R. LJ L JU I J St. 82 v Trsta« v 1 aprila 1927. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil pai let« L 38.- Ibt i«M» j nese c e L 22— ^ već. — Potaaeu« iUnri' m tirokoeti 1 kolon« (58 mm)i nič«, «alwale, po*Ua». vabi. O tla« P^^T * EDINOST Ur*dniltvo in uprarmitro; Trrt (3). ulica S. France*co d'A»«Ui 20. T— fefoa 11-57. Dopisi na| •« potiljajo izključno uredništvu, oglasa, rakla-macij« in denar pa upravniitvn. Rokopisi s« ne vračajo. Neirankkana pisma s* n. sprajamafo. — Last. založb* in tisk Tukama -Edino*. PoduradniAtro v Gorici : nlica Giosat Carducd ŠL 7, L n. — Talai. it. 32X Glavni in odgovorni uradnik: proi Filip Paric. DRAGOTIN BAJK C: Razvoj javnega živiien&a med Slovenci ■JKonec; glej tudi včerajšnjo «Edi-! nost»!) Dualizem je streznil Sloven-;ce. Začeli so iskati i»vih pou. Isaslaaij^i so se na Cehe, ki SO se takrat samozavestno zaCeli prebujati in voditi ostro politiko Predvsem pa so se zaceli Slovenci zaveda*! samega sebe in svojega programa, slonečega sedaj zopet na narodnem pravu To je bila zdrava reakcija, ki je rodila živahnejše politično življenje, zlasti najlepšo in naj-resničnejjo dobo narodne politike, to je tabore. V tem času je zagledal beli dan tudi list, ki ima za razvoj slovenske narodnosti velik pomen in veliko zaslug. L. 18t58 se je namreč v Mariboru ustanova «Slovenski iSa-rod», ki je zagovarjal narodna načelo, nosilec narodne in svobodomiselne ideje. Njegovo tedanjo ceno dokazuje že dejstvo, da mu je bil dolgoletni urednik eden izmed najboljših slovenskih realističnih pisateljev Josip Jurčič. Stal je kot opozicija konservativnim «N o v i c a m» «gromovnika« Bleiweisa. Ko je prišla decembrska u-stava, ki je jamčila svobodo shajanja in združevanja, so se začeli po vsem slovenskem o-zemlju od 1. 1868. pa do 1. 1871. prirejati po češk-m vzorcu ta-J>ori. To so bili shodi i>od milim nebom, sijajne manifestacije ce lega naroda, ljudstvo samo j; tedaj posegalo v politični boj. Najbolj £o se širili ti shodi po Štajerskem in so jih tudi po večini vodili Štajerci, ki so bili v tisti dobi sploh najbolj vzpodbudni in najbolj delavni. Ti tabori, na katerih se je razprav Ijaio o Zedinjeni Sloveniji, o enakopravnosti v šoli in o raz ličnih drugih gospodarskih stvareh in potrebah dotične dežele, so bila sijajna probuja narodne zavesti. Glavna in daleč po slovenskih deželah znana govornika sta bila dr. Zar-nik in Božidar Raič. Teh taborov so se udeleževali ljudje iz vseh slovenskih dežel, na stotine kilometrov oddaljeni- Tako se m čuditi, da se je največjega tabora, ki je bil vižmarski (Viž-marje pod Šmarno Goro), udeležilo nad 30.000 ljudi, kar je za tisto dobo skoro nekaj neverjet-nega. Tak tabor, tudi eden izmed večjih, se je vršil v Vipavi na F arov šk i Ogradi. Kdor izmed Vipavcev si želi kaj več vedeti o njem, lahko čita obširen, v obliki povesti spisan opis v nekem letniku Ljubljanskega Zvona. Popisal ga je Vipavec Josip Kostanjevec. Cim bolj se je slovenski narod izobraževal, tembolj sc je kulturno delo specializiralo. Do tedaj so bili politiki in literati eno in isto: bili so pač kulturni delavci. Tedaj se pa pričenja literatura ločiti od politike, mlado od starega. Pričenjajo se bistriti načela, prične se skratka že nekak kulturni boj. L. 1858. izide nekak prvi sirogo literarni list, Janežičev «Glasnik», in oi takrat zgubi Bleiweis, do tedaj «kompetenten» na vsem kulturnem polju, ves svoj vpliv na razvoj slovenske književnosti in kulture. Mlajši ga obsodijo z njegovim banalnim pesnikom Koseskim vred. Vendar pa tvori še vedno veliko opozicijo mlajšim, ki se morajo zagnati v ogenj z vsemi silami. Bleiweis — do tedaj čaščen kot bog slovenske kulture — postane od tedaj mlajši generaciji simbol starega, • preperelega, konservativnega, izživelega, puhlega, mlačnega, ošabnega. {Stritar je formuliral politiko Bleiweisove skupine v svojem 17.dunajskemu •one tu: «Hinavstvo, zavijanje, lumparija, prekanjenost lisičja, zvitost kače, politika se zde vam vse zvijače; klin s klinom, z loimpom lump naj se poi>ija!» Nova literarna generacija: Stritar, Levstik in Jurčič, pa je polt al a zdrava, potrebna reakcija; bila je to mlada moč, bili so to pravi pionirji slovenske kulture. Ta novi sveži duh, ki je zavel v lepi književnosti, je segel tudi na politično polje. Žigosa se s krepko satiro (Stritar in Levstik) politika in omahovanje starih. Pride do raz pora. In tudi tedaj se uveljavi neopore- čen zakon zgodovine in narave: novo in mlado premaga staro! Z dobo taborov preneha tudi doba slovenskega narodnega programa. Zopet ae uveljavlja deželna avtonomija. Proti nemški ustavo verni stranki stopa se t glavnem le za jeeifcovno enakopravnost, kakor da bi narodnost obsegala le jezik. Pod-gornik pa je jasno dokazal* da se jezik ne sme istovetiti z narodnostjo, da je jezik le del naroda, samo lupina, v kateri pa državnopravna stranka. Tej se je lahko skrito jedro tuje narod- pridružijo tudi slovenski fede- nosti. Borba za narodnost po ral isti (dr. Costa, Bleiweis). Ta njegovem mnenju ne sme biti je delovala za vpliv cerkve v dr- samo boj za jezik, za slovenski ž a vnem življenju, kar je pa pri jezik, pač pa tudi za slovensko Slovencih privedlo do opozicije mišljenje in čustvovanje, za slo- od strani mladih, ki se je obra- vensko kulturno življenje, ki čala še posebno proti dr. Costi, naj se pojavlja na raznih po- o katerem je znano, da je na- ljih gmotnega m duševnega, hrulil Levstika z znanim lako- znanstvenega m umetniškega ničnim stavkom: «Naj pogine napredka. S tega stališča je za- To je bil slavohlepen, hteval narodno avtonomijo, samovoljen politik, ki je zane- Ves ta boj je pripravil pot sel med Slovence