297. štev.
v LjuDijani, četrtek dne 24. oktobra 1912.
Leto I.
šbm
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob aedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob a. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečtJ K 1‘20, z dostavljačem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘~» četrtletno K 5'—■, mesečno K 1:70. — Za inozemstvo celolotne K 80-—. — Naročnina se ~	pošilja upravništvu.	«
:r
Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
M«
Posamezna številka 6 vinarjev.
te	Uredništvo in apravnlštvot	a
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica 5t. &
Dopisi te pošiljajo uredništvo. Nefranklrana plane se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za og se plača i petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana to zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* » pust. — Za odgovor Je priložiti znamka st
Telefon Številka 118.
■gtBClDCBBg
tjj.mOiSSfml
Balkanska vojna.
Veliki uspehi zaveznih balkanskih armad.
Zmagonosno prodiranje srbske vojske na Kosovo. — Pred Prištino. — Kumanovo v srbskih rokah. — Velika bitka med Bolgari in Turki pri Kirk-Kilissi. — Nad 2500 mrtvih. — Veliki vojni plen. — Operacije grškega vojnega brodovja v turških vodah.
Ognjeni obroč okolu Turčije, katerega so skovale zavezne balkanske države se danza-dnevom bolj zožuje. Zavezne armade vedno bolj potiskajo Turke proti jugu. ki se pripravljajo na odločilni boj. Vse srbske kolone so zmagonosno, zlasti po ona generala Jankoviča, ki prodira proti Prištini. Glavna armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra je dospela pred silno važno mesto Kumanovo, združena srbsko-bolgarska vojna pod srbskim generalom Stevom Stepanovičem je zavzela Kratoro in Kočane na Ovčjem polju in se nahaja sedaj 65 km daleč v turškem ozemlju. Seveda se prodiranje ni vršilo brez boja, brez krute borbe. Srbi so zopet enkrat ta znamenita historična tla namočili s svojo krvjo, toda pri tem so zadali Turkom velikanske izgube in jih pognali na vsej črti nazaj. Večkrat so hrabri srbski vojščaki pognali barbarske Turčine naravnost v divji beg. Tako so se Srbi sedaj po preteku enega tedna pomaknili tja, kjer se bodo vršili glavni boji, to je na slavnoznano Kosovo polje in v bližino Skoplja.
Bolgari na drugi strani razvijajo naravnost čudovito energijo. Okoli Drinopolja pletejo sedaj zavozljano mrežo in se pripravljalo, da uničijo Turčina kolikor mogoče hitro. Zadnji krvavi boji okolu Drinopolja dokazujejo, da hočejo Bolgaii z neprestanimi naskoki in hitrim prodiranjem odvzeti Turkom tudi najmanjši čas, da bi se pošteno utaborili in utrdili.
Tudi Črnogorci so se zopet pričeli močno razvijati. Pričeli so ‘sedaj z vso silo naskakovati Taiaboš, ki jim edini še zapira pot do Skadra. Grki prodirajo iz Tesalije v največji naglici in ogrožajo Turkom njih zaledje. V glavnem mestu turškega otoka Lemnos plapola sedaj že dva dni grška zastava.
Vspehe zaveznih balkanskih armad potrjujejo v glavnem tudi uradna poročila in tudi iz turških poročil samih, v kolikor niso smešna in očitno skovana za pomirjenje Turkov, Se na prvi pogled vidi, da se turške čete na vsej črti umikajo in da se pripravljajo povsod na
defenzivo.	.	.	„	.
Ka- vzbuja največje zanimanje po celem kulturnem svetu, je velika sloga zaveznih držav v akciji, ki se razvija po izvrstnem stra-
teglčnem načrtu.	v
Dosedanji vspehi zdruzenega jugoslovanskega in grškega orožja nam dokazujejo, da popolnoma mirno in brez skrbi lahko čakamo na trenotek, ko bosta srbski in grški kralj stopila pred vrata nekdanjega slovanskega Soluna, bolgarski car pa pred Carigrad.
Zanimivo je dejstvo, da nemški židovski in sploh vsi nemškonacionalni listi še vedno hujskajo in z podlimi izmišljenimi poročili bla-tjo zmagonosno slovensko orožje. Razumemo njih togoto. Srbi in Bolgari so naredili z nemškimi vojnimi poročevalci kratek proces. Pognali so lažnjive nemške šmoke čisto enostavno čez meio. dočim so šli slovanskim, fran-
coskim in anglešmi žurnalistom zelo na roko. Nemške laži seveda ne bodo čisto nič spremenile položaja na Balkanu. Mogoče se zgodi že v par dneh, da se bodo nemški listi nahajali v neprijetnem položaju, da bodo hočeš nočeš morali poročati o zmagah jugoslovanskega orožja nad starim bolnikom ob Bosporu.
V naslednjem podajamo kratek pregled o včerajšnjih poročilih z bojnega pozorišča na Balkanu.
Srbsko-turška vojna.
NAPREDOVANJE SRBSKE VOJSKE.
Belgrad, 22. oktobra. Po poročilu, ki fe došlo semkaj, se je tretja srbska armada pod generalom Jankovičem danes ob treh popoldne pojavila pred Prištino.
Prva glavna armada pod poveljstvom Aleksandra stoji sedaj pred Kumanovom.
Bolgarsko-srbska vojska pod srbskim generalom Stepanovičem je zavzela danes Kratoro in Kočane in se le s tem pričelo zavzemanje Ovčjega polja.
Boji so povsod silno hudi, a zmage, katere izvršujejo srbske vojske so odločne. Srbske izgube so znatne, a turške in albanske na drugi strani naravnost ogromne.
Dosedanji vspehi srbske vojske so velike važnosti, ker je bil ravno prehod skozi močno obmejno linijo najtežji. Srbske čete so namreč povsod naletele na velik odpor.
Belgrad, 22. oktobra. Kolona generala Jankoviča na celi fronti energično napreduje, četudi se Turki branijo kakor levi. General Jankovič stoji pred Novim Pazarjem.
o
Dogodki torej napredujejo silno naglo in vsak trenotek nas lahko iznenadi s poročili o odločilnih krvavih bitkah. Srbska vojska stoji pred Prištino in Kumanovom in mogoče so se že danes pričeli krvavi boji. Manjkajo še podrobna poročila o vseh srbskih armadah, ki prodirajo proti Sjenici in Novemu Pazarju, toda vzhodna krila prodirajo s tako naglico, da ni izključeno, da bo turška vojska, ki se nahaja na zapadnem obrežju Vardarja v najkrajšem času od vseh strani obkoljena. Posebno naglo napreduje bolgarsko-srbska armada pod generalom Stepanovičem, ki je krenivši iz Kjustendila zavzela Egri Palanko, Carjev vrh (Sultan Tepe), Carevo Selo in važni stra-tegični točki Kočane in Kratovo. Tudi Ovčje polje (Mustafa Ovasi), ki se razprostira na levem obrežju reke Vardar od Kumanova do Istipa, je s severa in vzhoda še tako zaprto, da manjka samo še malo, da bo Turkom pot proti Solunu popolnoma zaprta.
MALO KOSOVO V SRBSKIH ROKAH.
Belgrad, 22. oktobra. Tretja srbska armada je zavzel« malo Kosovo.
SRBSKE ČETE PRED KUMANOVOM.
Belgrad, 22. oktobra. Uradno se poroča: Glavna srbska armada ie danes na potu proti Kumanovu. Rujan so srbske čete zavzele z naskokom.
NAPREDOVANJE PRESTOLONASLEDNIKA.
Belgrad, 22. oktobra. Ibarska kolona prestolonaslednika Aleksandra je zavzela Sje-
SRBI PRED PRIŠTINO.
Carigrad, 22. oktobra. Listi poročajo, da so Srbi dospeli že pred Prištino, kier je prišlo do krvavega boja. Boj se je vršil z bajoneti. Na obeh straneh so velike izgube. Poginilo je zlasti mnogo srbskih častnikov.
PRVI VLAK Z RANJENCI V BELGRADU.
Belgrad, 22. oktobra. Danes dopoldne je došel semkaj prvi vlak z 290 ranjenci. Večina je lahko ranjenih. Na postaji je ranjence pričakovala več tisoč glav broječa množica, med njimi skupščinski poslanci, vsi ministri in ne-broj visokih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov. Ranjence ie narod obsul s cvetjem, daroval ilm je slaščic, trop cigaret in denarja. Prepeljali so jih v bolnišnico, do kamor jih je spremila velikanska množica ljudstva. Niti eden izmed ranjcncev ni izgubil v boju svoje puške. Večina ranjencev je Belgrajčanov.
KRALJ V BILJACI .
Belgrad, 22. oktobra. Kralj Peter je odpotoval danes v Biljačo. Prebivalci so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem.
Bolgarsko-turška vojna.
SIJAJNE ZMAGE BOLGAROV.
Sofija, 22. oktobra. Pri Kirkifissi se bojuje krvav boj. Bitka traja že dva dni In ie še vedno neodločna. Bolgari z velikansko hrabrostjo naskakujejo turške utrdbe in imajo do-sedal nad 2000 mrtvih in mnogo ranjenih.
Belgrad, 22 oktobra. »Lokj\lanzeiger« poroča iz Sofije, da ie bitka pri Klrkillssl v polnem teku. Bolgarske čete so predrle turške obrambne Unije na več mestih. Turški Delile pri Kresni je padel v bolgarske roke. Bolga -ri so zaplenili tri topove in en brzostrelni top.
VOJAŠKI KROGI O POLOŽAJU.
V vojaških krogih se smatra naglo prodiranje bolgarske armade, ki Je na več mestih prodrla že 80 km v turško ozemlje kot previdni manever. Glavni del bolgarske armade ima obkoliti Drinopolje, a se izogniti bitki.
ZMAGE NA VSEJ ČRTI.
Sofija, 22. oktobra. »Agence telegraphique Bufeare« javlja, da je zapadna bolgarska armada zasedla gornji tok rek Breglovica, Stru-ma in Mesta. En bataljon je zavzel Džumaje in zaplenil tri težke lope, mnogo municlje In vjel 140 turških vojakov. V Mehanlji sta se udali dve turški kompaniji. Bolgarski mohame-dancl navdušeno pozdravljajo zmagovalce. Bolgarska vojska ie zavzela Doulem In malo mesto Klrdžall, kjer so vjeli 55 vojakov In zaplenili 80 Mauserjevih pušk. mnogo municlje in eno bataljonsko zastavo. Ko je padla v bolgarske roke tudi trdnjava v Kirdžaliju so se Turki udali s svojim poveljnikom majorjem vred.
