Razne novlce. * Iz poštne službe. Poštni asistent Anton Kaufmann v Zidanem mostu je prestavljen na lastno prošnjo v Ptuj. Iz j)olitične službe. Cesarski namestnik je imenoval iiamestniškega kancelista Franca Vidica okr. tajnikom. Imenovanje. Dvorni in ministeriialni svetuik dr. Ivo Šubelj je imenovan za sekcijskega svetnika. * Nova volitev. Nadomestna volitev po rajnem državnem poslancu V. Ježovniku se vrši dne 4. julija, oziroma morebitna ožja volitev dne 8. julija. Volijo ti-le okraji: Marenberg, Slovenjgradec, Soštanj, Gornjigrad. Slovenska kmeeka zveza bo zaradi kandidatnega vprašanja takoj stopila z zaupniki v zvezo. * Slov. kinečka zveza je imela dne 5. t. m. odborovo sejo, v kateri se je volil dr. Korošec prvim, dr. Jankovie drugiin, Terglav tretjim podpredsednikom, Pišek blagajnikom, in Žebot tajnikom. Pribilo se je, da se Kmečka zveza ali njeni poslanci dosedaj niso pogajali zaradi opustitve obstrukcije v deželnem zboru, in da so tozadevne novice le liberalne izmišljotine, s kojimi se hočejo prikupiti svojim nemškim prijateljem. * Poslanec Plšek je stavil v državnem zboru interpelacijo, ker okrajna sodišča pošiljajo župnim uradom le nemške tiskovine za izkaze rojstva in smrti. * Bolnlšnica usmiljenih bratov v GraAcu. Ponavadi gre v maju ud Konventa usmiljenih bratov iz Gradca pobirat za bolnike v naše jnesto Maribor. Pretečeno leto 1909 je bilo v tej bolnišnici 4774 bolnikov sprejetih, in tudi ozdravljenih. z 113.681 oskrbovalnimi dnevi. Operiranih je bilo 4014 z dobrim vspehom. V njihovem okrevališču v Algersdorlu pri Gradcu se je zdravilo 630 bolnikov, z 13.882 oskrbovalnimi dnevi. Predstojništvo bolnišnice prosi tudi letos za prijazno podporo. Deželnega glavarja namestnik g. dr. Fr. Jankovie in g. dež. odbornik Robič sta pri c. kr. namestniji in pri deželnem šolskem nadzorniku pl. Kirchsbergu; posredovala v zadevi zasebne šulvereinske šole v Sevnici ob Savi. Ker so postavna določila po polnoma jasno na naši strani, je upanje, da se bo stvar za Slovence ugodno iztekla. * Plsemske znamke po 25 vinarjev so prišle s 1. majem v proinet. * Ljnbljanska kreditna banka. Ta najstarejši in največji bančni zavod na našem ' jugu zvišuje te dni svojo delniško glavnico od K 3,000.000 na K 5 milijonov z izdajo 5000 komadov novih delnic. Posestniki starih delnic imajo pravico prevzeti na vsake tri stare dve novi delnici, in sicer po kurzu 420 K za komad, dočim se prepustijo stare delnice novim subskribentom po 445 K za komad. Prijave na nove delnice sprejemajo vsi večji slovenski denarni zavodi, v prvi vrsti seveda centrala v Ljubljani in podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. (Glej tudi današnji inserat.) — Z ozirom na dejstvo, da se obre- stujejo delnice pri 6'/2%ni dividendi lanskcga leta skoi*o s 6% čistih, priporočamo njih nakup zlasti našim denarnim zavodom, kapitalistom in trgovcem kar najtopleje. — Obenem priporočanio Ljubljansko kreditno banko kot prvi, izkljucno slovenski zavod k posredovanju vseli denarnih kupčij. * Mladlnska organizacija na NemSkem zelo napreduje. Kakor \ očajo nemški listi, obstoji v zahodni Nemčiji okoli 2000 mladinskih društev, ki štejejo skupjio % milijona članov. Ta društva imajo namen, poglobiti versko življenje, označiti značaje in zanimanje za izobrazbo, in druga važna vprašanja. Pa tudi nied protestanti se mladina precej krepko giblje, radi česar morajo nen.