prvi korup- Mahniču, ki je s svojim «Rim- ciio Opoziciji stoji na čelu skim Katolikom* napovedal boj «Slovenski Narod» in Jurčič. Po literaturi in politiki s katoli: zgledu Mlado- in Staročehov se škega stališča. Pobij'al je tudi začne tudi pri Slovencih neka- tedanji «katoliški liberalizem« ko mlado in staroslovenstvo. kot je sam nazval konservativ- Vodja Mladoslovencev je bil dr. no, veri naklonjeno stranko. Razlag Med drugimi voditelji Jel je razmotrivati vse 9 stro- tega mladega pokreta srečamo gega katoliškega stališča in na- Nabergoja, voditelja tržafckih ravno tako obsojal vso tedanjo Slovencev,' in dr. Lavriča, vodi- sočasno umetnost in vse neod- telja goriških Slovencev. ločno in sem in tja loveče se po- Kakšen pa je bil pravzaprav litično življenje. Začrtal je o- nrosram mladih? Poudarjali stro meja: aut, aut! Ali liberar- so strogost načel, pravičnost in lec ali katoličan. Srede m! Me- značajnost. Zahtevali so, da ia- nil je, da le strogo katoliSko gine iz slovenske politike mlačno s t, koristolovstvo in korupcija. Poudarjali so pogum in ne-ustrafeenost. Zagovarjali so narodni program in narodno avtonomijo. Njihovo glavno načelo je bilo: narodnost in vsestranski slovenski napredekl Bili so Važni sklepi ministrskega sveta Poročilo on. Mussolinija o notranjem in zunanjem položaja — Raztegnite? določb o irpremenitvi družinskih imen italijanskega in latinskega izvora na Julijsko Benečijo — Načrt za 14 prostih Ink Tridnn- naftelo more privesti Slovence do edinosti in sloge. L. 1892. se je vršil v Ljubljani I. slovenski katoliški shod. Seveda v dr. Mahničevem dubu. Razmotrivši je vse s katoliškega stališča. Sicer je zahteval enakopravnost v šoli, toda predpo- stavlja vero vsemu. Obenem je Qeja vla(le Ijal do sedaj samo za tudi zahteval svobodna kato- w tmsko Benečijo, lisko vseučilišče v Solnogradu rim, 5. Danes predpoldne se Na predlog prometnega mi- ter se postavil proti slovenski je vršila v Viminalski palači nistra je ministrski svet odobril unlverziv Ljubljani. Ta prvi s&ja ministrskega sveta. Pred- načrt za ukrep glede prostm katoliški shod je kazal že tudi sedoval je on. Mussolini. Na- luk, na podlagi katerega se pn- krščansko socijalno smer. vzočni so bili vsi ministri. stanišča Savona, Genova, Li- , „ . j i I vorno. Neapelj, Brindisi, Bari, Splošno se je pričelo tedaj na Načelnik vlade je podal na- Anco7ia? Benetke, Trst, Reka, Slovenskem že socijalno giba- slednje poročilo: V prejšnjem paler MeSsina, Catania in nje, ki ga je pozneje privedel zasedanju sem imel P^ko o- c liari lahko proglasijo dclo- do vrhunca v pravcu krščan- značiti notranji podožaj kot po- ^ ^ ceU}ti ^ proste luke skega socijalizma dr. Krek, * polnoma zadovoljiv V vsiakem . ^^ ^ dobo triJesetih iet, pravcu socijal-demokratizma pa pogledu. V preteklem mesecu ičenši 1 januarja 1928. V Etbin Kristan. se je položaj še ^boljšal, tako £mislu veljavnega carinskega Končal bom tukaj, ker je od oa Je seaaj najooij^ zakona ^ bado te luke smatra- tu dalje razvoj slovenske poli- ^tki rS Sca le izven urinske moje ter bodo «ir« mUikomu znan. saj je v | m J,e^ornJ pret^Kl^ meseca ^ rad_ ^ lahko izvrševale, pro- carinske obvez- Etalija In Madžarska Sklenitev prijateljske in arbitražne pogodbe Ceremanlla o palstl tm tike marsikomu znan, saj je , , motil javni red. z imenovanjem preglednejših črtah m po glad- poteštatov se je zaklju- kejših potih vodil slovenske deloupravne sistematiza- razmere tik pred vojno. Poleg občin? z imenovanjem taj- tega pa je tudi moj namen de- ^^ krajinskih fašijev pa loma dosežen, ker sem hotel le ge uredlla tudi fašistovska potom zgodovine dokazati, ka- hijerarhija Kakor računam, ko se je na Slovenskem razvi- bom Qh riliki ^petne otvori-jal dejansko pojem narodnosti, parlamenta imel govor o kako so ga kulturni delavci ra- notr^em p^oiaju. zumevali in ne razumevali. I j r j Načelnik vlade je nato obšir- svobodnih luk. Kakor sledi iz no poročal o zadnjih dogodkih poročila, s katerim se uteme- mednarodne politike, s poseb- ljuje novi dekret-zakon, se na- nim oztrom na italijansko-ju- merava z uvedbo prostih luk goslovenstoo situacijo, kot je podpreti domača pristanišča v nastala radi nedavne prijave njihovem konkurenčnem boju z Kakor niso zasledovale one po- | italijanske vlade; razpravljal je inozemskimi lukanii. Z uvedbo godbe nikakih, drugim državam tudi o možnostih razjasnitve, prostih luk bo namreč znatno ste vsakršne nosti, vse operacije, ki se nanašajo na izvoz, uvoz in prenašanje ter predelovanje blaga. RIM, 5. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil odobren načrt dekreta-zakona, ki predvideva za veliko število pristanišč, med katerimi so tudi Benetke, Trst in Reka, upeljavo RIM 5 ttzv) Danes ob 16.30 nasprotnih namenov, tako ne z aCije dosego je treba upošte- olajšana in poenostavljena ca- p red vsem slovenski in slovan- v _r>alači Chigi I itmm-a tudi ta noarodba povzro- [ n^kat^ro predhodne tjozo- I Hn^kii kontrola, ki ne bo več ski narodnjaki, vere se niso do- sta P^^™* rr ^ tikali, pač pa so bili kot svobo- | ^^^ I katerikoU evropski državi. " vato rwYfir>iHda, v palači Chigi more tudi ta pogodba povzro- vati nekatere predhodne pogo- rinska kontrola, ki ne - I ,1 vinomiriflTlifi V I I- A, 1. „ i« nQfllo7lla fciti nikakega vznemirjanja v tako sitna in nadležna, kakor domiselci nasprotniki cerkvene f Bethlen politike. Sprejeli bi kompromis ^ aarbifj.ažno pogodbo, ki je bi- j rope. Nova pogodba predstavlja j žarskih odnošajih, ki bodo do- | so te cone spion uusiujoic. starih na podlagi en^ofH-aviio- sklenjeIia med Italijo in Ogr- novo etapo v razvoju politike bili danes končnoveljavni pe- večjega obsega prostih luk bo sti, toda ne v načelih. X>agia^ ceremonija podpisa se je posameznih • sporazumov, kate- Cat v prijateljski pogodbi, ki mogoče ustvariti v njihovi nosali in smatrali s* za svojo mo- ' i^f — I ^TTh .. t^----j I , * _ J-----^ -----I *---i r. h. i ^ tri i p. ki bo- ralno nalogo, da morajo biti v vršUa v dvorani zmage. Poleg ro vodi Italija v Evropi na pod- odgovarja ne samo gospodar- tranjosti razne industrije, ki bo-mcv —« * j _ fa Bethlena in on. Mussoli- lagi točnih definicij, stališč in skim interesom, marveč tudi do proizvajale iz nezacannjenih boju z nasprotniK! noijsi oa j O..