LISTEK. Pisma iz onstran groba. Piie pokojni Afron Voljniš, priobeuje Florijan S von. IX. Kakor razvidiš iz teh mojih pisem, se v tej novi deželi prav dobro počutim. Bazvedrila imam mnogo, ia tukaj niti govora ni o onem dolgem, zebajočem času, ki vas zemljane dostikrat mori kot ona mora, ki ji ljudstvo riše morske pete, da ji zabrani vhod v svoje spalne sobe. Ravno včeraj je minilo leto, odkar aem se rodil v to novo deželo. čas beži kakor bi bil iz kafre. Moji dragi so zaraditega plačali zame črno mašo, ki jo je mestni župnik čital y cerkvi st. Izidora za pokojnega Afroua. Točno ob 9. uri zjutraj so se zbrali sorodniki, prijatelji in znanci, da izmolijo en o5enaŠ ali dva za grešno dušo prominulega. Na oltarju je gorelo šest rdečih sve5. Sredi cerkve je stala prazna rakev, pogrnjena 8 črnim prtom. Na rakvi je stal križ. Pred križem je ležala mrtvaška glara, in pred njo je cerkovnik položil navzkriž dve mrtva^ki kosti. Na koru so zapele orgle v mol-akordih rBequiem". Ko je mašoik koncem maše zapel BRequiescant in pace!" sem mu tudi jaz tiho odgovoril: BAmen!" Iz dveh duplin v mrtvaški glari, kjer je nekdaj dvoje živih oči oznanjevalo življenje, je gledala po cerkvi tožna minljivost. Izpod koščene zgornje čeljusti, v kateri je manjkalo že polovico zob, se je porogljivo režala in obenem zmagonosno smejala smrt. Z njo pa sem se zasmejal tudi jaz. Zakaj tudi ne? Saj sva isti dan oba slavila vsak svoje zmagoDosno slavje. Smrt je slavila propad in minljivost člo?eka, a jaz sem slaril obletnico rojstva v novo življenje. Dolgo sem stal pred molče gOTorečo lobanjo, zamišljen v čase preteklih dni in še bi bil ostal, ko bi ne prišel župnik, da odpoje pred krsto žalobni BMiserere" in nDies irae diea illa..." Ko sem se ozrl po svojcih, sem videl na njib obrazih duševno bol in žalost. Jaz pa sem bil vesel, da sem prost zemeljskih okov. Po maši so se razšli potrtega srca vsak na 8voj dom po 8vojem opravilu, jaz pa sem se povspel nazaj t deželo pomladi in življenja, da 8lavim s prijatelji svoj rojstni dan. Iz te dežele vedno pomladujočega življenja vam kličem: V tostrane dalje naj teži sree, v življenje daljah, bratje, ni strasti, tn nam pomladni dih uteši vse gorje, tu žije žitje brez boli Z veselim sreem, polnim žarkih nad, naprej v dolini solz korakaj vsak, saj tostran groba se poraja vam pomlad, promine bol, ko mine mrakl Tvoj X. Afron. Omni miraenlo, quot fit per hominem, maius miracukm est homo. Sv. Avgnštin. Največja zagonetka za človeka je človek sam. Akomno pa je vsak človek sam sebj Dajbližji, rendar je jako malo zemljanor, ki se zanimajo, da bi to zagonetko rešili. OstRne li človek za žloveka t istini večen gordijski vozel? Ne, zakaj pride čas, ko se bo tudi ta Tozel razyozlal in če ne pride prej, ga preseka smrt za vsako posamezno bitje. čeravno pa se bo rešila ta zagonetka, bo ostalo vendar še vedno vprašanje: nOd kod sem in kam grem?" Kakor se dandanes še mnogi čudom čudijo čudežem, drugi jih zopet zametujejo, tako bodo tudi še nadalje, zakaj priroda je neizčrpana posoda znanosti in vede. Debelo boš gledal, ko boš videl natisnjeno besedo čudež. Li pa Ti veš, kaj je čudež? To Ti pove sv. Avguštin: »Oudež se ne stvori v protislovju s prirodo, ampak v protisIotju s tem, kar nam je o prirodi znano. čudež ni nikakor protinaravni ali nadnaravni pojav, anopak je čisto naraven, le za nas še nerešen, čisto nedolžen prirodni problem."  Tak naraven pojav sem tudi jaz za Tebe. Ker ustvarjam t Tebi protislovje s Tvojim razumom, sem pač za Tebe čudež, akoravno nisem jaz nič drugega kot Ti v prirodi. Pojav si Ti, pojav sem jaz, oba sva le naravna pojava t naravi, vsak v svojem elementu. Razlika je le ta, da živiš Ti v budečem stanu y syojem in jaz v svojem svetu. Vprašaš, če je mogoče, da obstojita dva sretova. Da, dragi prijatelj. Ti živiš kot bitje, ki pripada po fizičnih silah v prostoren, snovni svet, a obenem ži?i Tvoj duh v tostranem svetu, kjer biram jaz sedaj. Človek je dvojnik. V njem se njegoru enotno bitje očituje zdaj kot BJaz" osebe in kot BJaz" tostranega fišjega