ški katoličani vedno paziti. * Požrtvovalnosl za katoliški tisk. Cerkveni poglavarji ne le da pogosto vabijo Ijudstvo k požrtvovalnosti za katoliški tisk, ampak dajejo neredkokrat tudi sami potrebne zglede. Tako je prodal sedaj kardinal Rišelmi, nadškof v Turinu (severna Italija) velik del svojega po oeetu podedovanega deleža, in daroval skupiček, 70.000 K, v prospeh turinskega katoliškega dnevnika „11 Momento". * Sveto leto na sv. Višarjab. Letos se obhaja na Koroškem 5501etnica slavne božje poti M. B. na sv. Višarjah. Leta 1350 so namreč našli visoko na planinah v žabniški fari blizo Trbiža čudodelno podobo M. B., kateri na east so kmalu sezidali na onem mestu malo cerkvico. Ker so verni kristjani tukaj pogostoma prejemali velike dušne in telesne milosti, in ker so se godili tudi cudeži na tem mestu, so romarji od leta do leta v vežjem številu prihajali ne le iz Koroške, temveč tudi iz Stajerske, Kranjske in Primorske. Za letošnje leto naznanja knezoškofijski ordinarijat krški v zadnji številki svojega uradnega lista, da je za letošnji jubilej papež Pij X. dne 7. januarja 1910 podelil s posebnim pismom za čas romanja vsem spovednikom na sv. Višarjab. posebne pravice, vsem romarjem na sv.. Višarje pa popolni odpustek, če opravijo veljavno spoved, vredno prejmejo sveto obhajilo, in nekaj malega molijo na papežev namen. Božja pot na sv. Višarje se je odprla na dan pred Vneboliodora Kristusovim 4. maja ob 6. uri zvečer z ¦ molitvami na čast Boga sv. Duha, lavretanskimi litanijami, in blagoslovom z Najsvetejšim; drugi dan bo slovesna služba božja in pridiga. Ves čas božje poti bo pred vsako nedeljo in praznikoin po litanijah zvečer slovenska, drugi dan pa po slovesni sveti maši nemška pridiga. Slovesne tridnevnice se bodo obhajale 13., 14. in 15. avgusta za Veliki Smaren, in 6., 7. in 8. septembra za Mali Šmaren. Sveto leto in božja pot na sv. Višarje se konča z roženkransko nede]jo, dne 2. oktobra s slovesno službo božjo, pridigo in zahvalno pesmijo. Za letošnje sveto letoboizšla posebna slovenska knjižica, ki bo obsegala ob kratkem zgodovino božje poti na sv. Višarje, in bo dajala romarjem potrebna pojasnila. Da bodo mogli romarji hitro opraviti spoved in prejeti sveto obb.ajilo, je knezoškofijski ordinarijat v Celovcu vse potrebno preskrbel. iTudi za telesne potrebe je za romarje vse preskrbljeno. * Slov. kat. izobr. društvo ,,Straža" na Dunaju uljudno vabi na zabavni vefier, ki ga priredi na binkoštno nedeljo, dne 15. maja, s prijaznim sodelovanjem slov. kat. akad. društva ,,Danice" v dvorani ..Zur schb'nen Schaierin", VI. GumpendorferstraBe 101. Na vsporedu je petje, tamburanje in ,,Vinska bratca", burka v eneni dejanju. — Burka se vrši na Cvičkovem stanovanju v ,,Luegerjevem mestu" na Dtinaju. Dvorana se odpre ob 6. uri. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — ,,Straža" ne priredi po Binkoštih do jeseni nobenega večjega zabavnega vefiera, pač pa bodo, kakor do sedaj, vsako nedeljo prijateljski sestanki v društvenem lokalu, kjer si člani tudi lahko od 6. do 8. ure zvečer izposojujejo knjige na dom. Pri tej priliki opozarjamo one filane, ki imajo izposojene knjige iz društvene knjižnioe, in gredo na počitnice, da jih gotovo preje vrnejo. Izleti v dunajsko okolieo se bodo vršili po dogcvoru. — Slovenska služba božja bo vsako drugo nedeljo v mesecu, to