__wn. noxrvrju nnHniftu 1 ^KiamAv mpfi nm in drueimi I ki I surovin izvozne izdelke. Pri tem V? Kdor ni j a so bili navzoči pri podpisu problemov med njo in drugimi resničnemu prijateljstvu, njih! Zato so nabasali, naor j Khuen-Hedervary, ba- državami. Zato je taka politika ob*toja med obema držav hoče pravice, mora sam znat moi grm poslanik v mnogo bolj pozitivna, nego ona 1 I mmu^Ho^^andi.ter j k, šopiri ^mo na sploSneJ ____y ki | surovin izvozne državama, bo seveda treba paziti, da ne t f bodo delale te industrije kon- ^ , . ^ - . mmu ^1-ui nuu v™. ____ — . _ _____________ , 14 OrOStlll IUK kurence onim domačim indu- ali sovražniku! Geslo stanb je mmujs ^ k/'uradTliki mini- ^to bolj površne sporazume. * nitmi strijam, ki istotako proizvajajo bUo: «Za vero, dom, cesarja^ zTzunanje zadeve in o- Pole~ tega bo nova pogodba Trst 111 Reka med nJ™ svoje izdelke za izvoz. S prosti- geslo mladih pa «Za narod, cv v Rimu. 2 prispevala k razSščenju Predložil je za tem načrt za mi lukami bo znatno pospeše- miko m zvestobo!« * p« nodnisu pogodbe so bUe iz- rx>litičnesra položaja v srednji odlok, s katerim se ukine ge- na veiika trgovin^ ki ne bo več Nastopil je vroč boj Tudino- m^aP1^Pm>te^ki vsebujejo do- gvropi,l^r bo v korist ne samp neralni komisarijat z izseljen- tako navezana na razne sezone vi časopisi so pričeli Izhajat L menjane ^ pogajanj arednieevropske^a a m p a k ce ter se ustanovi pri zuna- in ^ višino prevoznih cen, am- Lavrič je ustanovil leta 1871_v | semnje Simi | v I njem ministrstvu generalna pak ^ imeia lahko vedno pri ine v mo- roki veiike zaloge v prostih lu- xi I skega izhoda na «em. ™ . nasprotujočih si zvez, ki je pre- | ^f/u, m j- — vcwiil golno- kah shranjenega blaga Blago venskemu Narod u » časopis pregledu teh not oata^a ^ vc>jne in ki še vedno močni mimster gr. uff. Rafael domačih industrij bo mielo v «Slovenec», ^do penjanja takoj zopet ob- obstoja, nstvarja ta vrsta poli- Pompei. prostih lukah svoja tržišča za im>>. Kmalu nato 1 1876^je ^^ 9e hoCe 5im prej tike g^tna dejanja medna- Poieg drugih, je pravosodni surovine in se ji ne bo treba več bil ustanovljen v Trstu časopis | _ fWakn tflka ^ I pomirjenja. ministlr predložil ukrep, s ka- zatekati pod večkrat neugodm- r^Lmml terim se veljavnost določb za mi pogoji na velika inozemska General Bairen Lprememtev v italijansko obli- tržišča. Od tega bodo imeli ve- kKvmiii »»»tM« ko vseb onih priimkov, ki so liko korist tudi domača pomor- obveotU ko, wn i latinskega iz- ska plovba in domači denarni _ , , v^ra^ razt^^e tudl mi Julijsko zavoSi, ki bodo znatno pridobili BEOGRAD, 5. (Izv.) Tudi da- BeneCijo je ta odlok ve- I na prometu. . _ • _ V 11 _ __ __ _ M - M « v*l i « V* I J ' vicam». Kmalu nato 1. 1876., je | ^ZtTr^tt T^ «Edinost». (Ivan Doltoar, Anton | razreSiti to za Ogrsko tako rai, \ rodnega pomirjenja. Trobec Fran Cegnar. Štefan ceremonij NBofm^ miaditm m ste^ ^B^" d v a ^k^a KIT Ke^ kralja MaUje Kon,- Bilo pa je to več ali manj le premirje, ker so načela Šla dalje svojo pot, čeprav so jih u-metno zadrževali. Sledi doba polovičarstva. Bleiw-ei3a nadomesti Luka Svetec. Vse se vrSi pod vplivom konservativne politike Hohenwarta, ki je bil tedaj slovenski poslanec. Splošno popuščanje. L. 1883. prodrejo Slovenci v kmetski-mestni kuriji ter trgovski obrtni zbornici, in sicer odslej nadalje vedno. Javlja se tudi že radikalizem, kateremu je pri Slovencih oče dr. Zarnik. Še bolj radikalno taktiko pa prineseta dr. Tavčar in I. Hribar s svojo revijo «Slo-van». Formula radikalcev je bila: Sme se počenjati v politiki to in ono, toda nikdar se ne sme paktirati z Nemci, ki morajo izginiti iz slovenskega političnega življenja ne samo kot faktor, ampak tudi kot pojem-Ta radikalizem je bila posledica tega, ker so začeli delati nekateri politiki na to, da bi delali Nemci in Slovenci skupno v smislu načel tedanje vlade. Zanimiv je nastop Podgorni-ka z njegovim «Slovanskim svetom*. Ta mož je bil izmed slovenskih politikov še najbolj globok. Glavna točka njegovega programa je bila: narodna avtonomija. On je delal tudi za parlamentarsko zvezo južnih Slovanov z Mladočehi. Prišel je na dan tudi s svojim kulturnim slovanskim programom, v katerem je zahteval med drugim: ruski skupni jezik in cirilme-todsko cerkev. Najvažnejša zasluga Podgor-nika pa je, da je Slovencem definiral pravi pojem narodnosti, ki ga do sedaj pravzaprav še niso poznali. Slovenci so imeli v svojem programu narodno e-nakopravnost, potegovali pa so na, katera je morala vsled do- Vočbe mirovne pogodbe Ogrska nes je bilo v zunanjem mimstr-1 1919 izročiti Italiji, a ju je se- stvu zelo živahno. Precej po- dai Italija v znak orijateljstva zornosti sta vzbudila poseta ita- Finančna komisija zonet povrnila Ogrski. lijanskega poslanika Bodrera RIM> 5. (Izv.) Pod predsed-Danes ob 20 30 se je vrSil na in madžarskega poslanika ba- stvora državnega podtajnika Kanitoliu svečan banket, kate- rona Forsterja, ki sta v zvezi s on Suvicha je nadaljevala ko rega se je udeležilo poleg on. podpisom prijateljske in