu Oti1 usodne dni oktobrske revolucij Ker je bil v svojem prikazu ktf se da objektiven, so mu sovjetski oblasti podelile čast, da so 9° leta 1920, ko je pri samih 33 1«’ tih umrl, pokopali za obzidjet* Kremlja. Scenarij, p0 katerem & Bondarčuk delal ta film. je na' pisal Valentin Jeskov. ki pa mo ra delo še nekoliko obdelati. p“ čeprav je Bondarčuk s scen**' rijem v glavnem zadovoljen. |
Johna Reeda bo v Ulmu igzd1 ameriški filmsk umetnik Warrci> Beattg.
RIM, 10. — čez nekaj dni b° do tu začeli s snemanjem ftlititi «Super Fig 11», ki sledi sorod' nemu filmu «Super Fly», ki t v ZDA doživel pri publiki precč šen uspeh. Sicer so mnenja 9^ de tovrstnih filmov precej del^i na, posebno med samimi črnci’ kajti eni trdijo, da naj pride & nec vred občinstvo brez komple^\ sov, drugi pa menijo, da je p*’ai ta film dokaz manjvrednostneifi. kompleksa, kar da se kaže tud v poudarjanju črnca kot takeft in podobno. Naj bo kakor kod’ film «Super Fly», ki doživlja 1 ZDA uspeh, pride v kratkem K di v Evropo m tedaj bomo iti^" možnost pobliže se spoznati 1 njim, z delom, v katerem igfdf sami črnci, seveda ameriški t& ci, kjer pride posebno do izrot. simpatični paglavec, napol kriti11’ nalec, napol dobričina, ki mu tj* more do živega niti policija, P* tudi ne tako imenovano podzeti*' Ije, torej svet kriminala, ki 9° ne more vsrkati pritegniti v stif je vrste, kajti on je vzvišen, r nad njim, ker ni zločinec, vsaj ne1 meri, kot so oni, skratka glaV" junak je simpatična figura.
V tem filmu igrajo, kot stid že rekli, sami črnci. Gre za finske in gledal ške umetnike, & radi sprejemajo vloge v tej Pff vsem svoji umetnosti. Glavno go, simpatičnega kriminalčka 1 igral v drugem filmu Ron 0’NeO1, ki bo hkrati tudi režiser.
NEW YORK, 10. - V neV°\ nem letu, odkar vrtijo v ZFri film «11 padrinoD, je ta dosega in potolkel rekord v inkasu, . ga je pred leti dosegel film col vento». Tako izhaja iz račd nov, ki jih je objavila revija «/£ riety». Ti podatki so omejeni ** na Severno Ameriko to se Pr<?. na ZDA in Kanado, kjer je «ll padrino» dosegel v tem cOs, 81,5 milijona dolarjev inkasa, tem ko je film «Via col vent° v istem času dosegel skupni kašo 77 milijonov dolarjev. * tem pa revija ne pove, da St^ v dvajsetih letih doživeli tudi P?e cej razvrednotenja dolarja, oztt? ma precej višjih cen za vstopa no in da po vrednosti inkasa PfL si še vedno prvenstvo film ^ col vento», pe čeprav bo /ilfft (J padrino» ta rekord potolkel v P*1 hodnjih mesecih.
ŠPORT SPORI ŠPORT
11. januarja 1973
SMUČANJE
SMUK V PFRONTNU
Avstrijke letos vozijo kot še nikoli doslej
Tudi na lestvici za SP imajo Avstrijke vsa prva tri mesta
PFRONTEN, 10. — Še ena zrna- se je upiral le njegov rojak Lurtd-
ga Avstrijke Anmemarie Proll, ki je tudi v drugem smuku za pokal Breitenberg popolnoma pregazila nasprotnice. Vrsta uspehov je že prinesla Prollovi zanesljivo vodstvo na lestvici za svetovni pokal.
Tudi v ekipni konkurenci to tekmovanje ni pokazalo nič novega: Avstrijke so trdno v vodstvu, na vsaki lestvici pa jih je med prvo deseterico vsaj pet. To se pozna tudi na lestvici za svetovni pokal, na kateri sta po zadnjih dveh tekmah Kasererjeva in Lukasserjeva prehiteli Francozinjo Emonet, ki se tekmovanja v Pfromtnu ni udeležila. Druga odlična Francozinja, Isabelle Mir, je tudi tokrat drago plačala drzen smuk, s katerim je skušala doseči nemogoče — Zmago nad Prollovo. Njen čas je bil na sredini proge odličen, nato pa je zadela ob zastavico in se je skoraj ustavila: s tem je preprečila padec a zgubila upanje na dobre uvrstitev, še manj sreče je imela Švicarka Nadig, ki je zaradi padca dobila precej udarcev in morda celo rahel pretres možganov.
Vrstni red drugega smuka za pokal Breitenberg:
1. Annemarie Proll (Av.)	1’16”79
2. Irmgard Lukasser (Av.)	1’17’‘97
3. Ingrid Gfolner (Av.)	1’18”51
4. Kreiner (Kan.)	1T8”82
5. Kaserer (Av.)	1'18”85
6. Mittermaier (ZN)	1’18”94
7. Schroll (Av.)	1’19"00
8. Treichl (ZN)	1T9”12
9. Upulsen (ZDA)	ri9”36
10. Rouvier (Fr.)	1’19"42
Trenutna lestvica ženskega sve-	
tovnega pokala:	
L Proll (Av.)	125
2. Kaserer (Av.)	• 56
3. Lukasser (Av.)	55
4. Emonet (Fr.)	51
5. Behr (Zah. Nem.)	45
6. Rouvier (Fr.)	41
7. Schroll (Av.)	30
8. Wenzel (Liechtenstein)	29
9. Mittermaier (Zah. Nem.)	27
10. Totschnig (Av.)	26
	
Magnusson prvi v Trentu
TRENTO, 10. — Šved Thomas Magnusson, novi zvezdnik smučarskih tekov, je zmagal tudi na drugem tekmovanju mednarodnega tedna tekov, tokrat na razdalji 30 *m. Zmaga je toliko bolj prepričljiva in zanj razveseljiva, ker je Bila tokrat konkurenca popolna. Kdor je namreč njegovo zmago na 15 kilometrov pripisal odsotnosti sovjetskih tekačev, je moral tokrat molčati, ker so ne samo Magnusson, ampak tudi mnogi drugi njegovi rojaki in ostali, prehiteli na cilju Sovjete, katerim očitno še ni uspelo priti v zadovoljivo formo.
Magnusson je že pri samem startu izbral silovit tempo, kateremu
OBVESTILA
SPD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta redni občni zbor, ki bo v prostorih društva jutri, 12. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dnevni red:
1.	poročila;
2.	diskusija k poročilom;
3.	razrešnica staremu odboru;
4.	volitve novih odbornikov;
5.	razno.
Vabljeni vsi člani društev.
SPDT sporoča, da bo zaradi Pomanjkanja snega odpadel smučarski tečaj 14. t.m.
V zameno bo na sporedu suhi trening s kronotekmovanjem na Sv. Lenartu. Zbirališče bo v Trnovci ob 9.30.
SPDT priporoča vsem tečajnikom, da se udeleže tega suhega treninga.
baeck, ki pa je svoj trmasti odpor plačal z izgubo drugega mesta, ki je v finalu pripadlo Norvežanu Myrmu. Kljub temu pa je bilo slavje Švedov popolno, saj so poleg prvega in tretjega mesta odnesli še četrto z Limbyjem in sedmo z Larssonom. Med Skandinavce se je prerinil le Čehoslovak Henrik, medtem ko je bil prvi sovjetski predstavnik, Simašov, osmi, legendami Vedenin deveti, po neuradni lestvici pa je bil celo diskvalificiran.