je dne 12. junija, 1.0. julija, 14. avgusta, 11. septembra in 9. oktobra t. 1. Odbor. * Državne ustanove za obiskovalce c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. Na tem zavodu je razpisanih za prihodnje šolsko leto 1910-11 ve6 državnih ustanov po 20 do 40 kron na mesec. Ustanove so v prvi vrsti namenjene stavbnim obrtnikom (zidarjem, kamnosekom \n tesarjem), ki hočejo obisko\-ati dotične triletne kurze, potem pa tudi mizarjem in podobarjem, ki nameravajo vstopiti v oddelek za pohištveno in stavbno roizai stvo, oziroma za lesno in kamneno podobarstvo. Prodnost pri oddaji ustanov imajo prosilci, ki so izučeni v enem izmed navedenih obrtovj in so dovršili obrtno-nadaljevalno šolo. Nekolekovane prošnje, npremljene s krstnim in domovinskim listom, z ufinim, oziroma z delavskim izpričevalom, s Solskimi izpričevali in z ubožnim listom, je vložiti do 10. junija t. 1. pri ravnateljstvu c. kr. umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani. Poštno ravnateljstvo javlja, da zaradi prevelilcega števila poštnih praktikantov ženskih ponudnikov ne more vefi sprejemati. Zaplranle trgovln. Od 1.1. m.naprej je stopila v veljavo postava, ki določa, da 86 morajo trgovine, kjer se prodajajo jestvine in druga živila, zapirati ob 9. uri zvečer, vse dnige prodajalne pa vsaj ob 8. uri. 'Ta postavna doloSba pa ne obsega samo trgovine, ampak tudi vse prodajalne produklivnih obrti. Odslej bodo torej morali zapirati ' ob 9. uri zvt^er1 svoje prodajalne mesarji, mlinarji, slaščičarji, peki itd. Krojači, Šivilje in čevljarji, ki imajo gavne prodajalne, bodo iste že ob osmili zvefier morali zapreti.; Postava tudi dolofia, da se pred 5. uro izjutraj ncfljena trgovina ne sme odpirati. Iimetljski pouk v ljudskih šolali. 'Na vsezadnje je vendar tudi naša slavna avstrijska vlada spo^ znala, Ra bo treba dati našim ljudskim šolaru na kmetili več kraetijskega pouka. V mnogili državali, ki so glede kraetijstva pred Avstrijo, se morajo Ijudskošolski učitelji še Specielno izobraziti za kraetljski pouk. Bedaj se sliši, da je naučno ministrstvo poslalo sedem avstrijskih nčiteljev ' v dvamesečni kmetijski tečaj na vseučilišfie v Giessen na Gornj. Hessenskem. Med temi je eden Slovenec, učitelj Humek" iz Bohinjske Bistrice. Samo dvomimo, da bi eden sam učitelj na Slovenskem zamogel podati dovolj strokovnega kmetijskega pouka. Naša zahteva mora biti. da se že v mčiteljskili pripravnicali poda potom strokovnjakov naSim učiteljišenikom toli potrebni poulc o najbolj važnih kmetijskib. panogali. ' Vsi kmeeki sinovi nimajo prilike, da bi posečali po končani ljudski goli še kmetijske Sole, a nauki, ki se jih bodo navzeli že v ljudski šoli, jim bodo ostali ' v ; spominu vso življenje. * Liberalna skrb za naSo mladino. Ko se je pričelo na Slovenskem z ustanovitvijo ,,Orla", tedaj so liberalci z zasmeliovanjem spremljali prvi razvoj. Obetali so mladi organizaciji skoraišnjo smrt. A kmalui je postal ,,Orel" organizacija, ki je upravičeno pri^O' la skrbeti liberalce. Liberalci so prifieli boj proti Orlom, a ta boj je obstojal v psovkah. Psovke naSi organizaciji ne škodijo, in gre krepko naprej, Hberalno sokolstvo pa crka. Liberalcei ta pojav umevno skrbi. Kako slabe se Cutijo, so se razkrinkali s slavaim sokolskim plakatom. Nalepili so na hiše v Ljubljani plakat, v katerem vabijp: Slovenska mladina — v sokolske vrste! Na