razso- misija, kateri je bilo poverjeno Mussolinija in grofa Bethlena diščne pogodbe med Italijo in proučevanje načina, kako se Bribližno 70 povabljencev, med Ogrsko. General Bodrero je o doseže hitrejše kroženje v deka terimi sta Jvila tudi rimskjl podpisu pogodbe, ki sta ga izvr- narnem obtoku, danes svoje e-ubernator knez Potenziani in šila on. Mueeolini in grof Beth- delo dvorni minister general Citta- len danes v Rimu, oficijelno ob- .BaJilla* ^_ Hanketa sta izrekla vesta ju*o»loven^o vlado v *Kamia S^ Mus^UnfS grof B^hlen smislu dXTbe i t alijansi-j RIM, 5. (Izv.: Tiskovni urad ^niWi v kateifh sta podČr- slovenske prijateljske zgodbe, državne organizacije «Balilla» ^vala nrilltelTske vezi, ki spa- ki določa tak čin. Spčil je objavlja drugi seznam predsed-iaio obe^^ržavi Opoldne je X- nadalje, da sta on. Mussolini in nikov pokrajinskih organizacij do^al «of B^eTpri odrskem grof Bethlen podpisala konven- «BalUla>>. Ta seznam je samo noslaniku pri Vatikanu grofu cije o prijateljstvu, o koncilija- začasen in si generalni predsed-jyo„viu cijl in razsodišču. Pri tem je nik organizacije pridržuje pra-Jmm M«--,,,«- general Bodrero naglašal, da ta vico preilložiti ga v definitivno PSlUraOlll pojasnilo pakt ni naperjen proti nikomur odobritev centralnemu odboru, ■rr T^r^ča ooluradna in da Italija z njim dokazuje ki bo v kratkem sestavljen. Iz Kakor poiw;" . da_ svojo mednarodno lojalnost in tega seznama sledi, da je lme-«L'Agenzia di da So konvencije popolnoma v novan za pokrajinskega pred-nes podpisana. pogodDa na skladu s paktom o Družbi na- sednika organizacije «Ballila» v nčihosno^^di^h^ rodov. re^i pokrajini konzul Nino noLuh KaC jTX^ovdar- V diplomaUčnih in političnih Host-Venturi, v goriški pokra-'m ka7wrebaznovV jasno krogih je to oficijelno obvestilo jini pa Emil Cassanego Trža-CdSiti ne pravita po- štovalo pozornost, ker Ita- ška pokrajina ni zapopadena v godba nikakega novega pojava lija ni obvestila jugoslovenske tem seznamu._ v odnošajih med obema država- vlade o svoječasnem podpisu ti- pm^lov polet ££0 ^^ ^ HOT-SPRINGS, 4 (Iz^) De janskega stanja v Italijanko- pogodbe. --^ Elephant-Butte- . praviš ^ ^.r—r^- ^32 poiet zr»ior srCnosti in sodelovanja. I ^ dmštvm | «^ta Mana» je potekel po- 2. Na odnošajih z državami M»- _________ itenaka vojaka prodira proti Pekingu. __________RIM, 5. (Izv.) V enem izmed | polnoma brezhibno. le antante, ki mejijo na Ogrsko. I prihodnjih dni se bo podal on. Pogodba je iste narave in iste 1 Mussolini v prostore rimskega dalekoee£nostlv kakor jo imajo zgodovinskega društva, kjer mu predidoče prijateljske in arbi-1 bo slovesno izročena diploma tražne pogodbe, katere je akle- I Častnega Slana. Ob tej priliki bo nila Italija z mn^mi evrop- imel prvi minister govor, v ka-skimi državami, zlasti pa m Ce- I terem bo napovedal pričetek hoslova&ko, Romunijo in Jugo- Izkopavanja zasutega mesta slavijo. Zato se danes podpisa- Herculaneun in dviganja po-na pogodba samo pridružuje, a 1 topljenih runljanskih ladij v ne nasprotuje onim pogodbun. 1 jezeru Nemi. 3ANGHAJ, 5. Uradno poročilo potrjuje vest, da so kantonslke če-te zasedle Pengvu, ki leži 160 kilometrov severno od Nankinga, ter da prodirajo obenem tudi v dveh drugih smereh proti severu. Naci-jonalisti računajo, da bo Peking najkasneje v dveh mesecih ie v njihovih rokah. fldpra ksntrcls n? in Mala antanta BEOGRAD, 5. (Izv.) Vlada bo jutri objavila skupno noto, ki so jo poslala zunanja ministrstva Male antante meseca februarja veleposlaniški konferenci v Parizu glede odprave vojaške kontrole na Madžarskem. Obenem bo objavljen tudi odgovor veleposlaniške konference na to noto. Največji jugoslcvenski trgovinski parntk BEOGRAD, 5. (Izv.) Iz Glas-gowa je dospela danes vest, da je bil dopoldne splovljen v morje največji jugoslov. trgovinski parnik «Nikola Pašic», težek 8500 ton. Lastnic« parnika je «Dubrovačka Plovidba». V Dubrovniku pripravljajo novemu parniku ob njegovem prihodu v dalmatinske vode svečan sprejem. Izkopavanja v Bosni SARAJEVO, 5. (Izv.) V bližini Prijedora je naletel znani arheolog don Franjo Bulić pri kopanju na velik rimski tempelj iz prvega stoletja po Kristusu iz časa imperatorja Klavdija. Našel je tudi mnogo kipov, napisov in plošč. V bližini je naletel na velik prav dobro ohranjen amfiteater, ki ima površino skoraj dveh hektarjev. Zdravstveno stanje romunskega kralja brezupno? BEOGRAD, 5. (Izv.) Po vesteh iz Bukarešte je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda brezupno, tako da se vsak trenotek pričakuje katastrofa. Romunsko poslaništvo je zvečer objavilo naslednji buletin, ki ga je IL «EDINOST> V Trstu, dne 8. aprila 1S27. prejelo ob 18- uri: Temperatura »7-5, žila 90, dihnije 22. Nepotrjene vesti iz Bukarešte pravijo cela, da je kralj Ferdinand že umrl. BEOGRAD, 5. (Izv.) Splošno se Je priCakovalo, da se zvečer povrne kralj Aleksander iz To- pole in da bo takoj potem odpotoval v Bukarešto radi poslabšanja zdravstvenega stanja kralja Ferdinanda. Po brsojavki iz Topole pa se je kralj opoldne odpeljal v avtomobilu do Kru-ševca in se je zvečer povrnil v Topolo. DNEVNE VESTI lovi Btneralnl državni pravdnik ProdvCerajSnj-im se je vršilo na tukajSnjcm prizivn. sodišču ustoličenje novega generalnega državnega pravdnika. Nov generalni državni pravilnik je Carlo Alberto Mandruzzato. Prej je služboval v Benetkah. _ HstiaiievsBje MzW litsTičse pMte Po poročilih iz Rima se bodo začela v najkrajšem Času dela za do-KicUmje nove justične palač©, ki jo je bila začela graditi že bivša Avstrija. Po istih ve«teh bi se imelo aačeti delo že v Um mesecu. Ministrstvo za javna dela je že dovoiilo svoto 2 milijonov lir za začetek