Lestvica:
1.	Magnusson (Šve.) 1.18’46”3
2.	Myrmo (Norv.) 1.19’23”88
3.	Lundbaek (Šve.) 1.19’44”84
4.	Linby (Šve.)	i
5.	Henrich (ČSSR)
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED AMATERSKEGA PRVENSTVA
Inter SS si je kljub porazu zagotovil naslov zimskega prvaka
Prvenstvo v 3. AL se bo v nedeljo nadaljevalo z zaostalimi tekmami
2. amaterska kategorija
V nedeljo so odigrali zadnje kolo zimskega dela prvenstva 2. amaterske kategorije. Inter SS si je (kljub porazu v zadnjem srečanju) zagotovil naslov zimskega Drvaka, katerega bo v najslabšem primeru delil s Foglianom, ki mora odigrati še zaostalo srečanje z Zarjo.
Nedeljski zavrti j aj je bil gotovo ugoden za ekipe s spodnjega dela lestvice. O tem pričajo zmage Au-risine. Libertasa in Flaminia, ki so se približali ostalim moštvom. Na vrhu lestvice ni prišlo do spre memb. saj .ie med vodečimi zmagal le Fogliano. Na dnu je ostal osamljen Libertas s Proseka, medtem ko je v razdalji ene točke kar šest enajsteric.
ba za obstanek v ligi zelo huda I stvu. Zmagali so le enkrat, dva-in napeta in se bo pravzaprav pri- I krat pa so bili poraženi. Položaj čela šele v povratnem delu prven- | je za dolinske predstavnike postal stva.	I kritičen. Na srečo pa jim preosta-
Za naše enajsterice je bilo nedeljsko kolo po predvidevanjih zelo naporno. Zmagalo je le Primorje, ki je s to zmago skrčilo svoj zaostanek in bi v primeru zmage v zaostali tekmi z Bregom prišlo na drugo mesto.
V Miljah pa je Vesna izenačila, vseeno pa nadaljuje s svojo pozitivno serijo, ki traja že sedem nedelj (dve zmagi in pet remijev). V teh sedmih srečanjih je prejela le en gol, dosegla pa dva.
Brežani niso niti v srečanju s same , proseškim Libertasom dosegli več kot pičlo točko. «Plavi» so dosegli
Že sedaj je razvidno, da bo bor- i tako že deseti remi v tem prven-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Gripa posegla tudi v Borove vrste Nadaljevanje naraščajniške lige
Mik Pavlovič: «Poleg igralcev potrebujete tudi trenerje in organizatorje»
D LIGA
Gripa je zajela tudi prvo Borovo peterko. Stojan Hrvatič, Danijel Zavadlav in Mladen Šare niso trenirali in tako bo moral trener Mari poseči v mladinsko ekipo.
Kljub temu pa je razpoloženje v Borovem taboru zadovoljivo. Dober nastop proti Don Boscu je dal i-gralcem nov polet za nadaljevanje v tem prvenstvu, kjer so borovci še vedno na zadnjem mestu.
V torek so «plavi» odigrali prijateljsko trening tekmo proti Ser-volani. Borovci so nastopili z okrnjeno postavo in so tekmo zgubili s 119:109. Predvsem se je poznala odsotnost Mladena Šareta. V Borovi ekipi sta dobro igrala Boris Fabjan in Adrijan Zavadlal.
IZIDI 7. kola: Hannibal — Trevi-so 74:58, Bor — Don Bosco 61:75, Cianocolori — CUS Padova 75:65, Crick VE — Pro Pace 30:46, Fiam-ma PD — Lido Šanson VE 66:57, Jesolo — Virtus PD 66:67.
LESTVICA: Virtus PD, Crick VE, Hannibal, Don Bospo in Lido Šanson VE 10, Pro Pace in Cianocolori 8, Fiamma PD 6, Jesolo VE, CUS PD in Treviso 4, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO (14. 1.): Šanson VE — Bor (11.00), CUS PD — Virtus PD, Don Bosco — Crick VE, Treviso — Cianocolori, Jesolo — Fiamma PD, Pro Pace PD — Hannibal.
MLADINCI
Trener Rudes: «Proti Lloydu ni smo imeli nobene možnosti za zmago. Poleg tega smo nastopili še z okrnjeno postavo.»
«Kako opravičuješ tako visok poraz, ko je Lloyd dosegel kar 122 točk, in to res ni malo?»
«Navadno imamo vedno smolo, da igramo proti najmočnejšim e-kipam, ko njihova prva moštva počivajo. V Gorici smo nastopili proti Spt-iignu, ki je igral z dvema košarkarjema iz prve ekipe. Pri Lloydu pa je tokrat (igrali smo v soboto) nastopil Sardos, ki je bil za nas praktično neustavljiv.*
Vse kaže, da bodo tudi v Tržiču naši košarkarji nastopili z okrnjeno postavo (zaradi gripe, ki ni prizanesla niti mladincem).
IZIDI: Italsider — Itala 75:53, Ferroviario — Tigers 62:67, Radiči Arte B — POM 47:55, Splugen — Ardita 104:89, Bor — Lloyd Adria-tieo 77:122.
LESTVICA: Lloyd Adriatico 14, POM, Splugen, Radiči Arte B 10, Italsider in Ardita 8, Tigers 6, Ferroviario in Itaila 2, Bor 2.
PRIHODNJE KOLO: Ardita -Italsider, Tigers — Radiči Arte B,
Itala — Splugen GO, Lloyd — Ferroviario, v soboto, 13. 1. POM — Bor ob 18.30.
NARAŠČAJNIKI
Po večdnevnem počitku zaradi praznikov bodo v nedeljo ponovno zaposleni tudi naraščajniki. V prvem kolu bodo nastopile vse tri ekipe naše tržaške skupine.
SKUPINA A
1. povratno kolo (14. 1.)
Kontovel — Llovd Adriatico (ob 9.30), Polet — Servolana (ob 11.00), Italsider — Inter 1904.
SKUPINA B
1. povratno kolo (14. 1.)
Cianocolori — SABA, v soboto, 13. 1. ob 19. uri Bor — Don Bosco.
ZAKLJUČNI VEČER
Kot srno poročali, je bil v ponedeljek zaključni večer košarkarske sezone 1972 s kratkim sporedom. Med gosti je bil tudi slovenski košarkarski strokovnjak Mik Pavlovič, ki je tako na kratko ocenil zaključni večer naše; košarke: «Kar me je najbolj presenetilo pri vašem večeru, je bilo’ to, da se ga je udeležilo veliko število najmlajših. To je vsekakor dobro znamenje za vaše bodoče delovanje. Če boste znali koristno delati z mladimi, vam bo uspeh zagotovljen.*
«Kot naš večletni gost že dobro poznate težave našega športa, in še posebno košarke. Kaj nam svetujete, da bi se najprej lotili pri našem košarkarskem delu?*
«Mislim, da je na vsakem začetku največji problem vprašanje trenerjev in organizatorjev. S trenerji bodo tudi košarkarji, brez trenerjev praktično ni možnosti za razvoj. Kot prvo točko bi vam torej svetoval, da skrbite za trenerje, za tečaje in za strokovni material.*.
b. 1.
KOŠARKA
Sinoči so italijanska društva odigrala nekaj mednarodnih košarkarskih tekem. V pokalu prvakov je Mobilquattro premagal Spartak Brno s 109:83, Ignis pa je odpravil Slavijo s 102:80. V pokalu prvakinj je Geas premagal TFSE Budimpešta z 59:57.
jeta še dve zaostali tekni (Primorje in Flaminio).