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Sr.
&
m
VIHAR NA BALKANU. ~
Turčin sedel na preprogi, križema je držal nogi, mirno črno kavo pil, se življenja veselil.
Glasno alaha je hvalil,
'da bi mu miru ne skalil,
da ostalo bi tako,
kot velel je »status quo«.
Da evropski diplomati bi ne dali se ugnati, da bi bilo kot doslej 'dolga leta še naprej.
Da sedel bi na preprogi, križema bi držal nogi, mirno turško kavo pil, se življenja veselil.
Vstali temni so oblaki —■ zemljo so pokrili mraki strašen je nastal vihar —• strela vdarja vdar na vdar. Staroslavna Črna Gora, prva v boju biti mora — tam je počil prvi strel cel Balkan se v njem je vnel. Srbija je čete zbrala in na mejo jih poslala, že nad Skopljem tam grmi, Turka uničiti preti.
S severa prišli Bolgari so junaki hrabri; stari Grozen bliža se vihar —
Turka uničil bo požar.
Grška tudi se je zbrala ladje čez morje poslala —> vedno bliže vihra gre, zdaj ti Turčin bo gorje. —
Ko se bodo vsi združili, točo bodo na te zlili — in narasle te vode — v Črno odneso morje.
LISTEK.
M. ZEVAKO:	~
V senci jezuita.
(Dalje.)
Stopila je ven in zaklicala. In ko je pritekel lakaj, mu je velela:
»Pošlji mi Ivana Siromaka! . . .«
Ivan Siromak je prišel par trenotkov nato, in Gobavka mu je rekla stopiti v sosednjo sobo
—	v eno tistih, ki jih je nazivala lepe...
»Mesanža te ne mara? ...«
»Ne.«
»Sperancija tudi ne?«
»Ne.«
»Enooka te tudi ne mara?«r
»Ne.«
»Ne moje vlačuge, ne nobena druga. Vse se boje, kaj ne da?«
»Vse!« je rekel Ivan Siromak z obupnim vzdihom.
»No, pa mi povej: ali se ti zelo hoče ženske?«
Ivan Siromak je vzhičeno sklenil roke...
»Ali se zavedaš, da je tvoja dotika nesrečnici gotova smrt?«
»Saj moram tudi jaz umreti!« je zahropel z izrazom nepopisnega srda in obupa.
»Počakaj me tu!«
Gobava zvodnica je stekla v svojo sobo, prijela neznanko za roko in jo potegnila s seboj...
»Madam, še enkrat...«
Molčite!«
»Ali hočete res? ,,
»Hočem!«
»Stopite tu noter!«
Lepo Feronko je vrglo nehote nazaj, kakor se stresne obsojenec, kadar se mu približa krvnik; ozrla se je kvišku s pogledom, polnim neme kletve, nato pa je sunila z roko v vrata in vstopila.
XXIII.
Knjiga je vredna knjige.
Tisto jutro je imel častiti oče Ignacij De Lojola posvetovanje z grofom De Monklar, velikim profosom pariškim.
Posvetovanje je bilo kratko, saj ta dva moža nista potrebovala dolgih pomenkov; razumela sta drug drugega že na pol besede.
V Monklarjevi duši je bilo nekaj inkvizitorskega.
Pa tudi Lojola je imel nekaj policajskega v
sebi.
Sicer pa — kaj je bila inkvizicija drugega kakor najstrašnejši policijski aparat, kar jih pozna zgodovina časov in narodov?
Razlika je samo ta da je ta policija zasledovala ljudi prav tako v najglobljem dnu njih srca kakor v njih zunanjem početju. Zaple-njevala jim je možgane. In konec je bil navadno Avtodafč.
Avtodafč je obtsojal v tem, da so polovili tucat krivcev, v katerih vesti so bili zasledili skrite misli; če ni bilo takšnih so prijeli kogarkoli. Nato^so napravili grmado iz dračja in polen, naloženih snažno drug vrhu drugega v najlepšem redu in semitriji — zakaj naša sveta mati katoliška Cerkev je bila vselej sovražnica nereda; izmed nakopičenega goriva je štrlel kol. Po troje, desetero, včasih dvajsetero takih prijaznih kolčkov je stalo včasih na prostori' v vzornem voinškem redu: nanje so prirezali z lepimi uoy.imi irmi zločince, osum-
ljene. da so premalo goreči v katoliški veri. Nato so prišli menihi in duhovniki s svečami in zapalili dračje... Dim se je dvignil, plamen je planil izmed polen; nesrečneži so se napenjali v nečloveških naporih, da bi raztrgali vezi; njih meso se je cvrlo v žaru, njih ustom se je izvijalo tuljenje bolečine; toda glasnejši °d njih je bil sveti katoliški in apostolski Klas ... umiralo so v nepopisnih mukah, z obrazom izpačenim in dušo obupano nad tolikšno zlobo. Takšna prireditev se je imenovala avto-dafe. Bodimo pravični: zgodilo se je včasih, da so služabniki Cerkve sežgali koga zaradi resnejšega povoda, postavimo tistikrat, ko so francoski duhovniki sežgali Ivano D’Ark, da rešijo Angleže nevarne sovražnice. Ko pa je ljudstvo poveličevalo spomin mučenice, jo je Proglasila Cerkev za svetnico: kaj je njej ena laž več ali manj!...
O	srečni časi! O blaženi časi inkvizicije in grmad, po katerih še dandanašnji zdihujejo •fneti služabniki božji!...
Takšne sreče in blaženosti sta želela Franciji v duhu obadva, častitljivi Ignacij De Lo-iola in veliki profos Monklar.
Lojola in Monklar sicer nista izražala svojih misli na glas; saj sta spoštovala drug drugega dovolj, da iima ni bilo treba šele razlagati takih nazorov in tako očividnih resnic.
Toda njiju zanimiv razgovor, ki ga ponavljamo na tem mestu, je bil le previden izraz teh globokih misli.
»Ta Dolet,« je govoril Lojola. »ie pravcata rana za vašo lepo francosko deželo...«
»Žalostna resnica, častiti oče; kralj je res včasih malo prešibkega srca!«
»Da, da! Poigrava se z umetnostjo in pesništvom . K-tkor da hi smeli biti kralii kaj drugega, kakor železna roka. ki z nio pritiska
Bog na narode! Narodi dragi gospod De Monklar, imajo v sebi zlonosen nagon do upora zoper našo posvečeno avtoriteto; in zato morajo biti kralji naši poverjeniki... drugače sta-remo tudi kralje v prah! ..«
Monklar ga je pogledal zavzeto, kakor da bi se čudil tako smelim besedam.
_ »Ta tiskar,« je nadaljeval Lojola, »je eden tistih, ki največ prispevajo v to, da se širi po svetu prokleta umetnost. Ubiti moramo tiskarstvo; moramo začeti s tem, da ubijamo tiskarje.«
»Dolet je. oprezen, častiti oče.«
»Vem to, gospod veliki profos. Toda duh Gospodov bedi v nas in budi v .nas bojevniške nakane, s katerimi pogubimo sleparja. Dolet mora umreti. Njegova smrt mora biti vsej Franciji svarilen zgled. Tudi drugod bo dovolj takšnih svarilnih zgledov: na Spanjolskem, v, Italiji, na Nemškem in povsod! Ali ste pripravljeni k dejanju?«
»Samo vašega povelja še čakam...«
»Odpravite se torej v tiskarjevo zasebno stanovanje. Storite to tako; in vzemite s seboj zadostno vojaško spremstvo... Ko boste videli oddaleč stopiti iz hiše dva meniha, ki se imenujeta brat Tibo in brat Luben ...«
»Poznam ju...«
»Takrat vedite, da je čas. Stopite v Dole-tovo hišo v imenu kralja. Prebrskajte vse predale njegovih knjižnic; našli boste hudobno, prokleto knjigo, v kateri se nizkotno in podlo taji skrivnost Brezmadežnega Spočetja ...»
»Groza ...« je zamrmra! Monklar z odkritosrčnim ogorčenjem.
»Potrebno je, da se ta knjiga najde v navzočnosti mnogih prič .. /«
»To se bo zgodilo.. m
(DalieJ
krvavi boj pri dzumeji.
Sofija, 22. oktobra. Pri Džumaji je prišlo do Krvavega spopada med bolgarsko in turško vojsko. Turki so bili potisnjeni nazaj ln so Izgubili mnogo mrtvih in ranjenih. Bolgari so yjeli nad 1200 turških vojakov.
BOMBARDIRANJE BOLGARSKEGA OBREŽJA.
Konstanca, 22. oktobra. Ena turška eskadra bombardira že od prošle noči bolgarsko obalo ob Kavarni. Ob 8. uri zjutraj je pričela bombardirati Gjaur Sujučuk. Vsled bombardiranja ie uničeno tudi mesto Slava. Ogenj je uničil velikanska skladišča žita.
TURŠKO BOMBARDIRANJE NA ČRNEM MORJU.
Sofija, 22. oktobra. Včeraj ob 7. uri zjutraj sta se pojavili dve turški križarki pred malo bolgarsko luko Kavarno in otvorili takoj ka-nonado, ki ie trajala tri ure. Vojašnica, brzojavna postaja, dve skladišči živeža, en mlin in ,več privatnih zgradb je razrušenih. Turki so tudi poizkusili izkrcati čete, kar se jim pa ni posrečilo. Ob pol enajstih je ena križarka odjadrala proti Balešku, druga pa se je priklopila turški eskadri, ki je bombardirala obalo od Kavarne do Kaliagre. Ob enajstih se je eskadra pojavila pred Varno in otvorila ogenj na Evksinograd. Turške ladje so streljale tudi na samostan in otroški sanatorij ob obali, kljub temu. da je slednji razobesil zastavo Rdečega križa. Bombardiranje Je trajalo do treh popoldne. Turki so streljali tudi na skupine neoboroženih žensk in otrok. V Varni sami ni bombardiranje napravilo nobene posebne škode.
AEROPLANI ZA BOLGARSKO.
Berlin, 22. oktobra. Avijatik Buschmann je odpotoval s tremi aeroplani na Bolgarsko.
Turške vesti.
Carigrad, 22. oktobra. Albanci so zavzeli Kuršumlije. Neka nova kolona albanskih prostovoljcev je v bližini Hruševca uničila več srbskih vasi in se združila z albansko kolono, ki se nahaja pri Kuršumlij'.