dela. V državnem proračunu bo nadalje postavka nadaljnjih 4,700.000 lir za dokončanje zgradbe. Vlada ima namen nadaljevati dela do konca brez novih presledkov. Tako stoji torej tik pred uresni-červiem 9ploSna želja prebivalstva, da bi ogromno poslopje nad Ober-danovo kasarno vendarle enkrat moglo skriti svoja rebra, ki so bila do sedaj izložena vsem neprilikam vremena. Ko bo nova justična palača dograjena, bo brez dvoma ena izmed najlepših stavb v Trstu in dragocena d-ika in ponos mesta Rs Basiov B3de']sk!h Izletnika« Občin&ka uprava razglaša zelo umesten poziv na izletnike, ki se podajajo ob nedeljah v okolico in na bližnji Kras, naj pazijo, da ne bodo metali na tla še gorečih vžigalic in neugaslih ogorkov cigaret in cigar. Večkrat prej in tudi še pred kratkim se je zgodilo, da se je na ta način vnel v suhi travi ogenj, ki se je potem razširil tudi na gozdne nasade, povzročujoč občutno Škodo napadom. Tudi kmeta zadene velika Skoda, če -mu zgeri trava. Zato priporočamo tudi z naše strani izletnikom našim čitateljem največjo pazljivost v tem oziru na izletih. Izid za naslovno sliko b« cigaretnih pakeiih. Glavno ravnateljstvo državnfh monopolov sporoča, da so posebne komisije pregledale slike onih, ki so se udeležili natečaja, katerega je razpisalo omenjeno ravnateljstvo 9. decembra 1926 glede umetniških okraskov za škatle s cigaretami Kja, Orientali in Uso Egi-ziani. Prva nagrada (5000 Hr) je bila pri soj en a prof. Jožefu Latini (Rim) druga (2000 lir) prof. Amosu Scor-zon (Raven a), tri nagrade po 1000 lir Mariju Arch (Rim), prof. Humbertu Amati (Rim) in Rugge-ro Pedrini (Bologna). RLsbe onih udeležencev nateča-ia, ki niso bili nagrajeni, se nahajajo pri glavnem ravnateljstvu državnih monopolov - tehnični urad - v Rimu (palača finančnega ministrstva), kamor lahko prizadeti pridejo ali pošljejo ponje. Iz tržaškega življenja > edno drzna tatvina. Svedrovci vlomili blagajno užitniisskega urada ter ugrabili znesek 115^1 Ur. Predpreteklo noč je bila izvršena v prosti luki V. E. Ili nenavadno drzna tatvina, pri kateri so zlikovci ugrabili izredno bogat plen. Svedrovci so se vtihotapili v t8o»o*«n.ji užitninski davčni urad, kjer =o prevrtali in izpraznili blagajno, v kateri so našli kakih 115 tiiroč lir v gotovini. Kako so se mogli zlikovci vtihotapiti v u-rad, ne da bi jih kdo zapazil, je tedaj še uganka. Poslopje, v katerem ima svoj sedež davčni u-rad, se nahaja na zelo prometnem kraju in je vedno zastraženo; ponoči vriiia nadzorovalno službo ceio dva finančna stražnika. Razen tega se nahaja tam v bližini postaja finančnih stražnikov — Ako upoštevamo vse te okolfičine, bi se zdel vsak tatinski poskus na fikodo davčnega urada nemogoč, tn vendar se je svedrovcem posrečilo odpreti s ponarejenimi kij uči zunanja vrata, ki vodijo v urad, in nemoteno prevrtati blagajno Čeprav je bila blagajna 2e pve *ej zastarelega sistema, je skoro neverjetno, da bi jo svedrovci mogli «operirati», ne da bi pri tem F' uočili kak ropot; že zato ne, ker so jo morali prevrtati na dveh me*?tih. Najprej so jo namreč načeli pri vratih, ečlviduo z namenom, da bi odrinili zapahe pri ključavnici in si s te« prihranili vrtanje notranje jeklene plošče. Ta nakana se jim pa ni obnesla, aato so merali prevrtati blagajno še na desnem boku. Pvten-takem so imeli svedrovci precej težavno delo, ki ga pač niso mogli dovršiti v najkrajšem času, zlasti, ker niso imeli — kakor se je pozneje izkazalo — na razpolago baš najboljšega vlomilskega orodja. Končno si tudi ni lahko tolmačiti okolščine, kako so mogli zlikovci po tatvini zapustiti urad, ne da bi jih kdo opazil. O drzni tatvini, ki jo je odkril včeraj zjutraj sluga, dodeljen davčnemu uradu, je bila obveščena policija, ki je takoj uvedla strogo preiskavo. Policija organi so zaplenili na licu mesta razno vlomilsko orodje, drugih predmetov, ki bi jim eventuelno mogli služiti pri nadaljnjem poizvedovanju, pa niso našli nikakib. Tekom včerajšnjega dne je bilo aretiranih več osumljenih oseb, o katerih se za Se ne ve, ali imajo pri tej tatvini kako krivdo. Samomor trgovca na pokopališč« Včeraj popoldne okoli 18. ure se je ustavil preg grško-orijootalskim pokopališčem javen avtomobil, iz katerega je stopil približno 40-leten gospod, ki je potem, ko je plačal šoferju voznino, izginil urnih korakov med grobovi. Kmalu poteočim prepuščam razvoj te obravnave v podrobnostih zdravemu kriteriju, in zaključke, ki so izšli iz nje, poštenemu prevdarku gospodov porotnikov, ne morem na nikak način opustiti vsaj splošnega opisa najvažnejših trenutkov v tej obravnavi. Vendar prihajam že v začetku svoje naloge do najmočnejšega, najbolj zdravega in istočasno najbolj uoodnega zaključka, katerega ne morejo ovreči ostre besede g. državnega predsednika — resnica, neizpodbitna in strašna je ta — Uglessich je streljal. Ugleosich je zcikrivii smrt nesrečnega Crena. Repich sploh ni streljal. Zgrešena je zahteva g. državnega pravdnika, po enostavni skupni sodbi, ker je baje Repich bil v trenotku »ločina z Uglessichero, ker ga je preganjala isla usoda, ker je bil oborožen kak ^lessich. l'udi ni dovolj, da sla Lila. oba prežeta tistih političnih idej. V tem slučaju bi se morda zamoglo govoriti le o soudeležbi, toda dokaz, da soudeležba Repich a pri zločinu ni bila nikakor potrebna, ovrača tudi to obtožbo. Uglessich je edini krivec, edini žalostni junak te drame, materijalni povzročitelj strašnega dejanja. Obstoja pa na vsak način vprašanje, kakšen je in kaj pomeni njegov zločin v juridični analizi? V koliko je on odgovoren za svoje dejanje? Se mu ne veruje, da je strel padel, ne da bi on imel namena streljati? Priče nam povedo, da se je Lglessich