Zarja je spet doživela poraz, ki je za Bazovce res hud, če upoštevamo. da jih je premagala ekipa, ki je bila slabše uvrščena od njih in jih je sedaj dohitela na lestvici. Zar- n:k^mes^*,“ nato To'Melih^ ja se je tako znašla na spodnjem J sebno priznanje «trenerju leta* (E-
ZAKLJUCEK ANKETE NAŠEGA DNEVNIKA «ŠP0RTNIK LETA 1972»
Nagradili smo naše najboljše športnike
V torek zvečer je naše uredništvo v Dijaškem domu v Trstu podelilo nagrade najboljšim slovenskim zamejskim športnikom, ki so zasedli najvišja mesta v naši anketi «Športnik leta 1972».
Nagrajevanje je spremljal krajši spored, v katerega so prireditelji vključili tudi nekaj zabavnih točk, vse pa se je odvijalo ob spremljavi zvokov zabavnega orkestra «Kraški cvet*. Nagrade so najprej prejeli zmagovalci ankete «Šport-
Zaključnega košarkarskega večera ZSŠDI v dvorani PD «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu v Trstu, se je v ponedeljek udeležil tudi znani slovenski košarkarski pedagog prof. Mik Pavlovič iz Ljubljane. Prisotnim je podal zelo zanimivo predavanje iz košarkarskega športa. Prof. Pavlovič se je tudi zelo pohvalno izrazil o naših košarkarjih, zlasti glede na to, da je v njihovih vrstali mnogo še zelo mladih igralcev
delu lestvice, odigrati pa mora še zaostalo srečanje.
Izidi: Libertas — Isonzo 1:0. Mug-gesana — Vesna 0:0. Libertas Prosek — Breg 2:2. Fogliano — Inter SS 1:0 Aurisina — S. Canzian 1:0, Portuale — Sagrado 0:0, Flaminio
—	Zarja 2:1, Campanelle — Primorje 0:1.
Lestvica:	Inter	SS 19, Isonzo,
Muggesana in Sagrado 18, Fogllia-no 17, S. Canzian in Primorje 16, Campanelle in Vesna 15, Breg Flaminio, Zarja in Portuale 12, Libertas in Aurisina 11, Libertas Prosek 8.
Pari prihodnjega kola: libertas Prosek — Isonzo. Inter SS — Li. bertas, Vesna — Aurisina. Flaminio — Portuale, Zarja — S. Canzian. Muggesana — Campanelle, Fogliano — Primorje, Breg - Sagrado.
V D skupini je tudi nedeljsko kolo potekalo v znamenju premoči vodečih ekip. Na zgornjem delu lestvice se je ustvarila skupina petih moštev, ki se bodo v povratnem delu prvenstva potegovala za končno zmago. Na dnu lestvice je ostal položaj nespremenjen, saj je bilo vseh šest zadnjeuvrščenih ekip poraženih. Klonila je tudi štandrež-ka Juventina, ki je s tem doživela že šesti poraz v tem prvenstvu. Jasno je. da bodo morali Štandrež-ci trdo delati, če bodo hoteli popraviti svoj položaj na lestvici.
Izidi: Lutinico — Juventina 2:1, Torreanese — Estudine 1:0, Pro Farra — Vetroresina 2:0, Natisone
—	S. Rocco 0:0, Ziracco — S. Mar-co 0:1, Valnatisone — Cividalese 0:1, Aurora — Audax 0:2, Piedi-1 monte — Natisone 1:0.
Lestvica: Pro Farra in S. Mar-co 23, Torreanese in Cividalese 21, Lucinico 19, Piedirmnte in Natisone 16, Ziracco 14, Audax in Estucli. ne 13, Juventina 12, Valnatisone 11, Aurora 9, Villanova 8, Vetroresina 5.
Pari prihodnjega kola: Pro Farra
—	Juventina, S. Rocco — Lucinico, Estudine — Piedimonte, Valnatisone — Ziracco, Cividalese — Villanova, Torreanese — Aurora, Natisone — Audax, Vetroresina --S. Marco.
3. amaterska liga
Pokrajinski odbor nogometne zveze je sporočil, da se bo prvenstvo 3. amaterske lige nadaljevalo v nedeljo, 14. t. m. z zaostalimi tekmami. Povratni del prvenstva se bo pričel pa 4. februarja.
B. R.
Vereelli, Derthona in Vigevano imajo 1 tekmo manj.
......................Ulllllllll..Ulili......
di Bole) in «ekipi leta* (ZSŠDI — košarka); Miličevi, Maverju in Vesnaverievi pa je nagrade izročil naš glavni urednik inž. Stanislav Renko, ki je naslovil na naše športnike tudi krajši govor.
V spored je bil vključen tudi živi intervju s Sonjo Miličevo ter kratek kviz, v katerem je ekipa tekmovalcev premagala trenerje, med posamezniki pa je zmagal I-van Furlanič, ki je prejel lepo knjižno nagrado. Pred tem je občinstvo tekmovalo tudi v napihovanju balončkov, pri čemer se je najbolj izkazala mlada Ticijana Orisani, ki je napihnila kar 132 cm «debel» balon in je tudi prejela knjižno nagrado.
Ob koncu večera je bilo žrebanje nagrad med udeleženci naše novoletne ankete. Izžrebani so bili ti udeleženci ankete:
Lučka Križman (Iz mojega nahrbtnika)
Zvonko Legiša (10 velikih sten)
Rafael Bucik (Iz minulih dni)
Ivan Kuret (Leksikon športnih panog)
Sergij Budin (Zlatorog)
Ivan Furlanič (zapestna ura, da rilo podjetja DARWIL).
Vsi dobitniki, ki nagrad niso prejeli v zaključnem večeru v Dijaškem domu, jih lahko dvignejo v uradnih urah na tajništvu našega uredništva.
NOGOMET
Včeraj so odigrali nekaj zaostalih tekem C lige, in sicer za skupini A in C. Izidi so bili naslednji:
A skupina:
Vigevano — Belluno Alessandria — Triestina Seregno — Legnano Cremonese — Rovereto C skupina:
Pro Vasto — Frosinone Lestvica A skupine C po teh tekmah naslednja:
Alessandria 24, Venezia 21, Udi-nese 20, Savona in Cremonese 19, Legnano in Parma 18, Seregno 17, Cossatese, Trento in Padova 16, Pro Vereelli 15, Derthona, Solbiate-se in Rovereto 14, Belluno 13, Triestina 11, Piacenza in Vigevano 10, Verbania 9.
Savana, Cremonese, Parma, Pro
Trije naši najboljši športniki leta 1972: Miličeva, Maver in Vesna ver jeva
mUfe
Pavletičeva, Lovrečičeva in Meneghettijeva so bile tudi med nagrajenci
1:0 (1:0) 2:0 (1:0) 2:1 (1:1) 1:1 (1:1)
2:1 lige je
SMUČANJE
ŠZ DOM organizira v nedeljo, 14. januarja ob 9. uri v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA ZAČETNIKE. Vpišejo se lahko vsi mladinci z Goriškega, ki še niso dopolnili 14. leta starosti.