Carigrad, 22. oktobra. Vas Guštinovce pri Ristovcu na srbski meji, katero so zasedli trije srbski bataljoni, so Turki obkolili in bombardirali. Vsi trije srbski bataljoni so uničeni. Pohod Srbov proti Prištini je preprečen.
Carigrad, 22. oktobra. Po opetovanih naskokih na črnogorske pozicije so Turki Bjelo polje zopet osvojili nazaj.
Carigrad, 22. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da so Clrki pri zavzetju Diskate in Ela-sona izgubili nad 5000 vojakov.
Po ljubljanskem sestanku.
Grško-turška vojna.
AKCIJA GRŠKEGA BRODOVJA V EGEJSKEM MORJU.
Carigrad, 22. oktobra. »Sabah« javlja, da so Grki pri Catherini izkrcali štiri bataljone vojakov. (Catherine Je turški otok južno od Rho-dosa. Op. uredn.)
IZKRCAVANJE NA SAMOSU.
Carigrad, 22. oktobra. Grška eskadra obstoječa iz ene križarke in deset torpedovk je došla pred otok Samos. Grški poveljnik je stopil na otok in pozval mutesarifa, naj se preda. Po kratkem času se je grški častnik zopet vrnil.
ZAVZETJE LEMNOSA.
* Atene, 22. oktobra. Danes ob treh zjutraj le grška mornarica na otoku Lemnos izkrcala 400 vojakov, ki so po kratkem boju zavzeli glavno mesto Kastro. Turška posadka, obstoječa Iz treh častnikov in 32 vojakov se Je udala. Admiral Kountorlotis ie Izdal na prebivalce proklamacljo, v/ kateri jih obvešča, da ie otok okupiran.
NAPREDOVANJE GRŠKE VOJSKE.
Atene, 22. oktobra. Turki se pred grško Vojsko v neredu umikajo proti Serfidži. Grške čete so zavzele v Epiru Grimbovo in Ksero-tnuni.
Atene, 22. oktobra. Mesto Diskato so Grki obkolili in zavzeli. Turki so prestrašeni pobegnili. Na begu so v Elisoni pozabili karto generalnega štaba in dva vozova municije. Grške 'čete so zaplenile več šotorov in železniškega tnaterijala.
Atene, 22. oktobra. Grške čete v Epiru so zavzele vse višine, ki dominirajo Gribovo.
Atene, 22. oktobra. Grške izgube pri Ela-soni znašajo: 1 poročnik in 15 vojakov mrtvih, 65 ranjenih. V Diskati: 16 mrtvih, 10 ranjenih. Pri Kavaleru: 4 mrtvi, 9 ranjenih. Turki so pri teh bojih zapustili mnogo vojnega materijala in inad en milijon patron. Vsled poraza turške vojske pri Diskati so Grki zavzeli vse višine nad Gribovom.
ČJrnogorsko-turška vojna.
BEG TURKOV IZ PLAVE IN GUSINJA.
Cetinje, 22. oktobra. V Plavi in Gusinju je bilo v trenotku, ko so ju Črnogorci osvojili, 0000 turških prostovoljcev in 1000 regularnih [vojakov. Vsi Turki so zbežali proti Babinemu polju, med njimi tudi Aso Tesorič, znani albanski vodja iz zadnje albanske vstaje.
BOMBARDIRANJE TARABOŠA.
Cetinje 22. oktobra. Danes ob 11. url dopoldne so Črnogorci pričeli bombardirati Ta-raboš.
MALISORI ZA ČRNOGORCE.
Cetinje, 22. oktobra. Iz Skadra se poroča, da se Je te dni dogodil slučaj, ki je jako karakterističen za postopanje Albancev, ki stoje pod protektoratom Avstrije. Skadrskl nadškof Se-reggl je bil od generalnega guvernerja poslan k albanskim plemenom Kastrati in Hoti. Toda Kastrati so mu zabranifi pohod na njih zemljišče In ga nagnali kot Izdajico. Nadškofu so Albanci Javno Izjavili, da imajo sedaj dobrega očeta, kralja Nikito in da ne potrebujejo nobenega nadškofa, ki (ih skuša samo plašiti. Oba albanska plemena pozdravljata Črnogorce kot osvoboditelie.
PRINC PETER NA BOJIŠČU.
Podgorica, 22. oktobra. Princ Peter, ki je Imenovan poveljnikom belopoljske brigade, je _ panes odpotoval v Bjelo polje, da prevzame poveljstvo.
TARABOŠ PRED PADCEM.
Cetinje, 22. oktobra. Taraboš je pred pad Item. Turki se bore jako hrabro, vendar je jysak čas pričakovati predaje.
Podgorica, 22. oktobra. Včeraj ponoči je (bilo odposlanih več topovskih baterij pred Taraboš. kjer se bodo iazdelile na več linij.
Podgorica, 22. oktobra. Obleganju Tara boša prisostvuje tudi prestolonaslednik Danilo.
Zgodovinski dan je bil baje v nedeljo v Ljubljani. Slovenska Ljubljana tega zgodovinskega dne ni prav nič čutila in ko bi ne bili čitali v klerikalnih listih — bi niti ne vedeli, da so bili kaki Hrvatje tu. Lahko pa rečemo, da tudi slovenski narod ni prav nič čutil tega zgodovinskega dne — čutil bo morebiti le njegove posledice v obliki klerikalne politike. Kaj so ukrepali slovenski klerikalni in hrvaški politiki na svojem tajnem sestanku nam ni znano. Poročilo, ki ga prinašata »Slovenec« in »Straža«, nam podaja nekaj fraz. Tu jih nekaj podajamo. Dr. Šušteršič je rekel:
Varovati se moramo in hočemo nesmiselnega in neplodnega frazerstva in kričarstva, ki ljubi pozo radikalno narodnega junaštva, v resnici pa ni nič drugega, kakor neka politična kisterija (tako jel), ali pa, kar je še hujše, pre-računjeno komedijantstvo. (Istina.)
Varovati se moramo in hočemo gnilega liberalizma (veliko pritrjevanje) modernega »svobodomiselstva« (ponovno veliko pritrjevanje), ki nosi na jeziku svobodo vesti, ki pa je v resnici brutalna negacija duševne svobode in moraličen anarhizem. (Burno pritrjevanje.)
Sprejela se je rezoluciia proti vladi zaradi koroških in štajerskih razmer.
»Centralno vodstvo V. L. S. jemlje z ogorčenjem na znanje poročilo koroškega strankinega vodstva o nečuvenem zatiranju sloven skega ljudstva v vseh panogah javne, avto nomne in državne uprave na Koroškem, protestira proti sistematični zlorabi javne oblasti v ponemčevalne namene in proti raznim poskusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškega značaja, konštatira, da je ljudsko štetje iz leta 1910 falzifikat dejanskih razmer, ki vsled tega za presojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more priti v poštev in končno od poslancev V. L. S. nujno pričakuje, da nevzdržljivim razmeram na Koroškem po sveČajo svojo nalintenzivnejšo skrb In pozornost ter se pri tem eventualno poslužujejo tud najostrejših parlamentarnih sredstev.
Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk od Nemcev pod očividno zaslombo sovražne nam vlade.
Pribijamo to zato, ker se je prvič zgodilo, da so klerikalci protestirali. Seveda je tudi to e na videz. — Poslanci V. L. S. bi bili že ahko — kai storili!
Ali je treba šele slovensko-hrvatskega sestanka, da se izve o razmerah na Koroškem? Saj vsak dan pišemo o njih. Seveda dr. Šušteršič je rekel:
Varovati se moramo in hočemo brezplodne negacije, praznih protestov in melanholičnega jadikovanja. (Pritrjevanje.)
Mi hočemo biti s.tranka resnega, treznega, neumornega, pozitivnega dela! (Tako je.)
Dobro, dospodje — toda mi od poslancev V. L. S. že dolgo čakamo dejanj — na Koroškem pa gre le vse rakovo pot. To ni jadikovanje, to je resnica. Dalje je rekel: Slovensko-hrvatski narod je eno telo, eno srce. ena duša (Nepopisen entuziazem). — Ko človek to čita, se čudi navdušenju. Saj smo vse to že slišali, kak zgodovinski dan je torej, ako se to ponovi. Tudi Hrvatje niso' povedali nič novega tako da je bilo, kolikor je bilo javnega, polno frazerstva.
Poslanec Grafenauer je povedal nekaj besedi, ki niso popolnoma resnične. Rekel je: Gospod dr. Korošec je dejal, da je Bog dober vojskovodja, jaz pa pravim, da je najboljši vojskovodja, zato je tudi vedel, zakaj je koroške Slovence postavil na severno mejo Jugoslovanstva. Mi koroški Slovenci nismo močni po številu, a vajeni Qmo vojska, mi se ne bojimo naših nasprotnikov, dasi smo večkrat omagovali, kajti one podpore nismo dobili ki nam jo daje današnji dan. Hrvatje in Slovenci smo en narod! Nekaj ie pa pri tem vendar nasprotnega. Hrvatje imajo silo v narodu, na Koroškem pa narod silo trni. Naši bratje Hrvatie imajo samo enega Čuvaja — mi koroški Slovenci iih pa imnmo na stare cente, še nekaj moram povedati: Dva Benjamina sta danes tu: eden smo koroški Slovenci, drugi je šele prišel v naše vrste kot avstrijski državljan — to so bratje iz Bosne in Hercegovine. Najsevernejši Benjamini. koroški Slovenci, pozdravliamo najjužnejšega Benjamina avstrijskega. Koroški Slovenci prosijo južnega Benjamina, naj bi jim v družbi z močnimi Hrvati in prebrisanimi
Pisalo se je, da je hrv.-slovenski sestanek šeie začetek novega dela. To delo bo položeno na podlago pragmatične sankcije, ki je bila izdana pred dvesto leti — 1712 — in določa, da so hrvatske in slovenske dežele Kranjska, Štajerska, Koroška (slov. del); Dalmacija, Slavonija skupen in nerazdružljiv del habsburške monarhije. Zato je dr. Šušteršič napil pri ko-merzu »naši skupni domovini« z besedami: Prva napitnica veljaj naši slavni skupni hrvatski domovini. (Nepopisno navdušenje, vse se dvigne s sedežev.) Krasna je ta domovina, ki nosi snežene vrhove visokih gora in ki daleč tja doli namaka svojo zemljo v sinji Adriji. Ta zemlja je naša skupna domovina in ostane naša! Tej krasni domovini, veliki hrvatski domovini od najjužnejšega dela Dalmacije gori do Mure in Drave, od beneške meje pa doli do Drine, tej ljubljeni domovini: Živio iz dna srca!