subjekta. Predstavljaj si pišče v jajcu! Ko bi znalo pišče govoriti in bi ga mi vprašali, 6e živi — bi nam odgovorilo, da živi. Ko bi ga vprašali, že se zaveda prostora, bi reklo, da ne. Zakaj neki ne? Zato, ker zavzema v svojem prostoru lupine ves prostor, a lupina pa je neobžutna za obkrožujoči jo svet. Tako pišče, v jajčji lupini zaprto, je človek. Zaraditega ni čudo, da se nabajajo še ljudje, ki mislijo, da tostran za nje ni življenja nadalje. Kakor v jajčji lupini zaprto pišče ne more shvatati pojavov zunaj lupine, istotako tudi človeški duh ne raore shvatati tostranih prirodnih pojavov, dokler je zaprt v snovnem telesu. Iz tostran groba vas gledamo mi kot bitja, zaprta v snovnem oklepu, kakor gledate Vi obliko jajca, v katerem pa je že skoraj godno piš8e. Pade raz pišče lupina, postane pojav piščeta prost, kakor postane prost Vaš dub, ko pade raz Vas telo. Materialisti trdijo, da človek propade, a svet da ostane, toda oni se jako motijo. Kant prafi: ,Mi ne moremo trditi, da je nekaj del celote, kar ni idruženo s celotnimi deli. Svet je zdruzeno bitje, zato ne spada strar, ki ni spojena z nobeuo strarjo tega sveU, so pa med seboj t oekem razmerju, potem sledi, da obstoji zravea prve celote še druga, katera poslednja tvori poseben svet." Tako torej trdi Kant in du Prel nadaljuje: nRavno nasprotno je resnica temu, kar trdijo materialisti. Mi ostanemo, a naš svet se je za nas pogreznil." In Schelling pravi: nSmrt človeka ni razpalost, ampak je bitnost, v kateri propade le naklučje, bitje človeško pa ostane." Ako pa se pogrezne prvotni svet, bitnost pa ostaae, potem srart ne oškoduje našega subjekta, ampak ga s popolnjevanjem le nagradi. Eakor hitro pa se prvotni svet [zame pogrezne, a jaz še obstojim, potem moram, da živim t novem svetu in iz tega sveta Te tudi faktično sedaj pozdravljam. Vsemir, ki Te obdaja in se Ti po Trojih čutih očituje kot prostor in snov, je le za Tebe, za Tvoj človeški poja? brezmejen prostor. Kakor hitro se Ttoj poja? izpremeni, se izpremeni zate tudi prvotni sret, kakor pravi du Prel. S smrtjo se zate poruši in propade prvotni evet in v trenutku norega prebujenja se znajdeš t čisto novem Tebi od prej nepoznanem, Trojemn pojaru prikladnem svetu. Pojar sledi pojavu in pojav vstaja iz pojava v nov vsemirski pojav. Ako sledi pojavu nov pojar, potem mora biti v prvotnem pojavu še drug nasledujoči pojar. Clovek se tudi kot pojav v pojavu prar lahko zaveda, če se zamisli vase. Svojega nJaz", osebe anovnega pojava se zavedaš vedno v budečem stanju, vrhutega pa se ? Tebi očituje in pojavlja še višji pojav BJaz" duševne inteligence. Ta dva pojava bijeta neizprosen boj, ki ga vodi osebni egoizem snovne osebe in razum višje inteligence duba. Navadno zametuje prvi, kar drugi odobruje in nasprotno. Zaradi tega je človeško življenje vedno nasprotstvo, nezadovoljnost, ki provzroča bol in trpljenje. Podležejo zahteve višje inteligence zahtevam nižje, se poraja v dotičnem bitju rsa zloba ia gorje, ki ga čuti posamezni njegov bližnji ali pa tudi cela človeška družba. Kdo ne pozna iz zgodovine Nerona in drugih modernih zveri? Niso li to zveri r človeški podobi? Zver z razumom pa je hujša kakor brezumna hijena. člorek, ki bije boj proti stojemu bližnjemu le iz egoizma, je razbojnik najnižje vrste. Njemu je geslo: Moč in laž pred pravico in resnico. Takib razbojnikoT je, žal, Ea zemlji še veliko. Oimbolj pa prevladujejo zahteve duha nad nižjimi, j^živalskimi zahtevami človeka, tembolj se razrija duh dotičnega bitja. Kakor zlato v ognju se čisti dah 8 samozatajevanjem in v trpljenju zemeljskega življenja, da poleti prost zemskih okov t boljši drugi svet. Zato, bratje, n e upogibajte hrbta pred krivico tiranstra in ne bodite s a m i svoje[izdajice, ampak bojujte z uma svetlim mečem neizprosni boj zapravico, da bodete deležni pravice in ne tiranovega posmehovalnega pogleda, ki Vam ubijapolet duha in mori roljo, da Vas uklene r jarem dušernega robstva! Vrnil 8e je čuk v svoje duplo, in po poljanah so zažrrgoleli škrjančki r jutranjem mraku, zato se poslarljam. Troj Afron.