MEDNARODNI SLALOM NA V1ŠARJAH
Thoni zmagat med posamezniki Italija med ekipami pred A vstrijo
Jugoslavija je bila na moštveni lestvici osma
TRBIŽ, 10. — Gustav Thoni je tudi na Višarjah potrdil vse svoje vrline i;n je osvojil kljub razmeroma nevarni konkurenci pokal Anite Goitan ter odločilno pripomogel k ekipni zmagi Italije. Tho-ni je imel zmago v žepu že po prvem spustu, ko je zabeležil najboljši čas, medtem ko je nekaj znanih tekmecev (Augert, Matt in Ochoa) preskočilo več vrat in so bili diskvalificirani. V drugem spustu je bilo torej manj nasprotni-
kov, tako da si je italijanski as lahko privoščil mirno vožnjo in je zmagal s sekundo in pol prednosti pred Avstrijcem Knievvassrom. Tretji je bil drugi Avstrijec Fiegl, tako da je pokal Aoškega vojvode, ki bi moral pripasti moštvu z najboljšim skupnim časom dveh tekmovalcev, le za las ostal v rokah Italijanov.
Lestvica:
1.	Gustavo Thoni (It.)	95’’60
2.	Johann Knievvasser (Av.) 97”02
3.	Wemer Fiegl (Av.)	97’’92
4.	Heiru Hemmi (Švi.) 93"00
5.	Adolf Rosti (Švi.)	98"32
6.	Erik Fleurdri (Švi.) 98”66
7.	Max Rieger (Z. Nem.) 98”81
8.	Eberhard Schmalzl (It.) 98"82
9.	Ilario Pegorari (It.)	98"83
10. Hans Zingre (Švi.)	99”09
Ekipna lestvica:
1.	Italija	194”42/100
2.	Avstrija	194”92/100
3.	Švica	196”32/100
8. Jugoslavija	210”47/100	j
Prireditev v Dijaškem domu si je ogledalo lepo število občinstva
Nekateri dobitniki knjižnih nagrad so jih prevzeli kar takoj po žrebanja
Zapestno uro, dar podjetja DARWIL, je prejel Ivan Furlanič
Kaka je Mussolini prišel na oblast	-
MOD 10 01011922
Sledi odgovor voditelja republikancev Gaudenzaja na straneh «Romagnolske misli«: ((Mussolini in njegovi pristaši so ttialopridneži, postopači, paranoiki, ljudje brez vesti, podli spletkarji, maniaki, norci, ki so pobegnili iz kriminalne norišnice«.
Mussolini je že v tem času, kot je delal tudi kasneje, le da na višji ravni, zbiral v Forliju okrog sebe skupino najdenjih pristašev in soborcev, ki jih povsod vodi s seboj — Pa krajevne in pokrajinske partijske sestanke, mitinge in zborovanja, demonstracije. Vtem ko je on govoril, v trenutku, Ko je izustil frazo, ki je imela ustvariti poseben učinek pri Poslušalcih, je svojemu spremstvu dal znak z očmi, nakar je 1° v istem trenutku začelo gromovito odobravati govorniku, mu ploskati in vzklikati.
Na kongresu Socialistične partije Italije oktobra 1910, kjer Je prvič sodeloval v svoj stvu delegata iz Forlija, je bil silno razočaran, ko je ugotovil, da ga ta množica socialističnih de-)egatov iz vse Italije ne pozna in še sploh ni čula za njegovo Itoe. Dokaz, da njegov sloves revolucionarja in socialista ni ^el preko meja Forlija in okolice. Celo predsedujoči na kongresu ni natančno vedel, kako se imenuje ta delegat iz For-Kja, ki se je javil k besedi. Namesto Mussolini je rekel Mus-solino, kar so delegati sprejeli s smehom in vzkliki: «Mussolino!
Mussolino!« Prav tiste dni so namreč karabinjerji po dolgotrajnem lovljenju, raznih peripetijah, zasedah in zankah uspeli uloviti razbojnika Mussolina, ki je vrsto let strahoval po Kalabriji, In ta nenadna omemba razbojnikovega imena ni mogla, se zdi, pustiti avditorij ravnodušen.
Ko je končno prišel do besede, je Benito Mussolini s kongresne tribune pozival, «da se resno pristopi k revoluciji.« To je povzročilo v dvorani več veselosti in živahnosti kot pa nasprotovanja tej energični zahtevi. Nezadovoljen in ogorčen je, potem ko se je vrnil v Forli, predložil članom krajevne organizacije, da bi se proglasila za avtonomno, kar so ti tudi sprejeli. Vendar ni nikoli pozabil na zgoraj omenjeni svoj prvi nastop pred socialisti vse države, kot tudi ni nikoli oprostil partijskemu vodstvu stališč in politike, ki jo je potem silovito napadal kot oportunistično, reformistično, sterilno, malomeščansko, malodušno itd.
Priložnost, da na delu dokaže svojo revolucionarnost, se mu je ponudila niti ne dobro leto kasneje, ko je septembra 1911 izbruhnila italijansko - turška vojna. V znak protesta proti tej vojni sta parlamentarna skupina Socialistične stranke in Generalna konfederacija dela (sindikalna organizacija pod vodstvom socialistov) odločili, da proglasita dne 27. septembra 1911 splošno stavko, ki pa naj omejeno traja in naj bo izključno pretestnega značaja.
Mussolini ni bil zadovoljen. Smatral je, da bi to morala biti splošna stavka, ki bi se spremenila v splošno vstajo. Zato se odloči, da bo «tistim podležem v Rimu« pokazal, kakšno stavko je treba organizirati in kako je treba protestirati proti vojni. «Jutri mi ne pridite praznih rok, marveč oboroženi do zob!« — je ukazal svojim pristašem, obenem pa pozval ljudstvo Forlija, da se udeleži splošne stavke, ki. se mora spremeniti v splošno ljudsko vstajo.
V Forliju je prišlo do zmede, ki ni imela mnogo zveze z ljudsko vstajo. Dva dni, 25. in 26. septembra 1911, je bilo me-
sto domala paralizirano od akcij, ki so jih skupaj vodili socialisti in republikanci (zanimivo je, da je bil med republikanci eden od najagilnejših aktivistov dvajsetletni Pietro Nenni, tajnik republikanske delavske zbornice, kasnejši voditelj Socialistične partije Italije, ena od najvidnejših osebnosti italijanskega protifašističnega in delavskega gibanja, danes dosmrtni senator, kateri v svojem enainosemdesetem letu še ni povsem zapustil političnega življenja). Skupine demonstrantov so trgale telegrafske žice, postavljale po mestnih ulicah barikade. Napadom konjenice, ki se trudila razpršiti sprevode demonstrantov, so se ti zoperstavili s kamenjem. Mussolini je osebno voditi tiste najbolj revolucionarne, ki so blokirali zeležniško postajo in postavili na tračnice hlode, da bi preprečili odhod vlakov in vojnih obveznikov, ki so bili vpoklicani. Bilo je precej ranjenih na eni in drugi strani.
Potekla sta dva dneva in revolucionarna energija prebivalcev Forlija se je izčrpala, izčrpalo se je tudi uporniško razpoloženje, splahnelo je in skopnelo kot sneg na soncu.
Na drugi dan «vstaje» je bilo v mestnem parku veliko zborovanje, kjer so se najpogosteje čule besede: «živela revolucija!«, kot odmev na ognjevite Mussolinijeve pozive, da je treba vztrajati v revoluciji in vstaji ter dokazati «tistim podležem v Rimu« kako se organizira in vodi generalna stavka. V tistem trenutku je nekdo zakričal, da konjenica juriša na demonstrante, ljudje so začeli brezglavo bežati, neglede na to, da je bila kmalu ugotovljena neosnovanost preplaha.