tresel, bil zelo razburjen, slaboten in da je v gotovem trenutku celo padel na tla. On je že streljal v ulici dell'Eremo in s tem izdal, da ]e v posesti orožja — moral je tudi vedeti, da bo moral nositi posledice. Zato vzdržujem trditev, da tu sodimo ubojstvo, ne pa umora. Tudi ako je streljal namenoma, ne vemo, ali je vedel v tistem trenotku kaj dola. .le li Uglessich vedel, da bo v vili Modiano, ki je on ni poznal, našel miličnika Crena, ki ga nI prej nikder videl, nikdar poznal. Ko mu je bila zaprta pot k rešitvi, je ustrelil. Spomnite »o, gospodje pere miki, da je par dni pred dejanjem izšel Uglessich iz te kletke, obtočen umora fašista A Ida Ivan-cicha in nameravanega umora fašista WilUja Haynaua! Slutil le, de- Jtaj ga čaka ,ako ga dohitijo i dov&Jci. Kako naj bi mioHl na amor mladega fašista v tistem trenotku, pred očmi njegovih zasledovalcev? Ako je sploh kaj mislil po zločinu, je moralo biti: «Ako me sedaj ujamejo, me ubije-jo!» Že v ječi radi prejšnje obtoftbe je Ugleosich vedel, kaj ga čaka v prostosti. Strah, ki ni zapustil njegove duše, je bil gotovo povečan, ko je Taucer omenil Usti prizor na pokopališču. Nočem utajiti svojih prejšnjih trditev o Teodorju Taucerju, obtoženemu umora mestnega stražnika Cattaruzze in moram le ponoviti in poudariti, da jo Taucer bil tisto dni prijatelj družice Haynaua in bil pod vplivom tega prijateljstva. Zakaj ni Uglessich ustrelil Taucerja, ako je imol kar tako namen umoriti katerega-sibodi fašista? Vemo kako vneto je bilo zasledovanje obeh beguncev, ki so nam ga priče tako živo opisale. 2e iz vsega tega moramo razvideti, da jo oba obtoženca preganjal strah. Bojijo se — njiju življenje je v nevarnosti. Uničena, napol mrtva bežita po ulicah, ve-doč, da jima z močmi uhaja življenje. Ko sta v vili, že sliftita glasove zasledovalcev. Marij Uglessich si je nakopal v zaporu naduho, bolezen, ki uničuje moč človeških mišic. Vedel je, da ne bo mogel v begu vzdržati. On vendar ni iskal drugega kakor izhod. Ves tragični prizor se je brezovom no odigral v enem trenotku. In tega dejanja ne smemo pripisovati sovraštvu, temveč usodi. Usodi, neizprosni in strašni, usodi, ki je zahtevala življenje mladega miličnika, miličnika naroda, miličnika režima. Predno se obsodi, je potrebno preiskati duševno stanje obtoženca v trenotku dejanja, in to smo storili. Vi, gospodje porotniki, boste dokazali — zaključuje govornik — da oto razumeli v svojih dušah poštenih fašistov, da ne smemo poudariti v pravoreku vpliva dejstva, da sta ta dva mladeniča v nežni mladosti bila komunista. SodiM boste iz razprave, jasno in vestno. O tem sem prepričan.« Prfavni prav dni k naznani ponovitev svojih izvajanj. Razsodba bo danes. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Smrt grofa Baguer-ja Vsvojem stanovanju v Gorici je umr1 v soboto don Silverio de Ba-guer de Corsi Ribaš v zelo visoki starosti. Rojen je bil v Petrogradu kot sin Španskega poslanika. Tudi sam kakor njegov oče se je odločil za diplomatsko službo in postal končno zastopnik svoje domovine pri Sv. Stolici. Po končanem službovanju si je izbral Gorico in bival iu v svoji palači na Katerini-jevem trgu. Bil je tudi lastnik gradu na D ob rov em in imel je vse polno slovenskih kolonov pod sabo. Zato je njegovo ime tako znano med Brici. Baguerjeva rodbina je ena izmed najstarejših plemiških rodbin v Španiji. Včeraj, v torek, se je vršil pogreb, ki so se ga udeležili vsi njegovi koloni v Brdih, ki ga ohranijo v dobrem spominu. Obvestila imdastrjsksga udruženja Industrijsko udruženje za goriško pokrajino nam je poslalo daljša obvestila glede taks na dvigala v hišah in po industrijskih podjetjih, dalje določbe o oprostitvah potrdil za liktorsko posojilo o prodajni taksi na smrekove deske za zaboje ,ter končno o sindakalnih prispevkih zavarovalnih družb. Tozadevne kategorije industrij-cev zadobe natančnejša pojasnila pri industriskem udruženju. RENČE Občni zbor V nedeljo dne 10. 4. 1927. se vrši redni občni zbor izobraževalnega društva. Toliko v obvestilo onim članom, ki se nahajajo izven Renč. Odbor. Skaplnove zvijače Kratko dramsko sezono je imelo letos izobraževalno društvo, zato pa tem bolj delavno. Na velikonočni pondeljek uprizori znano Molić-rovo delo: «Skapinove zvijače«. Kar je v Gorici ljudsko gledališče s svojim izvrstnim osebjem, to je v goriški okolici izobraževalno društvo v Renčah s svojim izvež-banim zborom diletantov, katerega še daleko ne dosegajo ostala podeželska društva. Zato pa bo gotovo na ta dan pohitelo vse v prijazne Renče. LiZBe PIKI CZBKJTKM Dobro in potrebno bi bilo, da se tudi gospodarske razmere naših hribov nekoliko obelodanijo. — Oglejmo 9i posebno eno senčno stran, ki nas v našem gospodarstvu dobro pritiska. Imeli smo pregledovanje bikov plemen j ako v in poS^enje teh. Prvo se je sicer v resnici izvršilo, drugo pa ne, kajti izmed onih par bikov, ki so bili pred komisijo, je bilo potrjenih najmanjše število 0 (reci nič). Razglasi so se glasili, da jo zadnji čas prijave bikov 31. januarja. Dne 23. marca, ko je bilo pri nflB pregledovanje, bi hilo treba plačati L 32. Tako se je zgodilo enemu, da ni hotel plačati, in bik prave belan-ske pasme, lepe rasti ni bil potrjen. Kam in kako naj si pomagamo? Po naših hribih so vasi precej oddaljene: Lazeč, Plužnje, Otalei, Jame, Travnik, ki razpolagajo vse skupaj z enim priznanim bikom. Krav pa je v teh vaseh najmanj 560. Ali je torej mogoče to, da bi zadostoval en sam bik. Naj bo ta bik v najbolj oddaljeni vasi I Kaj naj počnemo mi v poletnem času črez vsako mero obremenjeni z delom? Domačih bikov ne smemo puščati, ker bi v tem slučaju ne dobili lista in bi plačali drago. Zato