Za poduk in kratek čas. Praska zaradi zemljiškega davka. II. Ko je bilo ,,uravnanje zemljiskega davka" | aklenjeno v liberalnem državnem zboru in od ce- ' aarja dne 24. maja 1869 podpisano, pričelo 86 je j dolgo, dolgo delo. Za vsaki okraj sestavili so 1 ^okrajne cenilne komisije" pod predsedništvom okrajnega glavarja. Zemljomerci ali geometerji so ; merili ,,parcele" in ,,komisarji" bo vcenjevali 6isti  dobodek vsake jobe in ga zapisovali v zapisnike.  Zapisanim zneskom pravijo ntarife", ki imajo pri vsakej kulturi po ve6 vrst. Njive atejejo po 8 vrst, tako, da stoji najboljša njiva v L vrsti, menje  dobra v II., III. itd. najslabša v VIII. vrsti (nemški: , Classe.) Travniki štejejo 8 vrst, vrti 6, vinogradi 8, pašniki 7, planine 7, jezera, mo6viiji in ribniki 3, gozdi 7. 0 tem, kako so okrajne komiaije vcenjevale, objavilo je se premalo. Pri nas na slovenskem  Stajerskem vemo, da so pogosto v komisijab bili možje, ki pripadajo najbujšim našim narodnim nasprotnikom n. pr. Sorschagg, Stadler, Kada. Vendar samo zaradi tega ne dvomimo, da je vsak vcenjeval po svojem najboljaem znanji in popolnem posteno. Omenimo, da so se posestniki preuialo brigali za celo re6. Sedaj bo gotovo marsikdo debelo gledal, če bo v objavljenih tarifah pri svo-  jem županu bral, da mu daje joba najboljše n j i v e  na leto poprek in po odbitib stroških za obdelo-  vanjc in spravljanje še čistega dobodka v celjskem  okraji 18 fl. 50 ki\, v lipniškem 19 fl. 50 kr., v Jjutomerskem 15 fl. 50 kr., mariborskem 17 fl. 50 kr., ptujskem 17 fl. 50 kr., radgonskem 18 fl.. brežia- kem 15 fl. 50 kr. in 7 slov. graškem 14 fl. 50 kr. Najboljši t r a 7 n i h i vcenjenih imajo 6istega do- hodka od johe: Celje 20 fl., Lipnica 20 fl., Lju- tomer 22 fl., Maribor 24 fl., Ptoj 25 fl., Radgona 25 fl., Brežice 19 fl., Slov. Gradec 18 fl. Vrti: Celje 22 fl., Lipnica 22 fl., Ljutomer 19 fl., Mari- bor 25 fl., Ptuj 22 fl., Radgona 19 fl., Brežice 21 fl., Slov. Gradec 18 fl. Vinogradi: Celje 25 fl., Deutscb-Landsberg (šilbar) 39 fl., Lipnica 34 fl., Ljutomer 38 fl. 50 ki\, Maribor 42 fl., Ptuj 44 fl., Radgona 31 fl., Brežice 25 fl. Pašniki: Celje 8 fl., Lipnica 3 fl., Ljutomer 7 fl., Maribor 14 fl., Ptuj 7 fl., Radgona 6 fl., Brežice 9 fl., Slov. Gradec 5 fl. Planine: Celje (Gornjigrad) 85 kr., Slov. 2 fl. 10 kr. G o z d i: Celje 2 fl. 60 kr., Lipnica 5fl., Ljutomer 5 fl. 25 kr., Ptuj 4 fl. 50 kr.,  Radgona 5 fl. 25 ki\, Brežice 2 fl. 30 kr., Slov. Gradec 1 fl. 90 kr. Gotovo je tnkaj marsikateri  čestitih bralcev pri sebi djal: ,,za božjo voljo, to  je previsoko vcenjeno, toliko dobicka poprek nikoli  nimanr'. Res je tako. Tudi liberalec grof Aitema  priznava v nTagespoiti" štev. 340 od 19. dec. 1880 rekoč: ,,diese Ziffern aind zu boch, die einzelne Parcelle ist ubermiissig getiorTen" t. j. cisti dobodek je pri posameznih johah previsoko vcenjen. Vendar v tolažbo moramo dostaviti, da so komisarji primeroma do drugih dežel le malo zemljišč v I. 7rsto zapisovali (16% njiv, Kranjska 23%» 'n spodnja Avstrija 35°/0)- Mnogo zemlje je tudi v zadnjib vrstab. Tako je vinogradov nekaj vcenjenih v Mariboru na 5 fl., Celji 4 fl., Ljutomer 5 fl., Ptuj 5 fl., Radgoni 5 fl., v Brežicab 3 fl. Poprek najbolj visoko vcenjeni so okraji zastran njiv: Brežice, Celje, Gradec, Lipnica in najbuje Feldbach. Tukaj dolžijo nekega g. Schuetza, ki je ondi to, kar je pri nas liberalec Seidl bil ali liberalec Sorscbagg. Moževi o6itajo v ^Grazer-Volksblatt", da je kmetom pritoživšim se, da se previsoko vcenjava, djal: ,,ne bodite abotni, više vam grunte vcenimo, ve6 kredita imate, leži dobiti denarjev iz posojilnic in branilnic". No kredita so štajerski kmetje res dobili pa tudi dolgov in sedaj jih obresti ubijajo ! Veliko uplivala je na visoko vcenjevanje gotovo tako inienovana doba ,,švindelna" ali vsestranskega denarstvenega sleparstva od 1. 