Takratni in bodoči «duce» je moral zaradi vsega tega v teku štiriindvajsetih ur spremeniti svoje mnenje in oceno o uspehu splošne stavke ter njenih udeležencih. ((Proletarski Forli« — je pisal Mussolini v svojem časopisu na začetku stavke — «je dal veličasten primer. Splošna stavka je popolnoma uspela. Dva dni in dve noči je bilo neznano, izkoriščano in zaničevano ljudstvo gospodar ulic in trgov našega mesta. S popolno ustavitvijo dela in sabotažo so delavci dokazali, da po-
polnoma razumejo vso revolucionarno važnost splošne stavke.«
Ko se je po vsega dveh dneh revolucionarni plamen polegel, kot da ga nikdar ni bilo, in ko je bilo ugotovljeno, da so forlijski stavkujoči vendarle bili za revolucijo bolj z besedo kot z dejanjem, je moral voditelj zgledne splošne stavke z ogorčenjem in grenkobo ugotoviti: «To je ljudstvo podležev, noče se boriti!« In spet zgodovinska primerjava: ko bo že na oblasti in bo celo vrhovni komandant armade ter «vodja» nacije bo, navzlic vsem slavospevom o nepremagljivosti italijanskega orožja in borbenosti italijanskih vojakov, leta 1940 kot tudi 1. 1945 ugotovil, da so ((Italijani podleži in da se niso hoteli vojskovati.« Za kaj in za koga — tega vprašania ni postavil.
Bil je aretiran 14. oktobra (ravnotako Nenni) in obtožen za ((pozivanje na splošno stavko z značajem vstaje«, za «šču-vanje množic, naj gredo na ulico in preprečijo vojnim obveznikom, da bi se odzvali pozivu vojaških oblasti«, za «deiania sabotaže« itd.
Na razpravi mesec dni kasneje se je na vse načine skušal rešiti iz zapora, skušajoč zmanjšati pomen svojega sodelovanja ter svojo vlogo v organiziranju »vstaje«. «Kako bi mogel jaz, revno božje bitje, potegniti za sabo proletariat Forlija in ga povesti v splošno stavko,« je govoril sodnikom.
Na splošno osuplost in zaprepadenost svojih tovarišev —
wnai!St°fV J® Cel° zahteval- da ga brani oziroma zastopa odvetnik Stopato, sicer elan parlamenta in katolik, zelo ugleden
tokhente k Slavnem na Procesih zelo uspešno branil svo-
te brate klerikJaib0d° ^ tovariši- ko bodo Culi. da hočeš, da te hram klerikalec« — (eden od onih, ki so bili naipoeostpiša
čtote™ Pn^Ub^ene^a tema njeK°vih furioznih antiklerikalnih tovS. P° CaS°pisih) ~ so ga vpraševali njegovi partijski
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795 823
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/II PP 559 Telefon 793 808 794 638
Naročnina
Mesečno 1.350 lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Stran 6	11 * januarja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
KRITIČNA ANALIZA NA SREČANJU CESPE IN INŠTITUTA GRAMSCI
Vloga in dejavnost poldržavnih podjetij v italijanskem gospodarstvu
Levičarska pobuda je pritegnila pozornost številnih osebnosti iz zmernih katoliških krogov
RIM, 10. — V kongresni palači EUR gre proti koncu srečanja, ki sta ga priredila CESPE in inštitut »Gramsci* o «javnih podjetjih in demokratičnem programiranju*.
Gre za pobudo, ki sicer prihaja iz levičarskih krogov, ki pa je kljub temu pritegnila pozornost številnih znanih osebnosti iz socialističnih in tudi katoliških krogov.
Srečanje se je začelo že predvčerajšnjim s čitanjem treh poročil ter se je nadaljevalo včeraj s posegom v debato številnih osebnosti, med katerimi je bil tudi poslanec Giolitti. Danes se je debata nadaljevala.
Zakaj pravzaprav gre? Danes je vloga javnih podjetij, oziroma podjetij, ki spadajo v okvir ministrstva za državno soudeležbo, podvržena hudi kritiki iz najrazličnejših strani. Ustroj državnih podjetij napadajo politične sile tako z levice, kot tudi z desnice (čeprav je kritika teh bolj zmerna). Levičarske, delavske in napredne stranke kritizirajo politiko podjetij, ki spadajo v okvir ministrstva za državno soudeležbo, ker so se ta podjetja odrekla svojemu osnovnemu cilju, to je služiti k,ot odločilen činitelj pri usmerjanju vsedržavnega gospodarstva.
Italijanski tisk in tudi italijanska televizija niso posvetili temu srečanju posebne pozornosti, čeprav na njem sodeluje veliko število ljudi, ki precej pomenijo pri ustvarjanju italijanskega javnega mnenja. Pold ržarnim podjetjem očitajo, da so pripeljala gospodarstvo
nes odgovarjati za ogromno razširitev neproduktivnih področij ter za gospodarsko razsulo celotnih o-zemelj, kar je pogajalo pobude za zmernejše, pa tudi avtoritativne in fašistične usmeritve.
Ingrao je tako nadaljeval: «Pod-jetja državne soudeležbe niso v resnici samo podjetja, temveč tudi novi politični subjekti, ki posegajo v splošno državno življenje ne samo s sklepi, ki jih neposredno zadevajo, temveč tudi v zvezi z velikimi vprašanji, ki zadevajo izoblikovanje vlad, izvolitve predsednika republike, življenje in dejavnost raznih strank. Prišlo je do tesne povezave med temi in krščansko demokracijo, ki se postavlja kot stranka, ki jamči kontinuiteto države in ki drži v svojih rokah monopol obiasti*. Ingrao je zaključil svoj govor trdeč, da je politična vloga poldržavnih ustanov v porastu in da je vedno manj sprejem-
ljiv njen zasebni značaj. Zato je potrebno, da se začne boj komunistov in delavcev na novi fronti, in sicer za nov tip razvoja ter za reformo države.
V debato so posegli še številni drugi udeleženci, med katerimi je treba omeniti profesorja Petrillija, ki je menil, da morajo tudi poldr-žavna podjetja biti prav tako rentabilna. kot zasebna, se pravi, da morajo prav v taki meri sodelovati pri ustvarjanju narodnega dohodka. Profesor Petrilli je menil, da se lahko samo v tem okviru govori o nadaljnji uporabi ter o perspektivah uporabe dobičkov ki izhajajo iz teh podjetij.
Debato je zaključil Giorgio A-mendola, ki je odgovarjal na izvajanja diskutanov ter je pripomnil, da je treba izoblikovati zmeren, toda resen gospodarski načrt pdl-diržavnih ustanov ter se izogniti vsem morebitnim kompromisom.
SMUČI
Le dva šuma motita v teh dneh tišino v gozdovih v. okolici Moskve, ki so končno zasneženi: gre za potrkavanje žoln in za <krak» prelomljenih smuči. Tako opisuje «zim-sko idilo» glasilo sovjetskih sindikatov «Trud», ki se pritožuje nad pomanjkanjem «po-štenih» smuči v Moskvi.
«če bi se zlomile smuči takoj — je izjavil neki športnik — bi še ne bilo tako hudo, najslabše pa je, da so na prvi pogled v redu. Vesel, da se boš končno nasmučal, se odpraviš v gozd, in po nekaj kilometrih se znajdeš «bos». Nič ne pomaga, pregaziti moraš nekaj kilometrov, da se lahko vrneš domov».
Vzrok vsega je po mnenju glasila sindikatov pomanjkanje lesa. Ker se les ne suši dovolj časa, smuči ne zdržijo teže smučarja in se zlomijo. Zaradi pomanjkanja lesa, so se direktorji tovarn odločili, da bodo izdelovali le otroške smuči, da bi izpolnili normo, a tudi to ni zaleglo. V kratkem so porabili vso zalogo lesa in tretjina delavcev je morala zapustiti tovarno.