Da, ta krasna, skupna domovina, v kateri so preganjani vsi, ki jo ljubijo in zanjo delajo — na Hrvatskem od Čuvaja — pri nas od klerikalnih Čuvajev.
Nismo proti trializmu, ki bi nas okrepil proti našemu severnemu in južnemu sovražniku, smo pa proti trializmu, ki bi delil nas; trializem je ideja, ki potrebuje naših skupnih sil, hrvatsko-slovenski sestanek pa je to idejo pokazal v drugi luči. Sicer pa se strinjamo z »Novim listom«, ki je pisal, da bo trializem le posledica velikih preobratov, kakor je prišel leta 1867., dualizem po polomu leta 1866.
Nemški listi so posvetili ljubljanskem« sestanku mnogo pozornosti. »Union« ima obširno poročilo, graški »Tagblatt« opozarja na nevarnost ki preti od trializma in opozarja na program mladonemške stranke — »Tagespost« pa poziva vlado, da se ozre na Jug In da pazi, kaj se tam godi.
Slovenska zemlja.
Iz Hrušice pri Ljubljani.
O poštnih razmerah v Hrušici pri Ljubljani, kjer opravlja pošto župan Korbar, smo že večkrat poročali. Danes hočemo navesti zopet dva slučaja, ki kažeta, kako zanikrno opravlja Korbar svojo službo. Kovaški pomočnik, ki Je delal na Fužinah, je pustil službo in odšel domov. Svoj kovčeg je odda! na pošti v Hrušici ter plačal poštnino. Poleg tega je moral dati še eno krono kot voznino do Ljubljane. Doma *e čakal dan za dnem na kovčeg. Ko je minilo štirinajst dni in kovčega le ni bilo, je šel iz doma na hrušiško pošto. Kovčeg je ležal še vedno v Korbarjevi veži pod mizo. Ako mu je Korbar potem povrnil poštnino, nam ni znano. Drugi slučaj! Ivana Dimnik iz Bizovika je imela v ljubljanski bolnici hčer. Ko je ta ozdravela, je dobila Dimnik od bolniške uprave račun. Šla je takoj na poštni urad v Hrušico, da bi poslala denar. Kot navadno ni bil Korbar tudi topot med uradnimi urami doma, kai šele na pošti. Denar le sprejela njegova žena. ki k temu seveda ni upravičena: ni pa dala Ivani. Pomnik recepisa. marveč ji je rekla, da ga bo že pozneje dobila. Čez tri tedne je dobila Dimnik pismo, kjer ji grozi bolnišnica z eksekucijo, ako takoj ne plača. Dimnik se je čudila, ker je denar že zdavnaj oddala na hrnšiški pošti. Vendar jo je skrbelo, ker ni imela recepisa v rokah. Sestala se je s Korbarjevo ženo v Ljubljani in jo vprašala, kaj je z onim denarjem in z recepi-som. Ta ji je odgovorila naj pride popoldne po recepis. Dimnik ie to storila, obenem jo bolnišnica tudi ni več terjala, .lasno je. da je odposlala hrušiška pošta nakaznico šele čez tri tedne in sicer na izrecen opomin stranke. Kaj bi bilo. da ni Dimnik Korbarjeve žene opomnila? Radovedni smo kai ukrene poštno ravnateljstvo glede lirušiške pošte, ki vzbuja pri ljudeh nezaupanje v poštno upravo.
Zmešnjava.
V soboto ne 19. oktobra je bila v Begunjah komisija za premovanie telet. Ker je lan sko leto bila velika suša in jako malo krme, so morali živinorejci prodati živino za slepo ceno. S tem je bil zadan naši živinoreji hud udarec. Da bi živinorejci zopet pri letošnji obilni košnji začeli rediti živino, je sklenila država, dajati premije za teleta onim živinorejcem, ki bi teleta redili. Naš deželni odbor je o tem posredovalec — ali kakor je videti, jako slab posredovalec. Oklic o +em je bil samo v »Domoljubu« in ker. so tudi na Gorenjskem Begunje, niso naši živinorejci vedeli, v katerih Be gunjah bode premovanje. Ogled komisije je bil napovedan ob 1. uri popoldne pod lipo. O določeni uri pribrenči deželni avtomobil pod lipo. in zagleda dve kravi s teletoma. Niti ura ni bila natančno določena. Nekateri so prignali živino že zjutraj in so jo pospravili po hlevih na vasi. Razume se, da je bila komisija radi tako ogromne udeležbe jako slabe volje. Avtomobil je že bil pripravljen na odhod, ko so se začeli zbirati še nekateri živinorejci, ki so imeli spravljena teleta po vasi. Začelo se je prerekanje. Nekdo iz komisije je rekel: »Saj sem jaz dal razglasiti v »Domoljubu!« »Nismo vedeli v karerih Begunjah« se je glasil odgovor, »zakaj raje kaj tacega ne razglasite v »Kmetovalcu«?« Živinorejci se pritožujejo, da je bila komisija silno neuljudna. Mi smo pa mnenja, da je to komaj začetek klerikalnih zmešnjav in neuljudnosti.
Kranjci pomaeal z združenimi močmi pobiti sovražnika na Koroškem.
Vprašamo: Ali so Korošci res najboljši branitelji severne meje? In kaki Benjamini so bosanski Hrvatje! Torej fraze! Dr. Šušteršič je rekel, da ne moremo delati povsod enake politike. Vendar naj vlada ljubezen — in zavest, da vsi pripadamo enemu narodu. Kako pa na Kranjskem gosp. dr. Šušteršič? Ali pripadamo vsi enemu narodu? Zgodovinski dan — torej je prišel le za klerikalce — za druge ne.
Benjaminstvo kranjskega deželnega odbora.
Ko še niso bili naši klerikalci gospodarji na Kranjskem, je vedno upil »Slovenec«, da liberalci oddajajo službe le svojim sorodnikom, prijateljem in ljudem sveje stranke. Zgražal se je nad temi in je imenoval to korupcijo in Penjaminstvo. Po naši Cerknici gre sedaj čuden glas o Benjaminstvu deželnega odbora. Naši hribovci pri sv. Vidu prosijo že mnogo jet cesto. Ker so jim klerikalci o volitvah to obljubili, glasovali so za njeno stranko vsi do zadnjega a ceste še nimajo — in kakor se sedaj sliši, jo tudi ne dobijo. Znano je, da so ao
bili klerikalci 10 miljonov posojila za ceste iit vodovode. Uplivni možje se sedaj trgajo za prvenstvo. Med njimi je tudi slavni in brezobzirni bogataš Kobi iz Borovnice. Ta je kupil neko veliko posestvo z gozdi za malo ceno, a' ne more spraviti gozdov v denar ker nima ceste. Potrkal je pri deželnem odboru in bil je uslišan. Uradniki stavbinskega odbora so dobili ukaz nemudoma napraviti načrt iz Borovnice skozi posestvo Kobija proti Velikim Laščam, cesta iz Begunj k sv. Vidu naj pa počaka. Ako je vse to res, smo radovedni, ako bodo naši hribovci pri prihodnjih volitvah tudi hoteli čakati na večne klerikalne obljube.
DNEVNI PREGLED.
Mogočno bobnajo klerikalci o hrv. slovenskem sestanku. Pravijo da »od kongresa po Napoleonovem padcu ni Ljubljana v zadnjih časih večjega dne doživela. Sestanek zastopnikov velike večine hrvatskega ljudstva, sestanek pravašev, ki so historično najbolj v hrvaškem ljudstvu ukoreninjena stranka, z zastopniki ogromne večine slovenskega naroda, in sklep, ki izraža popolno nacionalno edinstvo Hrvatov in Slovencev, to je dogodek, kakor ga do danes ni v naši zgodovini bilo. Vršil se je v času, ko stoji Avstrija pred pragom nove ere, ko se odločujejo najvažnejši interesi monarhije, ko je gibanje slovanstva na jugu raznetilo požar, kojega plamen osvetljuje celo Evropo.«
Mi mislimo, da je Ljubljana videla že večje dni in večje kongrese, ki so bili za naš narod večjega pomena, nego hrvaško-slovenski sestanek.
Katoliki In pravoslavni Ob začetku sedanje vojne, se je oglasil klic iz krščansko-socialnih vrst, ali niso morebiti Turki katolikom bliže — namreč krščanskim-socialnim katolikom, nego
—	pravoslavni kristjani. To je bil značilen glas. Pri svojem hrv. slovenskem sestanku pa trdijo naši klerikalci, da so združeni hrvaško-slovenski zastopniki: »klicali so k skupnemu delu vse, tako da tudi pripadnikom drugih konfesij, ki se kakorvsakopozitivno verstvo sploh spoštuje, ni onemogočeno sodelovati za veliko hrvatsko domovino, v kateri imajo razun Slovencev tudi drugi prostora. Izključena je le ateistična negacija, kulturnobojna netoleranca, narod demo-ralizujoči razdiravni elementi, ki niso dobre volje.« Mi smo nasproti mnenja, da nobena klerikalna stranka ne more voditi skupne okcije na jugu — ker se s tem poostri versko nasprotje. Kako se je izrabljala vera v hrvaško-srbskemu sporu — kake posledice je imela klerikalna Stadlerjeva politika v Bosni. Ako je klerikalna stranka v tem oziru res popustila — potem bi morali naravno popustiti tudi proti onim naprednim in svobodomiselnim ljudem, ki so iste vere in prav tako delavni člani hrvatskega in slovenskega naroda. Skupna politika na jugu je mogoča le v narodnem duhu — ki ne povdarja vere — ker pri tem pride do razdora med pravoslavnimi in katoliki. Klerikalcem pa mora biti verska politika več od narodne — zato
pravoslavni ne pojdejo z njimi. Povdarjamo be.r sede. ki jih je napisala »Soča« in ki potrjujejo naše stališče v tem vprašanju: »Pri taki rešitvi pridejo v poštev vse stranke, brez ozira na religijo, ne le dve; in poleg Hrvatov tudi Srbi! Teh pa se klerikalci ogibajo, ker so — pravoslavni! — Zato pa le izvenel »prvi hrvatsko-slovenski sabor« (kakor pravi »Slovenec«) strankarsko in nič Jugoslovansko! Pesek v oči in nič drugega je tisto povdarjanie v resolucijah o plasteh naroda brez razlike vere ni plemena ... Kdo. je tisti, ki bi verjel, da se poboljšajo in spremene slov. klerikalci?!