1870 naprej do strašnega nkraba" ali poloma. Takrat so pridelki pa tudi grunti imeli previsoko, pienapeto ceno, ki je 8e ve kmalu prav strahovito začela padati. No, iu ravno takiat delovale so okrajne komisije. Ne dvomimo, da bi sedaj isti komisarji jako drugače cenili. Toda sedaj je prepozno! Dva greba sta bila uže storjena, da se poslužnjemo izrazov liberalca grofa Attemsa. Prvi greb mu je postava sama. Sedaj je prišlo do tretjega in največjega. On pravi: ,,unter allen Umstftnden muss als die grosste Siiode erklart werden, dass die Landes-Commission so bobe Reinertrage der Central-Commission ausgevviesen. Darin beruht all' der Jammer, der jetzt los ist, t. j. vsakako največji greh je ta, da je deželna komisija tolike tarife izročila ceutralnej komisiji. V tem tiči vsa nevolja, ki je prišla uad uas. Kako to? No, do I. 1875 so okrajne komisije svojo nalogo završile. Dne 16. aprila 1875 bila je sklicana deželna koniisija. Imena liberalcov odbornikov smo zadnjič objavili. Ta komisija imela je nalog vcenitve okrajnib komisij pregledati in sestaviti, da se izv6, koliko čistega dobodka vržejo zemljišča v celej deželi. Zopet imamo premalo pojasnil o delovanji ove komi.sije. Zato smemo hvaležni biti konservativnemu poslancu, opatu Borovskemu, pre6. g. Izidorju Allingerju, ki je dne 6. febr. t. 1. okolo 1100 kmetov zbral v Grafendorfu ter razlagal prav poljudno vprašauje o giuntnem davku. Med drugim je djal: okrajne komisije so zve6inoma še precej jiametuo gruate vcenile, toda vladin zastopnik ali ..finančni referent" ni bil zadovoljen injetarife za 10% više potisnene botel iraeti. Namesto, da bi bila deželna komisija tako neopraviceno tirjatev možki odbila, je polovičarski na največjo nesrečo celej deželi postopala. Pritrdila je do polovice finančnemu referentu in tarife okrajnih komisij meni nič tebi nič pozvišala za 5%To je bil največji greb! Kajti sedaj so Hberalni gospodje (med njimi g. dr. Mulle in g. Lobninger) stari kataster straano apremenili. Nastavili so namre6 6isti dohodek zemljišc na 13,255.800 fl. Stari kataster kaže samo: 7,656.101 fl. Tolažili so se gospodje s tem, da so geometerji v mape djali 84.899 novih job, ki so do sedaj bile brez davka. Centralna komisija na Dunaji je se temu mo6no cudila, da so jej liberalni gospodje atajerske deželne komisije predložili 13,255.800 fl. 6iatega dohodka. Gospodje na Dunaji so mislili: Štajerci morajo avojo deželo najbolje poznati. Zato ne bodo hudi, ako jim še menje davka odmerimo, kakor so si ga sami vcenili po čistih dohodkih; zbrišimo jim toraj nekaj cistega dobodka! Tako 80 tudi storili ter 6isti dobodek zemljiš6 nastavili na 11,216.000 fl. Vsled tega zadene Štajerako za 437.800 fl. gruntnega davka na leto več, kakor do sedaj. Povzamimo sedaj navedene liberalne ngrehe", zavoljo katerihŠtajerska škodo trpi. 1. zavoljo postave od 24. maja 1869 zgubi a) Stajerska (jednako tudi spodnja in gornja Avstrija) cesarjevo milost od leta 1849 ter mora ondi odpuačenih 279.208 fl. plačati; b) ae vračuni ondi v nemar puš6enib 175.282 j oh prinalaganji gruntne dače, II. zavoljo okrajnih vcenilnib komisij pride sedaj novih 84.899 johv dačneknjižice sprecejvelikosvoto, III. zavoljo deželne komiaije ao nam uove tarife meni nič tebi pozviaane za 5 0/o. Iz povedauegaje pajasno,daje povišanje gruntnega davka na Štajerskem bilo neizogibno, bržko se je sklenilo gruntni davek nuravnavati". To so pa storili liberalno-nemški poslanci Seidl, Brandstetter, Karneri, Pauer in tovarai. Tem se imajo Štajerci zabvaliti za ovo ,,nevoljo" (Konec prib.) Smešničar 8. Najboljše zdravilo zoper kaaelj so — oklicne bukve. Stari g. župnik trdijo, da, 6e ljudje med pridigo še toliko kašljajo, hitro potihne vse, kedar ua prižnici ovc bukve v roke vzamejo, iz katerib se bodoči zakonski oklicujejo! Radovednost zaduai bitro vsako hripo in kašelj.