V ODGOVOR NA P0MP1D0UJEV0 IZJAVO
Polemike pred kongresom socialistične internacionale
Avstrijski kancler Kreisky o pomenu internacionale
Včeraj so se v Kopenhagnu začela pogajanja med Dansko in NDR za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Danski zunanji minister Andersen (desno) je v tej zvezi sprejel vzhodnonemškega diplomata Nierja (levo)
PARIZ, 10. — Francoska socialistična stranka je danes reagirala na včerajšnjo Pompidoujevo izjavo in ga je obtožila laži in neprijaznosti. Kot smo poročali se je francoski predsednik namreč zagnal z veliko ihto proti napovedanemu kongresu socialistične internacionale. ki bo v soboto in nedeljo v Parizu. Označil je kongres kot volilni manever levičarske e-pozicije proti vladi in poudaril, da je datum «neprimeren» ter je ocenil prihod velikega števila ministrskih predsednikov kot «nepoj-mljivo vmešavanje v francosko notranjo politiko*.
Francoski socialisti trdijo v današnjem dokumentu, da se je Pom-pidou vedel «nedostojno» ter poudarjajo, da bodo razkrinkali vse njegove laži in napake. Stranka poudarja, da kongres ne predstavlja nobenega vmešavanja v francosko notranjo politiko, ker bo razprava za zaprtimi! vrati.
Na včerajšnje Pompidoujeve izjave je reagiral tudi avstrijski kanc-ier Kreisky, ki je poudaril, da bo konec tedna odpotoval v Pariz na kongres internacionale. Med današnjo tiskovno konferenco je Kreisky izrazil prepričanje, da njegova prisotnost v Parizu ne bo skalila odnosov med Dunajem in Parizom ter je poudaril, da bo verjetno politična treznost prevladala nad stališčem francoskega predsednika.
Avstrijski kancler je nato govoril o pomenu socialistične internacionale, katerega je treba po njegovem mnenju tolmačiti v luči dogodkov med hladno vojno. «Skup-no s krščansko demokratskimi strankami, so si članice internacionale največ prizadevale za u-stanovitev zveze zahodnih držav. Zato predstavljajo največje jamstvo za demokracijo v Evropi.*
Francoska vlada je medtem odredila izredne varnostne ukrepe ob priliki prihoda številnih ministrskih predsednikov v Pariz na kongres socialistične internacionale. Francoski predsednik je ppnovno poudaril, da se med njihovim obiskom v Franciji ne bo. sestal z nikomer izmed njih. Ob tem je dodal, da je naravno, «da gospe in gospodje, ki pridejo v francosko prestolnico kot ..aktivisti”, nimajo stikov s pred-
stavniki francoske vlade*.
Kljub temu pa mora vlada jamčiti za varnost teh «aktiivistov». Velike preglavice bodo imeli francoski agentje predvsem z izraelsko ministrsko predsednico Goldo Meir. V zadnjih časih vlada namreč velika napetost med pariškimi arabskimi in izraelskimi krogi. Včeraj so neznanci, ki so se danes kvalificirali kot pripadniki «čmega septembra*, postavili peklenski stroj pred Hebrejsko agencijo, skoraj istočasno pa je v bolnišnici umrl voditelj palestinskega gibanja Mah-moud Al Mamchari, ki je bil hudo ranjen 8. septembra v bombnem atentatu.
Oba tabora sta pozvala svoje pristaše na javne manifestacije ob prihodu Golde Meir. Arabci zahtevajo, naj se prepove vstop izraelski ministrski predsednici, Izraelci pa jo hočejo primemo počastiti.
...................n,,,,,,,,,,,.,,,,,,.,...................................................................................mu.,.........................................................
Bivši danski ministrski predsednik Krag je sporočil, da se bo v kratkem ločil od žene. Oktobra je Krag dal ostavko, da bi se posvetil »pisateljevanju, slikarstvu in družini*. Na sliki: bivši ministrski predsednik z družino
PO NEJASNIH IN DVOUMNIH IZJAVAH POLICIJSKIH ORGANOV
Za žaloigro v New Orleansu odgovorna vsa ameriška družba
Predstavniki temnopoltega prebivalstva odločno zavračajo namigovanja na «črnsko zaroto»
NEW ORLEANS, 10. — Newor-leanski policijski poveljnik Claren-ce Giarrusso je izjavil, da so ugotovili, da je puška, ki so jo našli zraven trupla 23-letnega Marka Essexa, ki je obležal pod streli policijskih agentov s helikopterja nad teraso hotela Howard Johnson motor lodge v New Orleansu, prav tista, ki je pred dhevi ubila nekega temnopoltega policijskega kadeta ter ranila nekega drugega agenta. Nekoliko pozneje je bil ranjen iz istega orožja še neki drug agent.
Nevvorleanski policijski poveljnik je v svoji izjavi priznal, da obstajajo dokazi, ki potrjujejo domnevo, da je bilo v 18-nadstropnem hotelu več ostrostrelcev (diva, trije, ali še
več), toda istočasno je utemeljena I samo ubiti vse belce*.

na tem področju na rob propada, da prizadeta podjetja niso rentabilna in da ne gredo vštric s so dobnim razvojem.
Sploh pa. kot je izjavil v svoji današnji intervenciji profesor Romano Prodi iz bolonjske univerze, n* izvajajo politično programiranje. Profesor Prodi je poročal svoj čas na gospodarskem srečanju K D v Perugii, a na današnjem srečanju v Rimu je kritiziral komunistični zakonski osnutek. Menil je, da komunisti postavljajo sicer problem učinkovite kontrole nad javnim sektorjem gospodarstva, toda skušajo ga reševati samo na parlamentaren način. Profesor Prodi meni. da se danes ne postavlja vprašanje razširitve sektorja javnega gospodarstva, temveč predvsem njegove učinkovite kontrole. V I-taliji pa manjka predvsem zaradi globoke razkrojenosti politične o-blasti, učinkovita politika programiranja.
Nato je govoril poslanec Giorgio La Malfa (PRI), ki je izjavil, da se s kapitalističnega stališča javna podjetja ne razlikujejo od privatnih, čeprav utegnejo javna podjetja opravljati boljšo vlogo. Po njegovem mnenju se je skušalo včasih naprtiti javnim podjetjem naloge, ki so jim bile tuje, ki pa so jih zmogle samo zaradi obilnih državnih financiranj. Zato je La Malfa menil, da je treba zahtevati strožje nadzorstvo nad upravljanjem teh podjetij ter upoštevanje splošnih pravil rentabilnosti. Pristavil je še, da je treba razlikovati med podjetji za javne usluge, kjer ne more priti v poštev kriterij največjega dobička ter podjetij ki proizvajajo dobrine, kjer je ta kriterij še vedno veljaven.
Po intervencijah profesorja Ser gia Vacca iz genovske univerze je spregovoril vsedržavni tajnik CGIL Giuseppe Vignola. ki je analiziral odnose med podjetji, ki pripadajo ministrstvu za soudeležbe ter sindikati. Njegova ocena je bila s stališča delavskega razreda negativna.
Svojevrstno analizo je podial poslanec Pietro Ingrao, član vodstva KPI, ki je analiziral ne samo po samezne zgrešene poteze pri vodstvu poldržavnih ustanov, temveč tud celotno njihovo politično usmeritev. Tako se je zgodilo, je dejal govornik, da morajo ta podjetja da-
Rekordna proizvodnja tovarne Gorenje iz Velenja
VELENJE, 10. — Okrog 5.600-članska delovna skupnost velenjskih enot tovarne gospodinjske o-preme Gorenje Velenje je dosegla lani rekordno vrednost proizvodnje in izvoza. Izdelali so za milijardo in 720 milijonov dinarjev izdelkov, oziroma za okrog 100 milijonov dinarjev več, kot so načrtovali s planom. V primerjavi z letom 1971
Z DESETIMI MILIJONI LIR PLENA
Izginili kot kafra drzni banditi ki so oropali banko v Manfredami
Roparska podviga v vaseh Carugo (Como) in San Giovanni (Treviglio)
FOGGIA, 10. — Trije zakrinkani in oboroženi roparji so se da-
so povečali vrednost proizvodnje nes polastili desetih milijonov lir
*	_	,	,	..	nnnJn tt li/TonfforlAnil
za nad 40 odstotkov. Poleg tega pa so prodali za okrog 330 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za polovico več kot leto poprej.