vzemi palico ter odpravi se z živinčetom na fcot! Kam pridemo, če se pri našem gospodarstvu ne odpravijo vsaj nepremagljive ovire? L. A. SOLKAN T pričakovanju Velike nočt Gospodovega leta 1927. Velik del naših mizarjev je zaposlenih v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone). Pretežna večina teh delavcev stanuje doma ter mora vsak dan zgodaj zjutraj na delo in po končanem delu se vračajo z večernim vlakom pozno domov. Zjutraj «1 nese vsak s seboj borni živež za celi dan, ker samo na ta način si lahko kaj prisluži, da lahko prehrani svojo druždnico. Plače se vedno manjšajo, ker ni nadur. Ampak bolje tako kot nič, TI so zadovoljni, da delajo in da dobe vsako soboto svoje gotovo plačilo. Tudi v Trst se jih je zateklo nekoliko, kjer delajo in se trudijo. Kakor razvidno, je pol sveta, kjer delajo naši mizarji in služijo toliko, da lahko preživljajo svojo ubogo družino. Se težje pa je za navadne delavce pri različnih podjetjih. Ti so v pravem pomenu besede reveži. Predzadnjo soboto ni bilo plače pri treh največjih podjetjih v okolici. Kam to vede? Delavec, ki se trudi ves teden za tisto borno pla-člco, mora .na soboto domov in prinesti svoji družinici lepo besedo mesto kruha. Kakšne misli tarejo takšnega trpina? Dela in dela, a plačila ni. Kam ca živež za ves teden? še najboljše se godi našt&nu kmetu, čeravno tarejo tudi njega različne more v obliki davkov. On •e zares trudi; a vidi vsak dan uspeh svojega truda. Dnevno neso naše pridne kmetice v jerbasih na glavi zeleujavo v Gorico in vsak dan prineso novce domov, kmet vse proda. Vsaka kapljica njegovega znoja je poplačana. Sedaj orje in seje, da bo hitreje bral in žel. On ne občuti gospodarskega valovanja. Zemlja mu dobro rodi, ker pi^dno in umno kmetuje. Rad čita in se tudi zanima za kmetijstvo in tudi vedno bolj napreduje. O mizarstvu sem že govoril. Ono životari in se bo vzdržalo samo pri tistih, ki so denarno močni, in pri tistih, kateri še niso zapravili svojega dobrega imena, to je kredita. Drugih obrti v Solkanu ni. Je le par čevljarjev in krojačev, kateri so zaposleni samo za domačine in kateri občutijo tudi vso težo današnje mizerije. Delavec in mizar ne zaslužita, ne delata, ne dobita redno plače. Najbolj čutijo to trgovci in gostilničarji, kateri merijo zvečer porabo svinčnika in krede mesto da bf šteli svetle Jirice. Gostilničarji in trgovci so zgubili tudi del svoje klijentele radi gozda. Letos se je vršila prodaja lesa v državnem gozdu na Trnovom. Cene je pa država postavila previsoke, tako da je bilo prodanih še ne 2000 m3. Kaj je to? Na prodaj je bilo pa črez 9000 m3. Posledica tega bo, da bo marsikateri Trnovec moral prodati konje in se posvetiti drugemu delu. ObčutiH bodo tudi naši gostilničarji in trgovci, ker ne bo več voznikov, kateri so se morali ustaviti v Solkanu, da našite in napoje svojo živino. Kakor se vidi iz vsega tega, zahtevajo časi, da bodimo vsi možje na svojem mestu, tako da bomo kljubovali vsem nezgodam. Časi so težki, in sioer zelo težki, a ne ob-upanja vredni. Vztrajali bodo le tisti, ki so močnega duha, jeklene volje in polni veselja do dela in zaupanja v boljšo bodočnost. Trdi in neustrašni smo prišli iz vojne vihre, kjer smo kljubovali vsem nevarnostim in smrti. Sedaj smo stavljeni zopet pred preizkušnjo: kljubovati malodušju, obupu in žalosti. Varčevanje, delo, zaupanje v samega sebe naj bo naše geslo. V teh čednostih je in bo naš spae. Družtveno življenje je pod takimi pogoji in v takšnem duševnem razpoloženju skoraj mrtvo. Kamorkoli greš in kamor prideš, slišiš pogovor o razmerah. Duševno življenje miruje. Prvo je kruh in delo in potem duševna hrana. Društva hirajo, zato pa vidiš posebno ob nedeljah vse Solkance s svojim časopisom v roki. Časopis jim je nekako razvedrilo in nekaka potreba, katera mora biti. Zato tako velika razprodaja časopisov. Zavedajo se dobro, da človek kljub vsemu ne živi samo od kruha, ampak tudi od duševne hrane, katera mu prinese znanje in zadovoljstvo. Ne obupovati tn ne tarnati! Glave po koncu ter junaško kijulK>vati vsemu. V tem se pokažemo mož j'1 zmožni dela in trdega boja za obstanek in boljšo bodočnost in za vredne dostojnega praznovanja našega največjega praznika, vstajenja Gospodovega. Solkanski delavec. borzna porobila Trst, 5. aprila 1927. Amsterdam 827-837, Belgija 285.50-295.50, Francija 81-81.50, London 100.55-100.85, New York 20.62-20.72, Španija 365-375, Švica 396-400, Atene 26-27, Berlin 486.25-496.25, Buk are št 11.75-12.75, Praga 61.25-61.75, Ogrska 355-365, Dunaj 286-296, Zagreb 36.25-36.75. Uradna cena zla^a (4. IV.) 404^6. Vojnoodškodn obveznice 60.80. RAZNE ZANIMIVOSTI Od tekača do največjega trgovca Lastnik znane londonske trgovine Selfridge, Mr. Gordon Selfridge, je kupil za 10 miljonov funtov (nad eno milijardo lir) drugo največjo trgovino te vrste v Londonu Whi-teley. Ta trgovina s^ razteza v Ox-ford streetu na daljavo dveh kilot-metrov. Z nakupom te trgovine je postal Selfridge najbogatejši trgovec in eden izmed najbogatejših mož na Angleškem. Zraven omo-njenih dveh trgovin ima po drupihi angleških mestih še 21 veletrgovin. Gordon Selfridge je rodom Amerikanec, pričel je kot tek~ s tedensko plačo poldrugega dolarja v New Yorku. Zanimiva zgodovin&ka listina Židovski učenjak in zgodovinar dr. Schlechter je našel po naključju v Kairi židovsko-hazarski rokopis«, ki poroča o ruskem knezu OIjtu. Hazari so bili mogočen noro:*, ki je živel v devetem in desetem stoletju po Kr. rojstvu v južni Rusiji in si tam ustanovil veliko državo. Velik del tega naroda, ki je branit dve stoletji civilizirani svet zoper napade divjih nomadov, se je izr preobrni! k židovski veri. Oleg, o katerem govori najdeni rokopis, je bil prvi ruski knez (umrl 1. 