plakatih prosijo mojstre, naj pust« svoje vajence in uslužbence k Sokolom. Take zavesti siromaštva od strani Sokolov vendar še ne bi prieakovali. A vaši plakati bodo našli kaj malo odmera v srcu slovenske mladine. Naša slovenska mladioa se ne lovi, kakor v cirkus, s plakati; gre tja, kier dobi res pravo izobrazbo in poštenje. Sokolski stmK je popolnoma umeven, a pridejo 3e časi, ko bo še boli potlačen k tlom, kakor je sedaj. * Liberalni zadrugarji psujejo v zahvalo za to, da duhovniki nesebično sodelujejo pri zadrugah. ist» v zadnjem ^Narodnem Listu", kakor je to razvidno ja dopisa iz Gornje Poljskave, na nesramen na&in. Vse stare posojilnice ae iraajo duhovščini zahvaliti za.sroj razvoj; še sedaj vodi mnogo duhovnikov posojilnice, ki so v liberalni celjski zvezi, a liberalni zadrugarji blatijo to delo, in brez povoda .oSitajo duhovščini. j(ta v larovžih izginevajo hranilne knjižice starih ženio. To si je treba zaponuiili! * Trapastega farja, prismojenca in zarobljen*ga misijonarja je imenoval že v treh številkah „810venski Narod" našega nepozabnega Antona MariiHa Slomšeka. Pred okoli štiridesetimi leti pa je isti ,.Slovenski Narod" imenoval Slomšeka našega najve5jegat narodnega prvoboritelja, in napadal slovenske škofe^. zlasti mariborskega, zakaj niso zadostno počastili škofa Slomšeka. Kako pa je priSel ^Slovenski Narotl* do tega, da imenuje moža, katerega je prej kovai r zvezde, in ga imenoval narodnega prvoboritelja, serlaj naenkrat ,,trapastega farja"? Samo zato, ker je šele sedaj zvedel, da škof Slomšek ni bil liberalee, ampak je liberalizem odločno pobijal, in imenoval !iberalce celo največje in najostudnejše sleparje. To j> gospode okoli «Slovenskega Naroda" tako razburilo, da mahajo po ubogem Slomšku kakor obsedeni. Res čudni ljudje so ti na'2i liberalčki! * Organlzacija med katoliškim dijaštvom. NaŽe katoliško dijaStvo se marljivo giblje. V Gradcu |» združeno v katolišlceni akademičnem društvu ,,Zarja", na Dunaju v ,,Danici". — Dne 15. t. m., to je nabuikoštno nedeljo, pa se ustanovi v Pragi slov. kat. akad. društvo ,,Dan". Potem se ne bo ustanovilo naj-brže nobeno katoliško akademieno društvo, dokler s«' ne ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Krako?i je za slovenske katoliške akademike predrago mesto, ker je izmed vseh vseučiliških mest menda najdraž,je. V vseh drugih boUo pa sedaj imeli svoja ognjišfta. V Pragi, iz katere so dosedaj prihajali v domovino najhujši svobodomiselci, v Pragi, kjer je slov. kat. akad. društvo, kakor se je že tolikokrat pisalo, nemocročo, v Pragi torej se dela ,,Dan". Cas je že, da pridejo kaioliški dijaki v Prago, da ne bodo bratje Cehi mislili, da je slovonsko ljudstvo tako, kakor so bili njegovi dosedanji zasfopniki med dijaštvom v Pragi. — Drugi dan bo velik kršč. soc. tabor katoliških Cehov, in obe slavnosti se bosta lepo združili v znamenju kat. slovanske vzajemnosti. * Slovenskl zdraA^nlki prirede dne 26. in 29. t. m. izlet v Zagreb, ki ima namen, da se Se tesneje zdmžijo in pobratijo jugoslovanski kolegi. Marlborski okraj. m Iz sodne dvorane. 