Neredi v Indiji
NOVI DELHI, 10. — Ena oseba je izgubila življenje, tri pa so bile ranjene v ostrih spopadih med policijo in demonstranti v indijskem mestu Shakhapatnam. Agenti so napadli manifestante ki so zahtevali avtonomijo južne pokrajine Andra Pradesh ko so nekateri začeli zažigati avtomobile.
V nedeljo sta v podobnih spopadih bila ubita dva demonstranta v mestu Tikkali. Vse kaže, da je vzrok demonstracij ukrep vlade, ki omogoča prebivalcem manj razvite dežele Temengana. da se zaposlijo v Pradeshu v javnih uradih.
v bančnem uradu v Manfredonii. Takoj po tatvini so se banditi oddaljili z avtom vrste «alfa romeo*.
Ko so roparji vdrli v banko, je bilo v uradu kakih 40 ljudi. Banditi so prisilili vse, da so legli na tla, nato pa so ukazali ravnatelju banke, naj odpre jekleno blagajno. Ker je bila prazna, so vprašaji blagajnika, kje je denar. Ko jim je slednji pokazal blagajno, se je eden izmed treh polastil torbe nekega klienta in stlačil vanjo bankovce. Sunil je tudi blagajnika s pestjo, ker se je preveč obotavljal
Po pripovedovanju očividcev so bili banditi odločni in napadalni vendar ne živčni kar na.i bi po mnenju preiskovalcev dokazovalo, da gre za izkušene roparje.
Agenti so našli avto, s katerim so banditi zbežali, kakih 20 km od mesteca. Beg so verjetno nadaljevali s «fiatom 124» temne barve,
katerega so nekatere priče opazile, ko se je hitro oddaljil.
Preiskovalci skušajo ugotoviti povezavo med roparskim podvigom in nekim avtomobilom, ki se je ustavil sredi ceste in prekinil promet na glavni ulici Manfredonije za nekaj minut, ravno ko so roparji vdrli v banko. Kaže da je šoferju uspelo «popraviti» vozilo ko so se banditi oddaljili iz banke.
Policija in karabinjerji so postavili cestne bloke v okolici mesteca, a doslej je bil ves njihov napor zaman.
Brezuspešno je bilo doslej tudi iskanje treh banditov, ki so danes zjutraj oropali bančni zavod v vasi Carugo pri Comu. Trije neznanci, od katerih sta bila dva oborožena, so vdrli v banko in so u-kazali vsem prisotnim, naj pokleknejo ob zid. Neoborožen ropar, ki je nosil debele usnjene rokavice, je z akrobatskim skokom preskočil visoko stekleno pregrado ki varuje blagajno. Nad steklom je. bilo nabrušeno jeldeno rezilo, ki je že prekrižalo račune marsikateremu
roparju.
15. novembra lani se je skupina banditov odpovedala «zaslužku», ker se je eden izmed njih porezal, ko se je naslonil na stekleno pregrado. Ta okoliščina in dejstvo, da je eden izmed treh banditov, ki so danes vdrli v banko, imel debele rokavice, vzbuja v preiskovalcih sum da je treba roparska podviga pripisati isti tolpi.
Takoj po tatvini so se neznanci oddaljili z avtom vrste «alfa romeo*. Po prvih ugotovitvah kaže, da so se polastili približno 5 milijonov lir.
Čedne vsote se je polastil tudi bandit, ki je oropal banko v vasi San Giovanni pri Trevigliu. Ko je zakrinkan in oborožen neznanec vdrl v urad sta bila pri blagajni dva klienta, ki sta vnovčila dva čeka. Neznanec se je polastil njihovega denarja, nato pa je preskočil stekleno pregrado in je prisilil tudi blagajnika, da mu je izročil denar. Takoj nato je zbežal peš z dvema milijonoma lir malhi.
tudi domneva, da je šlo samo za enega. Povedano z nekaj besedami: vse to pomeni, da se policija še vedno suče v krogu ter ne more razvozljati tragičnega dogodka, ki je terjal življenje treh policistov, treh civilistov (zakonskega para, ki je bil na poročnem potovanju ter enega hotelskega uslužbenca) ter končno še temnopoltega atentatorja.
Kako je prišlo do tega strahovitega dejanja. Mark Essex je bil zapleten prejšnjo nedeljo v neko lažjo prometno nesrečo. Kmalu potem je prisilil z revolverjem v lokah nekega avtomobilista, da mu prepusti vozilo., (Jdpeljal se je do zgoraj omenjenega hotela, kjer je parkiral vozilo. Kmalu nato je prišlo v osmem nadstropju do po žara. Prišli so gasilci in policisti in kmalu nato se je začela žaloigra.
Pri presojanju dogodka v New Orleansu je treba upoštevati, da so izjave policijskih organov večkrat zelo pretirane. Sploh je znano, da so v ZDA policijski organi stalno pod' pritiskom javnega mnenja .oziroma nekaterih «dobromi-slečih* krogov, ki pravzaprav diktirajo svojo voljo javni upravi. Nekaj tri.ega se dogaja sedaj v New Orleansu, kjer prav policijski šef trdi, da obstajajo dokazi o nekakšni črnski zaroti. Zato ni nič čud nega, če policijski organi še vedno omahujejo med tezama enega samega in več ostrostrelcev, čeprav jim je bolj po godu zadnja. Da bi dokazali to so mobilizirali vse mogoče priče, a med njimi tudi polkovnika, ki je upravljal helikopter s katerega so policijski agenti ubili temnopoltega ostrostrelca. Med drugim so priče izjavile, da je bilo slišati strele tudi po Essexovi smrti.
Kakšno je v teh dneh vzdušje v New Orleansu pa najbolje dokazuje izjava operativnega ravnatelja Zveznega združenja za napredek temnopoltega prebivalstva Harveya Brittona, ki trdi, da je reakcija mestnih oblasti pretirana, ko govorijo o nekakšni zaroti temnopoltih skrajnežev. «Zvezne oblasti preiskujejo dejavnost temnopoltega prebivalstva — je dejal Britton — že dalj časa. Tudi, ko smo bili sužnji, je bilo dovolj, če se je sestalo nekaj črncev in že so oblasti govorile o zaroti. Ne sme se dopustiti, da bi v neki skupnosti zavladalo histerično prepričanje, da je temnopolto prebivalstvo pripravljeno na oborožen upor, da so ostrostrelci za vsakimi vati in da mi črnci sku-
Iz tega odstavka je razvidno, kakšno vzdušje vlada v New Orleansu. Pripomniti je še treba, da je bil ubiti Mark Essex popolnoma miren mladenič vse dokler ni šel služit svoj vojaški rok v ameriško mornarico. Čeprav je znano, da v ameriški vojski vsaj formalno ne velja rasna diskriminacija, se je Mark vrnil iz vojaške službe popolnoma spremenjen, ker je bil medtem globoko zasovražil belce.