Učiteljski Tovariš je prinesel v zadnji številki v listnici uredništva izjavo, da bo z ozirom na prošnjo očeta znanega V. Mihelčiča, nadučitelja v D. M. v Polju opustil vsako nadaljno pisanje o sodni obravnavi in o vzrokih obsodbe. Upoštevamo tu ozire na stariše, ki se sramujejo takega sina, upoštevamo čut človekoljubja, ki je privel uredništvo »Učit Tov.« do te izjave. Ali pa postopajo naši nasprotniki tudi tako? Ali poznajo oni ozire in čut človekoljubja? Ne in ne! Do zadnje pičice izrabijo vsako malenkost. da ubijejo nasprotnika, in če jim zmanjka fakt, pa si izmišljajo in lažejo. Pri nas pa ie ukoreninjena obzirnost na vse strani. Ali ta obzirnost — če je tudi lepa — nas ne bo rešila in tudi ne pridobila naklonjenost ali odobravanje nasprotnikov. V boju velja pravilo: zob za zob. Kakor postopa naš sovražnik, tako tudi mi. Kain je privedla popustljivost in obzirnost našo stranko v liberalni eri, ko so napredni zastopniki v dež. šol. svetu zagovarjali klerikalne učitelje, da jih ni zadela prehuda kazen! Izkušnja nas ni izmodrila. Glasilo naprednega učiteljstva ščiti danes človeka, kakor je Mihelčič, s tem, da se zaveže molčati o njem. Mi mislimo, da to ni prava taktika v današnjem hudem boju naprednega učiteljstva in to smo hoteli povedati.
Atentat na slovensko šolstvo na Kranjskem. V nedeljo dne 20. oktobra, sta se združili v Ljubljani Vseslovenska Ljudska Stranka in Hrvatska Stranka Prava. Gg. dr. Ivan Šušteršič in dr. Mile Starčevič sta se v bratski ljubezni objemala in poljubovala ter prisegla večno zvestobo lepi naši domovini in hkrati sta tudi slovesno obljubovala, da se bosta nevstra-šeno bojevala za enakopravnost slovenskega in hrvatskega jezika v vseh šolah in uradih. Besed Je bilo dosti in sledila so dejanja takoj naslednji dan. V pondeljek, dne 21. t. m. je stavil zaupnik S. L. S., okrajni šolski nadzornik Anton Maier, v znamenje prvega hrvatsko-slovenske-ga sabora pri seji c. kr. mestnega šolskega sveta predlog, da naj se začne poučevati nemški Jezik na osemrazrednlh ljudskih šolah že v drugem razredu; dalje: za zemljeplsje In zgodovino naj se vpelje v 6., 7. In 8. razredu nemški učni Jeziki Nadzornik Maler tega drznega predloga gotovo ni stavil iz lastnega nagiba, ampak dogovorno z vlado In vodstvom S. L. S. Gospod dr. Mile Starčevič, ali boste še prihaiali v Ljubljano po Judeževe poljube?.
Dijaške 'demonstracije na graškem vseučilišču. Med slušatelji pravne fakultete vseučilišča v Oradcu je že delj časa vrelo proti profesorju za narodno gospodarstvo, politiko in finančne vede, dr. Schumpeteru. Odpor je vzbujala njegova izvanredna strogost pri izpitih in njegov odurni način obnašanja z dijaki. Ta odpor je 21. t. m., ko bi imel nastopiti dr. Schum-peter s prvim predavanjem v tem tečaju, izbruhnil v hrumne demonstracije v slušalnici. Ko je spregovoril prve besede, se je začelo v natlačeni dvorani vpitje: »Ven ž njim! Proč z njim iz Gradca! Pereat Schumpeter!« itd. Tolkli so po pultih, žvižgali, vpili, tako da se je moral mož odstraniti. Nato je prišel rektor, kateremu je dijašvo po svojih govornikih obširno razložilo svoje pritožbe. Rektor sicer ni odobraval postopanja dijaštva, vendar je pa obljubil reme-cluro.
Narodno politično društvo za mariborski okraj se je ustanovilo 20. t. m. v Mariborski Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Ivan Glaser s pozdravom na zborovalce, posebej na navzočega deželnega poslanca dr. V. Kukovca. Poročevalec je v kratkih besedah pojasnil namen in pomen snujočega se društva. Pri raznih volitvah zadnji čas se je nujno pokazala živa potreba organizacije, ki bi 'dajala enotna navodila, zakaj »Slovensko politično društvo« ne stori ničesar več, odkar je prešlo v klerikalne roke. Saj so klerikalci celo na občnem zboru »Slov. Straže« dne 13. t. m. v Mariboru hujskali samo proti rodnim bratom, dotaknili pa se niso z najmanjšo besedico narodnih nasprotnikov, ki nas pritiskajo ob tla. Govoriti v takih razmerah, da mi narodnjaki rušimo slogo, če si osnujemo svojo organizacijo. ie smešno. Novo društvo bo vodilo odločno narodno politiko in je v njem prostora za vsakogar, kdor hoče pri tem delu pomagati. — Deželni poslanec dr. V. Kukovec v stvarnem govora pojasni veliki pomen novega društva. Izraža svoje veliko zadovoljstvo, da se začenja tudi Maribor narodno-politično gibati. Ko bo ljudstvo' videlo pozitivno delo, bo dobilo pogum, drug za drugim se bo pridružil, naraščalo bo zanimanje za politično in za narodno delo. Društvo naj hodi mirno, brez ozira na levo in 8esno, svojo pot. — Pravila so se nato sprejela in v odbor so bili izvoljeni: za predsednika ‘dr. Ivan Glaser. za odbornike:	dr.	Vladimir
Sernec, Fr. Pišek. Fr. Pajuhart. Ivan Kejžar, Davorin Lesjak (Ruše), Karl černej (Fram), Ivan Robnik (Štefur); za namestnika Ivan Ce-rinšek in Feliks Robič (Lembah); za pregledovalca računov Slavko Weixl in Fr. Majer, za namestnika Vilko Weixl. Članarina se je določila na mesečnih 50 vin., ki pa se posameznikom lahko zniža. — Dr. Pivko še poroča o bližnjih občinskih volitvah v Mariboru. Njegov predlog, naj društveni odbor za volitve vse potrebno ukrene in pravočasno izda parolo, kako naj Slovenci postopalo, se sprejme soglasno, nakar predsednik zaključi občni zbor. — Podlaga za uspešno narodno delo v Mariboru in okolici je dana. Narodni Slovenci, podprite društvo z obilnim pristopom, da bo kos težki nalogi, ki ga čaka.
Ubo]. V Modriču pri Konjicah so 20. t. m. zjutraj nekateri fantje napadli posestnika Matija Urleka in ga ubili. Orožništvo Oplotnice vrši preiskavo.
Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici^ je 21. t. m. med operacijo na slepiču umrl dežel-nosodni nadsvetnik in predsednik mariborskega okrajnega sodišča Anton Liebisch. — V bolnišnici v Gradcu je 21. t. m. umrl kaplan Anton Srebre v 35. letu starosti. Bil je miren in nikak politični hujskač. — V Mozirju je 21. t. m. umrla gospa Josipina Blaž, gostilničarka in posestni-ta. Blaževa je znana rodoljubna hiša v Mozirju.
Za župana v Gradcu je bil 21. t. m. izvoljen 9r. pl. Fleischhacker, za podžupana sta izvoljena dr. Bercht in Habisch. Med nemškonacional-nimi člani graškega občinskega sveta se pojavljajo vedno nova nesoglasja. Sploh kažejo znamenja, da bo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah med njimi po celi deželi prišlo do precejšnje napetosti.
Aškerčev večer v Šmarju pri Jelšah je preložen na 8. decembra t. 1„ ker se 10. novembra vrši istotam Martinov večer in tudi druge priprave za časten uspeh Aškerčevega večera še niso za prireditev godne.
Tragičen konec žurnalista. Iz Zgornjega Dravograda poročajo: Urednik Ivan Raška iz
i	na Slezkem si je vzel tu življenje, vsled Slabih gmotnih razmer. Prišel je peš po cesti iz Lienca in se je pomudil nekaj časa v neki tukajšnji gostilni. Nato je šel v bližnji gozdič, kjer se je obesil. Nesrečnež popisuje v pismu, ki ga je zapustil, svoje življenje in svojo bedo. V svojih poslednjih urah popisuje tudi — krasen razgled z mesta, kjer si je vzel življenje. Brzojavka njegove žene, ki se je glasila: »Vrni se nazaj na Dunaj, vse bo zopet dobro!« je prišla prepozno. Žalosten konec trpečega delavca.
Klical ljubico in priklical smrt. V noči med 17. in 18. oktobrom je hotel rudar Lovro Fraj-le obiskati svojo ljubico Albino Lavornik iz Trbovelj. Frajle je popival prej po več gostilnah in se je do dobrega vpijanil. Tu mu je prišla v ■glavo misel, da bi še! pogledat k svoji ljubici. Ker pa je ta imela svojo sobo visoko v podstrešju, je prinesel lestvo in jo je prislonil k zidu. Nato je začel stopati po klinih navzgor. Ker pa je bil ves pijan, je zgubil na lestvi ravnotežje in je padel na tla. Frajle si je zlomil pri padcu hrbtenico in je bi! na mestu mrtev.
Dvanajst miljonov za reveže. V Ostende je umrla neka stara dama, gospa Neyt. Ker ni imela nobenega dediča, je zapustila vse svoje premoženje, ki je znašalo dvanajst milijonov frankov, revežem.
Boj z divjim lovcem. Oni dan je hodil v Lučah na Štajerskem stanujoči gozdar ljubljanskega stolnega kapitelja Ivan Stergar po svojem lovskem revirju. Tu je nenadoma zagledal nekega tatinskega lovca, ki je nesel na hrbtu 'divieca kozla. Ko ie Stergar tatu zavpil, nai
počaka, je ta skočil v grmovje in je nameril puško proti gozdarju. Ko je poslednji spoznal svoj nevarni položaj, je sprožil na divjega lovca strel. Zadel ga je v nogo, vendar mu je tat vkljub temu ubežal. Svoj plen je pustil ležati na tleh.