912) in ustanovitelj ruske države. Ta rokopis si je nabavilo vseučilišče v Cambridge, kjer ga je te dneve pregledal znani ruski strokovnjak profesor Kokovcev, ki piše o tem v «Krasnaji Gazeti», da je uokopis pristen, da je bil sestavljen v desetem stoletju, da je mnogo pretrpel in je radi tega na nekaterih mestih nečitljiv. Pisec tega rokopisa je bil po mnenju ruskega učenjaka sodobnik kneza Olega. Pomen rokopisa za najstarejšo rusko zgodovino je zelo velik, ker je eden izmed malo dokumentov, ki nas pouče o najstarejši dobi ruske zgodovine in o Hazarih, ki so del j časa vladali v južni Rusiii. Drugič poročen. Znani newyorški posestnik Er-nest Curtius Moore se je sedaj v svojem 58. letu poročil drugič s svojo nekdanjo ženo Dorothy Hull Mooi-rt, od katere se je ločil pred 23 leti. SEkLITI-SCIIOOL pouk'fri *pre- vodi v vs^h jezikih. 386 11 Borsattl & Fig lio. Trst, LLH iHfUlH Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poitenih ccnnb. Govori ce slovenski. 393 PRILETNA ženska, za razna hišna opravila na deželi se iiče. Ponudbe pod «Dc-žcla» na upravništvo. 444 SOBA s kuhinjo se odda zakoncema. Naslov pri tržaškem upravniStvu. 445 IZDELOVALKA odej izvriuje vsakovrstne odeje in pernice na okvirju. Via Boc-caccio 3, pritličje. 446 STANOVANJE (soba in kuhinja) i^ mlekarna se odda. Naslov pri tržaškem upravništvu. 447 MIZARSKO orodje, klop in razna želez-nina se prodajo. Pojasnila via Madonna del Mare 2, vratar. 448 SiMILAJOD (TrpoSki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, ti-speSno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni C »stcllanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). 395 UHltliiih i iKlltUf JU MODNI SALON Trst - VID XXX_oitolire 15 - Trst Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejiih cenah. 239 Specijaliteta za otroke. PODLISTE (68) V. I. KRI2ANOVSKA: ENEZA ROMAN Komaj pa je zavladala v sobi tema, se je ropot zopet pričel s podvojeno silo; tolklo je po pođu, da je pohištvo poskakovalo, oboji so pokali tn razni predmeti so se ropotaje prestavljali iz mesta na mesto. Samuela je obšla groza vkljub njegovi neustrašenosti, in ko so se težki, drsajoči koraki razločno bližali postelji, je s tresočo se roko zagrabil samokres. «Kdo je tu?» je hotel zavpiti, toda dih mu je zastal in srce mu je onemelo: v obličje mu je zapihal hladen veter in mkIočdo je zasliftal težko, piskajoče dihanje živega bitja, ki se je sklonilo nad njim. Neka brada ne je rahlo dotaknila njegovega lica, da je odre-venel od strahu; dvignil je samokres in ustrelil. V svoje veliko začudenje ni zaslišal ne krika ne padca težkega telesa. S tresočimi se rokami je po- zvonil in segel po vžigalicah; sveča, ki je bila vzeta iz svečnika, je ležala na posteljni omarici. Samuel je vstal, in ko je Sel odpirat vrata trka-jočemu lakaju, je zapazil, da so bile vse njegove stvari razmetane po sobi, a svečnik je bil zamotan v verigah svetilke, ki je visela izpod stropa. — Ah, za Boga! mislil sem, da vas je hotel nekdo ubiti, baron, ko sem slišal ta ropot in strel, — je rekel lakaj, začudeno gledajoč prepa-deno gospodovo obličje in nered v sobi. — Tu mora biti tat; slišal sem, kako je stopil k moji postelji in se me dotaknil s svojo brado* ko se je sklonil nad menoj, da bi se prepričal, ali spim, — je odgovoril Samuel. Skupno sta obšla vse sobe, toda vkljub skrbnemu raziskovanju nista nič našla. — Čudno! Vse sva preobrnila, a tat je Izginil, — se je začudil lakaj; toda nenadoma je vzkliknil: — Ah, baroni poglejte, krogla je zadela v portret vašega očeta, prebila brado in izstrelek mora biti v steni. Samuel ni nič odgovoril. Njegov neum ni mogel pojmiti, kako je mogla krogla vzeti baš nasprotno smer, kakor bi jo morala. Vnovič js legel ter velel lakaju, naj pusti goreti svetilko vso noč, nato ga je odpustil. Mladi mož je bil skrajno razburjen. Tu, v njegovi hiši ni bilo nikake prevare. Ali morejo mrtvi zares pokazati svojo prisotnost? Streslo ga je, ko se je spomnil, da je bila brada, ki se ga je dotaknila, prežeta z močnim parfumom, ka^ kr&iega je oče navadno rabil. V teku treh dni so se v bankirje vi Mši vršili čudni pojavi, ki mu niso dali miru niti čez dan. Ni se mogel več premagovati, zato je napisal baronu Kirchbergu pismo, v katerem ga naproša, naj pride k njemu z medijem H. danes zvečer, ker se v njegovi hiši vrše neobičajne reči. Baron je odgovoril, da na žalost ne more pripeljati s seboj danes gospoda H., ker je ta povabljen drugam, jutri p« da prideta. To Čakanje je bila težka preizkušnja za nestrpnega Samuela. S tel je ure in naznaCenega večera je sam pripravil v svoji sobi mizhx» tablico in listke papirja, ki jfli je mm zaznsznsoonral in jim zapisal številke. 2e stotič morda je pogledal na uro^ km ste končno prispela draga mu gosta. Samuel jima skoro ni pcustil se oddahniti ter ju kmalu zaprosil, da bi začeli špiritistično sejo. Sedli so okrog mize, sklenili verigo, in ko se je začela miza gibati, so vprašali, če Žele duhovi odgovarjati. Odgovor je bil trdileiv. — Ali bi mogel zvedeti, kdo je streljal v portret in ira.m je bUa krogla merjena? — je vprašal bankir. ■ — Ti si streljal v mene, tvojega očeta, — jf odgovorila miza. — Čigava js bila brada, ki nm jo čutil n# svojem obličju? — Moja. — Ali mi moreš povedati oče; kaj želiš oa name, in če si tu, ali moreš zopet proizvesti od duh, ki sem ga tedaj zavohal? — je vprašal Samuel jedva sopeč. Po kratkem molku se }s po sobi razširil siln đuh posebnega parfuma. — Ah! — js rekel barom Kirchberg, — duh in«, dijakih dišav, ki jih je rabil vaš oče, poznam ga» In vi, Samuel, še vedno dvomite?