Nesreča v rudniku Soko-Šiuk
BEOGRAD, 10. — V rudniku So-ko - Čitluk pri Visoki Banji je izgubil življenje 33-letni rudar Radoslav Milkovič. Do nesreče je prišlo, ker je popustila podporna gred, zaradi čes~r je večja količina premoga zasula Milkoviča, ki je s svojim tovarišem kopal v tem delu jame rudnika.
B. B.
Represalije proti portugalskim rodoljubom
LIZBONA, 10. - Portugalski notranji minister je danes sporočil, da bo vlada odpustila vse eržavne uslužbence, ki so se 31. decembra udeležili pacifistične manifestacije v neki cerkvi v Lizboni. Takrat je policija aretirala 15 manifestanto' in legitimirala 80.
Vse kaže, da bodo odpustili kakih 12 uslužbencev, med katerimi je tudi univerzitetni profesor Francisco Pereira Da Moura.
Freda in Ventura ostaneta v ječi
MILAN, 10.' — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambro-sio je danes zavrnil zahtevo branilcev Franca Frede in Giovannija Venture po izpustitvi njunih klientov na začasno svobodo. Freda in Ventura sta, kot je znano obtožena, d'a sta organizirala pokol v milanski kmečki banki na Trgu Fontana. Branilci so zahtevali začasno osvoboditev zaradi nezadostnih dokazov.
Utemeljitev s katero je dr. D’Ambrosio zavrnil zahtevo, ni znana, ker je preiskovalni postopek tajen. Domneva pa se, da je osnovana na stvarnih dokazih, ki jih je doslej zbral proti obtožencema. Gre predvsem za «timerje», ki jih je kupil Freda in ki so dlo pičice enaki tistim, ki so jih atentatorji uporabili za pokol ter za torbe, v katerih so bile skrite bombe. Kaže namreč, da je sodnik dokončno ugotovil, da je Freda kupil torbe v neki padovski trgovini.
Številne prometne nesreče zaradi poledice v Beogradu
BEOGRAD, 10. — Zaradi poledice je bilo danes dopoldne v Beogradu 46 prometnih nesreč, na srečo brez smrtnih žrtev. V istem času'se je okrog 80 Beograjčanov obrnilo za pomoč na traumatološki kliniki v Beogradu zaradi poškodb pri padcih na zaledenelih pločnikih.
Na poti Niš — Sofija je danes zjutraj zaradi poledice zavozil s ceste avtobus iz Pirota pota potnikov. Pri nesreči je izgubila življenje ena ženska, 17 potnikov pa je težje ali lažje ranjenih.
HONGKONG, 10. — Po vesteh hongkonškega lista «Hongkong Standard* kaže, da so agenti varnostne službe aretirali v zadnjem času 15 formoških vohunov. Med temi naj bi bil tudi neki bivši general, ki je prvi sporočil na zahod vest o Linplaovi smrti.
Požar v Hongkongu
.     .....h.         ..uu.i.i.ii.........           
IZJAVE BIVŠEGA AMERIŠKEGA ČASTNIKA 0 ŽIVLJENJU NA KITAJSKEM
Kulturna revolucija je pomenila velik korak naprej
Gerald Tannebaum je preživel 25 let v Šanghaju in pekinška vlada mu je zaupala pomembne naloge
NEW YORK, 10. — Po skoraj tridesetih letih dela na Kitajskem, se je v teh dneh vrnil v domovino bivši ameriški častnik Gerald Tannebaum. Dopotoval je v New York skupaj z ženo Čenjuanki, bivšo igralko ljudskega gledališča v Šanghaju. «Moj mož je bil zelo znan v Šanghaju — je povedala čenjuanki časnikarjem — ker je bil edini Američan, ki je ostal na Kitajskem po letu 1949. Ko sva se poročila, je najina odločitev vzbudila precejšnje presenečenje. Poroka med Kitajko in Američanom je bila vsekakor nenavadna vest, čeprav je bil Gerald že veliko let v državi.
Tannebaum, ki je doma iz Baltimore, je prišel na Kitajsko leta 1945. S činom stotnika je poveljeval šanghajsi radijski postaji. Bil je med tistimi, ki so pomagali
SončinMngovi (sedanji kitajski podpredsednici) pri zbiranju sredstev za pomoč prebivalstvu po zmagi nad Japonsko. Ko je odslužil svoj vojaški rok je sprejel ponudbo Son-činlingove in je postal direktor zavoda za socialno pomoč. Nato je poučeval na številnih kitajskih u-niverzah in leta 1947 je ustanovil prvo otroško gledališče. «Delal sem v številnih organizacijah — je izjavi bivši častnik — a kljub temu sem bil vedno pripravljen vrniti se domov, vendar kitajski voditelji so mi zaupali vedno nove in zanimive naloge*.
Tannebaum je živel v nekem šang-hajskem stanovanju. «V istem poslopju — je povedal - so stanovali tudi delavci, učitelji in bivši podjetniki. Moj sosed pa je bil, na mojo nesrečo, glasbenik.
Časnikarje je zanimalo, ali je o-pazil, če so bili bivši podjetniki nezadovoljni z vlado. «Nikakor ne. Imeli so na razpolago sredstva za življenje, poleg tega pa strokovno usposobljenim ljudem ne primanjkuje dela. Vedeli so tudi, da bi njihovi otroci nikoli ne podedovali premoženja. Denar je za kitajsko mladino deveta briga*, je izjavil bivši častnik.
«Imel sem tudi vtis — je nadaljeval Tannebaum — da so se navdušili za novo državo, in da jim je bila graditev nove družbe pri srcu. Mislim, da je vlada pravilno ravnala, ko je nakazal vsem napredek države kot skupen cilj »
Bivši častnik je priznal, da marsikdo tudi ni bil zadovoljen z ravnanjem pristojnih organov, zlasti ko je krajevna uprava «solila pa-
met* ljudem, ne da bi se prej posvetovala z njimi. «Priznati pa moram da ni razdora med prebivalstvom in vlado* — je povedal in nadaljeval. — V zadnjih dvajsetih letih so se ljudje spremenili. Ne mislijo več samo nase, pač pa se strogo držijo temeljnega načela »delati moramo vsi*. Vlada pa se je morala pošteno potruditi, preden je prebivalstvo ubralo to pot, ker ni mogoče zabrisati kar čez noč 4000-letne tradicije*.
Tannebaum je ocenil kulturno revolucijo kot velik korak naprej. «Prišlo je tudi do spopadov in medsebojnega obračunavanja — je dejal — bistvene važnosti pa je. da se je med kulturno revolucijo prebivalstvo udeležilo vsedržavne diskusije: kaj je Kitajska dosegla in kakšni so nadaljnji cilji. Razprav
ljali so v vsaki organizaciji v vsaki celici in v vsaki družini. Na Kitajskem je razprava osnova družbene ureditve*.
Pa še vest, ki se bo zdela našim bralcem kar neverjetna. V 18 letih se cena riža, olja, sladkorja, bombaža in goriva ni zvišala, zdravila pa so se celo pocenila.
In ob koncu še primer kitajske delavnosti: pred revolucijo so uvar žali tudi žeblje, danes pa gradijo 12 - tisočtonske stiskalnice, ki jih proizvajajo le v štirih / državah na svetu. «Ko so spremenili družben«) ureditev, so Kitajci spremenili tudi sebe. Vsakdo mora delati in sc žrtvovati za napredek države. To je idealizem in patriotizem istočas-no. Mislim da bo tudi na zahodp lahko kdo razumel pomen tega*, je zaključil Tannebaum.
Silovit požar je včeraj uničil štirinajsto nadstropje neke hongkonške veleblagovnice. Policija je sporočila, tla Pet oseb pogrešajo, štirideset pa je bilo ranjenih