Družinska drama. V neki gostilni na Dunaju je umoril uradnik Kittner na prej svojo soprogo, nato pa si je pognal še sam krogljo v glavo. Vzroki te tragedije niso znani.
Trije trgovci s človeškim mesom aretirani. Policija je zaprla v Frankobrodu ob Meni tri nevarne trgovce z dekleti, ki so hoteli odpeljati nečakinjo nekega tamošnjega kavarnarja.
Smrtna nesreča avijatika. V bližini mesta Bordeauxa na Francoskem je padel z višine 150 metrov s svojim strojem na tla znani avijatik Lacour. Nesrečneža so potegnili mrtvega izpod razbitega stroja.
Ljubljana.
— Ustanovitev odbora za Pobiranje doneskov za »Raeči križ« ^Balkanske zveze«. Včeraj zvečer so se sešli na povabilo gospoda ravnatelja Ivana Hribarja in g. urednika R. Pusto-slemška povabljeni zastopniki in zastopnice iz ljubljanskih narodnih krogov v mali mestni posvetovalnici. Sestanka se je udeležilo 20 gospodov in dam. Gospod Ravnatelj Ivan Hribar je pozdravil prisotne in je pojasnil pomen sestanka. da se namreč ustanovi odbor za pobiranje doneskov za rudeči križ balkanskih držav. Gospod podžupan dr. Triller je opravičil županovo odsotnost, ki je bil vsled seje zadržan. Na to se je prediagalo. naj se izvoli za predsednika župan dr. Ivan Tavčar. Enoglasno sprejeto. Gospod župan volitev sprejme. Za predsednico je bila izvoljena gospa Vera ŠlaJ-merjeva. Na to se je izvolil večji odbor z dvema blagajnikoma in dverna tajnikoma. Odbor sestoji sledeče: predsednik dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, predsednica Vera dr. Šlajmer-jeva, podpredsednika Ivan Hribar, dr. Karel Triller, tajnika g. Pustoslemšek, dr. Ivan Lah, blagajnika dr. Gosak, odv. kandidat (Dalmatinova ulica 3), Arnošt Bezenšek, predst. banke »Slavije«. V odboru so: ga. Ter. dr. Jenkova, ga. Franja dr. Tavčaijeva, dr. Avramovič, dr! Fr. Ilešič, Drag. Hribar, dr. Ivan Jenko, dr. J. Lavrenčič, dr. Ivan Oražem, Ladislav Pečanka, Adolf Ribnikar, dr. Edo Šlajmer, dr. Dem. vitez Bleiweiss Trsteniški. Gospod Rado Pustoslemšek je prečiial poziv Slovencem in Slovenkam, ki ga te dr i prineso vsi slovenski listi. Pri seji se je nadalje ukrepalo glede pobiranja prispevkov. Prvi temelj je položil odbor, ki je zbral nad 600 kron in sicer sta dala gosp. ravnatelj Ivan Hribar in gosp. podžupan Karl Triller po 100 kron, gospa Franja dr. Tavčarjeva. Vera dr. Šlajmerjeva. Ter. dr. Jenkova, dr. Oražem, ravnatelj Pečanka, Drag. Hribar po 50 kron, drugi odborniki pa po 20 in 10 kron. Naj bi ta zgled vzpodbudil tudi druge naše narodne ljudi, da prispevajo po svojih močeh za trpeče in boreče se bi ate. Doneski naj se pošiljajo na naslov enega ali drugega obeh blagajnikov. Slovenci: Prispevajte za »rdeči križ.« Pomagajte bratom! Nabirajte zbirke* Pokažite v delanja svojo ljubezen in pomoč.
Slovenski zdravniki v Črno goro. Kakor slišimo, nameravajo oditi iz Ljubljane štirje zdravniki v Črno goro in sicer: dr. Šlajmer, dr. Oražem. dr. Krajc in dr. Rudež.
Za »Rdeči križ« so v ponedeljek zvečer nabirali v Mostah. Posnemanja vredno. Naj bi se tudi drugod kazala bratska ljubezen v takih dejanjih, namesto da se pojejo bojne pesmi ali pa da se z dragim denarjem plačujejo jugoslovanske narodne himne.
— Za črnogorski rdeči križ. Zavednost našega priprostega ljudstva kaže sledeči slučaj: pred ljubljanskim sodiščem sta se poravnali dve ženi in sicer je tožiteljica odstopila od tožbe pod pogojem, da toženka plača 10 kron za črnogorski rdeči križ. Toženka je to vsoto rada plačala. To kaže. da se tudi priprosti naši ljudje zavedajo važnosti sedanje vojne.
— Brzojavni promet s Kreto. Zasebne brzojavke v tajnem jeziku in sicer tako šifrirane brzojavke kakor one z dogovorjenimi izrazi so v prometu s Kreto do nadaljne odredbe nedopustne.
— Čudna dogodba se je obravnavala te dni pred tukajšnjim sodiščem. Neka mlada Hrvatica ni imela službe in je hodila brez posla, po Ljubljani. Ker je imela mnogo časa, je rada posedala po drevoredih pod Tivoli. Ko je nekega večera sedela na klopi ob Blevveissovl cesti, prisede k nji neka ženska in kmalu se je med njima začel pogovor. Ko ji je Hrvatica potožila, da nima službe, jo je ona ženska povabila, da naj gre z njo, ker je oskrbnica nekega hotela in tam ji lahko da službo hišne. Hrvatica se je te ponudbe razveselila in je takoj odšla s svojo novo gospodinjo. Šli sta skozi Zvezdo po Bregu ob Ljubljanici navzdol — tam kjer se včasi v pozni nočni uri izgubljajo temne nerazločne postave. Ko sta prišli v »hotel«, je rekla oskrbnica Hrvat-.ci, da pridejo zvečer gostje, in da se mora zato nekoliko čednejše obleči. Dala ji je takoj na razpolago čedno obleko, za katero je plačala Hrvatica 5 kron. Da bi bila nova »hotelska« hišna še bolj lepa, jo je oskrbnica lepo sfrizirala in napudrala. Kmalu na to ie prišel neki gost, ki ie dal za vino. Nova hišna je morala zraven sedeti in piti. Gospod je bil zelo prijazen in je ponujal 5 kron. Oskrbnica je razložila novi hišni, da ie v tem »hotelu« taka navada, da gostje plačajo hišnam, ako gredo z njimi spat. Ako gre z gospodom, dobi od nje pet kron in od gospoda pet kron za celo noč. Hrvatica pa ni hotela iti z gospodom spat. Gospod je odšel in kmalu na to sta prišla dva. ki sta zopet dala za vino. Hrvatica je bila »utrujena« in je zaspala. Kaj se je zgodilo — se ne ve spominjati. Zjutraj ie vstala in je odšla, češ da si ne mara tako služiti svoj kruh. Oskrbnica pa jo je potem tožila, češ, da je odnesla oziroma ukradla obleko. Sodnik pa je Hrvatico oprostil. ker ie dala za obleko 5 kron in s t*m je obleko ulačala.
— Zanimiva zgodba o božjepotnlkih. Fran Mravlje, Lojze Ravnikar in Anton Trstenjak so kaj pobožni fantje in oni dan se jim je zazdelo, da potrebujejo odpustkov za svojo dušo. Skle-niil pa so takole: Mravlje bo šel po odpustke k Mariji Pomagaj na Brezje, Ravnikar in Trstenjak pa na sv. Višarje. Pa so šli. Nazaj je prinesel vsak cel koš odpustkov. Med potjo pa so se ustavili pri nekem posestniku pri Sv. Barbari. kjer je bilo oni dan ravno žegnanje. Naročili so žganja in so ga začeli krepko podirati. Že to ni lepo, kaj ne, da pridejo z božje poti pa gredo na »šnops«. Ko so tako vsi trije lepo sedeli pred ljubljeno pijačo, se je razvil med njimi prepir. Ravnikar in listenjak sta trdila na vse kriplje, da imajo odpustki s sv. Višarij veliko večjo ceno za dušo, kakor oni z Brezja. Mravlje pa ie srdito zagovarjal marijpomagajske odpustke. Pravil je, da odpustki na sv. Višarjih kar zmrznejo, ko se dobijo na tako visoki gori. Ravnikar pa se ie razsrdil in je povedal, da so odpustki, ki se dobijo na sv. Višarjih veliko večjega pomena, in to ravno zato, ker se podeljujejo na tako visokem kraju, ki je desetkrat bližji nebesom kakor Brezje in imajo zato odpustki s sv. Višarij tudi veliko večjo moč kakor pa marijpomagajski. Kateri odpustki so imeli večjo moč. se je kmalu pokazalo. Okrog desetih so se vsi trije odpustkarji dvignili in so v sumljivih krogih odmarširali iz hiše, kjer so se prej krepčali s »šnopsom«. Odpustki s sv. Višarij so napravili Lojzeta Ravnikarja tako močnega, da je začel pred hišo na vse grlo kričati »auf«. Tu oa je Mravlje pristopil k Ravnikarju in je temu predlaga!, naj bo rajši tiho. »Kaj tako pomagajo svetovišarski odpustki?« mu je hudobno pomežiknil. »Kaj?« je vzrojil Ravnikar, »marijpomagajski odpustki so zanič, čisto zanič!« Mravljeta pa je ta odgovor in napad na njegove odpustke tako razsrdil, da je dejansko pokazal Ravnikarju, kako moč imajo odpustki z Brezja. Potegnil je iz žepa nož in je z njegovo pomočjo dokazal Ravnikarjevi trdi glavi, da so marijpomagajski odpustki, odpustki prve vrste. Ker pa je Ravnikarja zjezila trdost teh odpustkov, ki jih je občutil na svoji glavi, se je hotel Mravljetu revanširati s svojimi svetovišarskimi. Tako se je zgodilo, da so začeli obojestranski odpustki križati v obliki noža po Ravnikarjevi in Mravljetovi glavi. In tu se is izkazalo, da so imeli marijpomagajski odpustki veliko večjo moč kakor svetovišarski, zakaj nož Franceta Mravljeta, ki je delal pot odpustkom svojega gospodarja, se ie zadrl globoko v desno nogo Lojzeta Ravnikarja, na kar je ta seveda takoj pripoznal marijpoma-gajskim odpustkom ptvo ceno. Tega pa ni hotel ohraniti samo zase, ampak je naznanil celo stvar o moči maiijpomagajskih odpustkov tudi sodniji. Ta pa je Mravljetu razodela, da se odpustki ne smejo na tak način ubijati drugim ljudem v glavo in v nogo. Ker so bili torej marijpomagajski odpustki preveč močni in prve vrste, je sodniia nagradila njih posestnika s štirimi meseci težke ječe. — Glejte si no, kako moč imajo ti odpustki!
— V znamenju kola. 24. avgusta t. 1. sta pila dva zakonska para v lepi slogi med seboj v neki gostilni v Kamniku virio. Posestnik Jakob Breznik s svojo ženo in posestnik Milia Brleč tudi s svojo ženo. Ko so ga imeli vsi štirje že dovolj pod kapo, so se dvignili izza mize in Breznik je naprtgel svojega konja, da bi peljal vse štiri domov iz prijaznega Kamnika. Pa smo drdrali proti Srednji vasi. Tam pa se je vseh štirih na vozu polotila grozna žeja, vstavili so se nred Farčurjevo gostilno in so si šli tja privezat dušo. In privezali so si jo pošteno. To namreč pravimo mi, zakaj obema zakonskima paroma se še ni zdelo, da sta pogasila strašno žejo. Zato sta jo mahnila peš v Možkovo gostilno. Jaka Breznik je udaril po mizi in je naročil en liter božje kapljice. Pa so ga porukali s čudovito virtuoznostjo. Nato je udaril še Miha Brleč po mizi in je naročil še en liter. Tudi tega so pogoltnili v božjem strahu. Ce pa se človek v krčmi napije vina, ga mora tudi plačati. Krčmarica pa je Jakobu Brezniku čisto na lepem povedala, da je on sicer naročil vino, plačal ga pa ne. Breznik I’a je trdil, da je položil zani denar na mizo in da ga je! Začel se je s krčmarico prepirati in jo pošteno ozmerjal. Pa ker je imel preveč božje kapljice v glavi, je začel še razgrajati. T o pa je Mihi Brlecn presedalo in je začel Breznika miriti. In zgodilo se je, kakor se navadno zgodi v podohnih slučajih. Breznik je pustil svojega nasprotnika — krčmarico na miru in se	je spravil na Brleča. Zgrabil ga	je	za vrat
in	ga je položil ne	posebno lahno na	tla.	Nato je
moško odkoračil iz gostilne. Pa ne da bi šel, kanalja, lepo domov, še čakal je Brleča pred hišo, da bi si ohladil jezo r novo bitko. Brleč je prišel nato iz krčme in se je hotel napotiti s svojo ženo domov. Tu pa je priskočil k njemu Breznik in ga je hotel pobožati z debelim polenom. Pa zvesti družici obeh možakarjev sta iztrgali Brezniku poleno iz rok. Ko je Brleč videl, da ga hoče Breznik r.a vsak način nabiti, se je rešil s svojo ženo v krčmo nazaj. Tam sta prijazna zakonska vnovič naročila pijače in sta jo tudi izpila. AIo. zdaj pa domov! Tu pa se je	Brleč spomnil,	kako je Breznik	jezen nanj
in	da ga najbrže	kje čaka. da bi	ga	potipal.
Zato sta z ženo tako sklenila, da jo bosta popihala pri drugih vratih, ki držijo na dvorišče, in tako ušla razsrjenemu sovražniku. Kar sta sklenila, to sta storila. Ko pa je Brleč stopil s svojo ženo na dvorišče, je nenadoma privihral Breznik z debelim kolom v roki nadeni in ga je udaril z njim najprvo po glavi, nato pa še po roki. Brleč se je onesvestil. Breznik pa ie nato zbežal. Ker je Breznik Brlecu zlomil levo pod-lehtnico in ga tudi znatno poškodoval na glavi, mu je včeraj deželno sodišče prisodilo za njegovo hrabro dejanje šest tednov ječe, poostreno z enim postom in s trdim ležiščem. — Včasl so sedeli stari možakarji resno pri vinu in so govorili moške besede in se niso pretepali. To so prepustili fantom. Zdaj pa ie ravno narobe, kakor se kaže. Fantič se sicer še vedno ste-oeio. steoeio oa se tudi stari ljudje, ki bi morali
vendar 2e davno imeti pamet v glavi. Narobe svet!
— Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek se (za abonente nepar) drugič v sezoni uprizori Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«, ki je pri premieri žela najlepše uspehe. Za nedeljo popoldan so pod režijo gospe Avguste Danilove pripravlja otroška predstava »Snegul-čica in škratje.«
— Zborovanje trafikantov. V nedeljo dne 27. oktobra bo v Ljubljani v steklenem salonu hotela »Lloyd« ob pol 4. popoldne shod trafikantov. Po celi Avstriji približno v sto mestih bodo ta dan zborovanja trafikantov. Sklicatelj shoda je glavno vodstvo trafikantov na Dunaju. Poročalo se bo o korakih, ki so se že storili za izboljšanje stanja trafikantov, nadalje se bo sklepalo o prošnji, ki naj bi se odposlala na državni zbor kakor tudi finančnemu ministru. Trafikantje, udeležite se tega shoda v največ-jem številu!
— V mestni klavnici se je od 6. do 13. t. m. zaklalo 63 volov. 6 bikov, 9 krav. 202 prašiča, 133 telet, 54 koštrunov in 1 kozlič. Vpeljalo se je pa 157 kg mesa, 1 zaklan prašič in 3 zaklana teleta.
— »Kinematograf Ideal«. Danes zadnji dan izvrstnega vzporeda. Drama »Skrivnost Monte Carla«, kakor tudi francoska veseloigra »V D-vlaku ljubezni« sta dosegli popolni uspeh. Pa-the Journal in ostale slike so prve vrste. Na koncu vzbuja velekomična burka Moric med dvema plamenima. ki je jako dosti smeha. Jutri specialni večer. V soboto Strah pred bodočnostjo. Pripravlja se Dr. Gar el Hama II. del detektivski filmk
Trst.
Zanimanje za vojno in »Dan« raste bolj in bolj. Prijatelj »Dneva« nam piše iz Trsta: Trst je lepo in vsak človek najde v njem lahko mnogo zabave. Vreme imamo lepo, zato je povsod zunaj zelo živahno. Pretekli teden sem si hotel tudi jaz privoščiti svežega zraka zato sem odšel na sprehod, ko sem premišljal, kam naj krenem, sem mislil: tam v mestu mora človek vedno slišati: eviva Trieste italiana — zato jo mahnem rajše proti Bošketu. Po poti pa sem zvedel, da se je zgodilo nekaj zanimivega, zato pospešim korake. Ko pridem do trafike Železnik, zagledam celo gručo ljudij, ki so stali na cesti, pred vratmi, ki so se deloma veselo raz-govarjali, drugi pa so bili žalostni. Mislil sem, da se je zgodila kaka nesreča. Stal sem kakih 10 minut, potem se je pripeljal tramvaj in iz njega je stopil mož z velikim paketom. Gruča se je začela premikati. Eni so šli v trafiko, drugi ven. Vsi so čakali na »Dan«. Prišel sem tja blizu in sem videl staro ženico, ki je prav nestrpno čakala. Hotela je kupiti »Dan«. Vprašal sem jo, zakaj hoče imeti ravno »Dan«, ki je tako pohuj-šljiv in ga nekateri tako zavidajo. Zenica me je imela za uradnika ali sodnika, pa mi pravi: veste, gospod sodnik, tudi pri nas pri Sv. Ivanu so strašno prijemali tiste, ki so čitali »Dan« — ampak naenkrat se je vse izpremenilo — ne vem ali se je zgodil čudež ali kaj, zvedeli smo, da so celo fajmošter pri Sv. Ivanu »Dan« prav zvesto prebirali in tako smo tudi mi stari in mladi planili po njem. Ali je prav tako, gospod sodnik? Ker nisem bil niti uradnik niti sodnik
— sem vzel ženico za roko in greva v trafiko, kjer zahtevava »Dan«. Toda ni ga bilo več. Vsega so med tem pokupili. Zena je bila zato slabe volje — ker sem jo zamudil jaz s svojim pogovorom, sem ji dal svoj list in sem jo spremil domov, videl sem, da je navdušena narod-njakinja, ki ima sedem sinov in so menda vsi sokoli. Tako torej raste zanimanje za slovenske liste in prav je, da hitro in dobro poročate o vojni, ker pri nas je glavni poročevalec italijanski »Piccolo«. Da ne bo zopet zmanjkalo »Dneva«, smo brzojavno sporočili v Linbliano, tako da ga bo lahko vsak dobil. — Prijatelj »Dneva«.
Proti vojni. Tržaški socialni demokratje so priredili preteklo nedeljo velik protestni shod proti vojni. Na shodu so govorili dr. Puecher, Pittoni. dr. Todeschini. Vsak govornik je zaključil svoj govor s stavkom: Dol z vojno! Govorilo se je seveda samo v italijanskem jeziku. Govorniki so rekli, da vojna ne izvira iz volie balkanskih narodov, ampak iz ambicije balkanskih knezov itd. Žalostno, da ti ljudje, ki kriče vedno po svobodi, ne vedo niti tega, da se bojujejo balkanski trpini proti Turčiji radi tega, ker so že siti hlapčevstva in suženjstva, raditega, ker zahtevajo svobodo, prostost. Volno so zahtevali narodi sami, ne na posamezni vladarji. Če socialni demokratje tega ne vedo, naj ne sklicujejo shodov, kajti na ta način se le smešijo pred javnostjo. Ti ljudje imajo pač samo program pred očmi, ki je proti vojnam, zato so proti vsaki vojni, tudi proti tisti, ki zahteva pogin tiranov in svobodo tlačenih narodov.
Za slovensko obrtno šolo v Trstu. Preteklo nedeljo se je vršil shod Narodne delavske organizacije za slovensko obrtno šolo v Trstu. Na shodu, ki mu je predsedoval g. Sajina, so govorili dr. Kisovec, tajnik Brandner, deželni poslancc dr. Wilfan in Križmančič. Sprejeta je bila spomenica, ki io predloži deputacija c. kr. namestništvu.
Slovensko gledališče v Trstu. Danes (četrtek) se ponovi opereta »Cigan baron«.
»Žan«. V glavah urednikov »Edinosti« se je rodil nov list. imenuje se »Žan«. Ti gospodje čutilo toliko sile v sebi. da se prvič ne upajo polemizirati direktno z listom, drugič pa, če polemizirajo, napravijo oklepaj (iz- Ljubljane). Na ta način si lepo zavarujejo hrbet. Kdo naj pa vendar poroča »Edinosti« iz Ljubljane, če se »Edinosti« v Ljubljani sploh ne dobi — kakor je to pred kratkim povedala sama »Edinost«. No. in kakšno dolgo klobaso le prinesla
— dolgo pa brez vsebine. Je bilo vsaj nekaj smeha. > Edinost«. to je slaba podlaga, s katere pomočjo si baje ne boš pridobila bog ve koliko naročnikov v Ljubljani. Mi bi ti samo svetovali, da se preleviš iz podobe lisičje, da pustiš zvitorepko dvajset kilometrov za seboj
ter greš po tisti poti naprej ki so jo začrtali tvoji ustanovitelji: edinost, sloga in prav nič solz.
Glede dogodkov pri veselici kluba »Viktorija« smo dobili nekatera pojasnila; ker ne maramo nikomur delali krivice, popravljamo svoje poročilo, v kolikor ie bilo napačno. Med plesom so se igrali Lebar jev i in Strausovi valčki in v dvorani ni nihče psoval slovenskega naroda. »Mladi vojaki« sc zato niso igrali, ker je bil na vrsti valček. Trikclore ni imel nihče v rokah — le nekdo je potegnil ruto iz žepa. O kričanju >:fora« ne more biti govora, ker so bili zraven vendar narodnjaki in ni nihče kaj takega kričal. Tudi drugače je vse v redu — le dva človeka sta začela izzivati in odbor je storil svojo dolžnost, da ju je odpravil iz dvorane. —■ Gospod Stanislav Kočevar nam izjavlja, da ni imel nikoli italijanske zastave v rokah — ampak da je zaveden Slovan. Tudi r.i kričal: ven s Slovenci, ker bi sam kaj takega zabranil, ampak je le neki izzivač potegnil nekemu Italijanu ruto iz žepa, ki je imela italijanske barve. Pianist ni imel nobenega navodila, kaj naj igra, in ni res, da bi bil g. Kočevar prepovedal igrati »Mlade vojake«. Vsa zadeva je bila torej zavito poročana in želimo, da se drugič poročevalci izogibljejo takih nepotrebnih sporov.
VojuL
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Nove bolgarske zmage.
PRODIRANJE BOLGARSKE ARMADE.
Sofija, 23. oktobra. Uradno se poroča, da so Bolgari pri Alimini Turke zahrbtno napadli in napravili precejšen plen. Bolgarske zapadne čete prodirajo od Razloga proti jugu. Pokrajina Taniraš je sedaj popolnoma odtrgana od turškega teritorija. Pri Drinopolju so Bolgari že dospeli v dolino reke Arde. Turki so se v naj-večjem neredu in med veliko paniko umaknili nazaj. Na bojišču so pustili 100 mrtvecev, okolo 160 vojakov so Bolgari v jeli. Tudi na severovzhodni bojni črti so Bolgari zasedli več važnih postojank. Pri Zuanu je prišlo do krvavega spopada: bolgarska artiljerija jih je pognala nato v beg. Turki so pustili na bojišču zelo mnogo mrtvih in ranjenih. Tekom boja je prišlo Turkom na pomoč nekaj baterij od severovzhoda, ki pa niso čisto nič opravile. Turška artilerija strelja jako slabo in neredno, v veliki večini zgreše kroglje svoj cilj. Dve turški bateriji sta bili popolnoma uničeni. Neka bolgarska četa je iz Va-zilika ob obali Črnega morja udrla naprej in zavzela Malo Tirnovo. Turška posadka je bila vjeta. Splošno se trdi, da so Bolgari s svojo divjo ofenzivo turško armado, ki je zelo slabo preskrbljena in tudi nima nobene discipline, na vsej črti presenetili. Turki pri umikanju neprestano požigata vasi.
Sofija, 23. oktobra. Prodiranje bolgarske armade od Mustafe paše naprej neprestano napreduje. Bolgari so dosedaj vjeli že več sto Turkov in zaplenili več topov in brzostrelnih pušk.
Sofija, 23. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da so se Bolgari in Turki v dolini reke Strume že spopadli. Boj je zavzel velikanske dimenzije. Turki imajo velike izgube.
KRVAVA BITKA PRI K1RK-K1L1SSI.
Carigrad, 23. oktobra. Turški listi razširjajo dosedai še nepotrjene vesti o veliki turški zmagi pri Klrk-Kilissi. Turki so po teh poročilih na vsej črti odbili bolgarske napade in vrgli Bolgare nazaj. Na bolgarski strani se bojuje 30.000 mož. Bolgari so pobegnili proti Kara-agasu in pustili na bojišču več tisoč mrtvih. Tudi pri Kirdžall so bili baje Bolgari tepeni in so se morali umakniti..
Carigrad, 23. oktobra. Turški listi poročajo o velikem bolgarskem porazu pri Kirk-Killisi. Bolgari imajo nad 3000 mrtvili in več tisoč ranjenih. Mnogo Bolgarov so tudi Turki vjeli.
Sofija, 23. oktobra. Pri Kirk-Kilissi divja že dva dni strašna bitka. Bolgari z vso silo naska-
kujejo iurške u*.rdbe. Boj je še neodločen. Izgube so na obeh straneh zc!g vsiike. Turška poročila o turški zmagi so neresnična, ker boj še ni končan.	■
m
Srbske zmage.
PRIŠTINA V SRBSKIH ROKAH.
Belgrad 23. oktobra. General Jankovič je danes s svojo armado po hudem boju vzef Prištino. Tu vlada radi tega velikansko navdušenje. Srbi so v Prištini vjeli par sto turških vojakov.
Belgrad, 23. oktobra. Zavzetje Prištine Po generalu Jankoviču se uradno potrjuje. Podrobnosti še manjkajo.
SJENICA IN NOVI PAZAR V SRBSKIH ROKAH.
Belgrad. 23. oktobra. Sjenico v Sandžaktt Pazarju je general Živkovič zavzel danes po krvavem boju. V Sjenici so prebivalci sprejeli zmagujoče Srbe z velikanskim veseljem.
Belgrad, 23. oktobra. Novi Pazar je padci danes v srbske roke. S tem so glavne operacijo v Sandžaku končane. Vsak čas ie pričakovati, da se general Živkovič združi s črnogorskim generalom Vukotičem.
NOVA SRBSKA ZMAGA.
Belgrad, 23. oktobra. Okrcžsii prefekt 'z Raške je poslal semkaj poročilo, da je srbska armada južno od Novega Pazarja zavzela v naskoku vas Gjurgievo-Stubcvi.
ČRNOGORCI ZAŽGALI PLEVLJE.
Sarajevo, 23. oktobra. »Sarajevoer Tag-blatt« poroča, da so Črnogorci pretečeno noč zažgali Plevlje. Mohamedanci so zapustili mesto in zbežali v Srbijo.
ZA BALKANSKE SLOVANE.
Mostar. 23. oktobra. Mestna občina ie vo-tirala za »Rdeče križe balkanskih slovanskih držav 50.000 K.
Zader, 23. oktobra.	Deželni odbor	dalmatinski je dovolil 5000 K	za balkanske Slovane.
—i.r   n  ...........■■■	i	    i.—
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gospodom pri mokri mizi pri Fajmoštru:
Res bi bilo bolje za vas, ako bi bili malo manj otročji.
Trebnje: Da ustrežemo Vaši želji,	bomo
prinašali številke vsako nedeljo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Lasf in tisk »Učitpllske tiskarne«.
Mali oglasi.
Šivilja In vajenka se takol sprejme. Kon-gresni trg 6. II. nadstropje.____________________
Popolnoma renovlran glasovir se ceno proda. Vpraša in ogleda se v Zg. Šiški št. 100. (Vila Pavšič) od 12.—2. ure.
Vila v Marmontovi ulici št. 18 se ceno proda.	712—3
Sluga išče mesto pri kakšnem večjem podjetju. Zmožen je slovenščine, nemščine in italijanščine. Naslov pove prva anončna pisarna.
Samo R 6'- ura, verižica in prstan
Najnovejša amerikanske „Fantazij“ ura s finim Anker-kolesjem, 15 rubiš, izborno narejena, gre natančno z amerikansko elektro-goldln verižico z obeskom in prstan s krasnim kamnom. — Da gre ura dobro se jamči 3 leta. — Po povzetju skupaj samo 6 kron.
Urarna „FAMOS“
Dunaj 209-XVI/2, Ler chenfeldergiirtel 5.
Zamenjava dovoljena. Iščejo .se zastopniki. 601
|f|w
21 a, li.-v a, 1 a,-
Za vse mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Antona Snoja
strojevodja v pok. in posestnika
kakor tudi za tako številno častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter udeležnikom sploh našo iskreno zalivalo.
Posebno presrčna zahvala pa bodi slavni Šišenski čitalnici, slavn. tel. društvu „Sokol“ v Šiški, slavn. gasilnemu društvu v Sp, Šiški, zastopnikom slavn. obč. odbora šišenskega na čelu gospod župan Josip Seidl ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Spodnja Slška, dne 23. oktobra 1912.
Žalujoči ostali.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristue Ciril in Meto*.
dove šolske družbe!
Vsat petet sveže morske ribe
v trgovini s špecerijskim blagom
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3	-	Sv,	Petra	cesta 37 in 42	-	Martinova cesta 18
Velika zaloga delikates in vinarna.
1
SaiTlO TIO K 4*------------- ve® sto Peler>n s kapucami ali pa otročje
prt 111U	_____oblekce (kostumi). ^	—=1=L
SamO PO 0**-------------- daljše	pelerine	ali	pa	kamgarnaste	hlače
a otročje
Samo po K 8'-
za gospode.
najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane
obleke za gospode. =■........... =
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
»»Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
r
Moderne krasne bluze
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Zadetek ob J*, uri zvečer.
Kavarna »Central*
Danes in vsak dan predstava priljubljenega na novo pridob ljenega
m
m
glasbenega instrumentalnega in hu-morističnega kabareta.
S spoštovanjem
Štefan Miholie. kavarnar.
Zadetek <>!» 1). uri zvečer
Za kratek čas že-« lezniea v podobi
osmice (drčalnica). Odprto je od danes naprej.
</>
cS
>o
cd
Im
O
e
c/}
m
v
c/>
p
2
o
sr
n
O
9?
o<
P
c/i
I
m
Predno sklenete življjensko zavarovanje,
Gresham" v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2 na podlagi njenih novih tarifov in skrajno liberalnih policnih pogojev prospekte in proračune, ki se Vam brez obveznosti brezplačno dopošljejo.