191etni Anton Rajh, pristojfin v oMino Savce, je služil kot hlapec pri trgovcu Janezu Holzer na Tržaški oesti v Maribom. V času od 1. novembra do 1. marca t. 1. vkradel je sat>}6mu gospodarju ve^ žakljev pfeenioe in koruze v približni vi-ednosti 200 K. Ukradeno blago je vrgel 5ez. plot v sosednji vrt javne bolnišnice, kjer ga je pomožni delavec Alojzij Matjašič, pristojen v Župetince, sprejel, in potein prodal deloma pri okradenem trgovcu samem, deloma drugod. Obtoženca sta pred sodnijo le priznala, da sta vkradla štiri žaklje žita v vrednosti 24 K. Sodmjsko se je pa dognalo, da je trgovec Holzer izplaeal Matjašiču 60 K, trgovec Loopold Gusel pa 24 K za žito. To nasprotje je obtoženee Matjašič razložil tako, 5eš, da je pri kmetih v okolici Maribora kupoval žito. Obtoženca sta, se obsodila, da sta pokradla žita v vrednosti manj kakor 50 K. Rajh je ob.sn.je!! ua 0, MatjaŠif; na tri mesece težke, s postom pcostrene iječe. Spomladna konjska dirka v Mariboru. — Na praznik dne 5. majnika se je vršila spomladna konjska dirka na Teznu pri Mariboru. Udeležilo se je je lepo fetevilo slovenskih konjerejcev. Darila in odlikovanja so dobili sledeči slovenski konjerejci: Anton Petovar iz Bunčan za svojo (triletno kobilo ,,Palestra"; Jožef Vaupotič iz Lokavc za osemletno kobilo ,,Zora"; Franc Pušenjak ' iz Lokavc za petletnega žrebca ,,Rado"; Frančiška Osterž iz Veržeja za 6letno kobilo ,,Radika"; Martin Zelenko iz Veržeja za Štiriletno kobilo ,,Furia" in Fran Seršen iz Veržeja za triletnega žrebca ,,Ferdo." Kakor vsako leto, tako so se tudi pri tej dirki slovenski konjerejci s svojimi žrebci in kobilami častno izkazali. m Selnica ob Dravi. Nek znani pregovor pravi: ,,Redka je nesreča brez koristi." Ta pregovor se je uresnifiil tudi nad našo vasjo. Ravnokar bodo minula tri leta, odkar jo divjal v naši vasi velik požar, ki je pet poslopij popolnoma vpepelil. Na istem mestu stoje zdaj lepše, ^nažnejše biše, kojim one upepeljene približno niso bile enake. Tako je postala Selniška vas ena najlepših v celi okolici. Ako vzamemo še lep, da, krasni okoliš vasi v poštev, potem pač z vso pravico laliko re6emo, da je Selnica lep, krasen kraj! — Selniška vas pa ni le samo po svoji zunanjosti lepa, ainpak tukaj je tudi življenje precej mirno in pi*ijetno. V vasi imamo dobre štacunarje, mesarja, peke itd. V bližini imamo železuiško postajo in zdravnika; samo nekaj neobhodno potrebnega nam je dosedaj manjkalo, in to je pitna voda, — lmeli smo sicer vaški studenec, a bil je že delj fcasa zapuščen, nesnažen in razpadu blizu, Voda v njem je bila nepitna, in to smo posebno v vročem poletju oridko občutili. A hvala Bogu — tudi ta hiba je sedaj odstranjena. C. g. župnik se je nas ubogih, žejo trpečih vaščanov usmilil, ter je dal važki studenec na svoje stroške, ki so znašali okoli 500 K, popolnoma prenoviti in osnažiti, tako, da bodemo imeli za naprej izvrstno, zdravo pitno vodo. Ker je to za nas neprecenljiva dobrota, zato smo našemu č. g. župniku Gregor Hrastel-nu veliko hvalo dolžni, katero mu na tem mestu očitno izrečemo:j Presrčna hvala Vam, 6. g. župnik, za veliko, nam izkazano dobroto, katero bodo vživali gotovo še tudi naši potomci. — Bog plati! Hvaležni selniški vaščani. m Selnica ob Dravi. G. Franc Glaser., posestnik v Rušah, je daroval naši Citalnici svoj posojilnični delež v znesku 10 K. Bog plati vrlemu narodniaku! Naj ga posnemajo še drugi, ki so posojilnici delež odpovedali. m Št. Lovrenc nad Mariborom. (Požar rešil trg!) Dne 6. maja 1910 ob y2ll. uri pred polnočjo je začelo goreti v podstrešju Kašovičkine hiše. To je opazil gospod knjigovodja Požar. Ker ni mogel skozi vrata, vdrl je skozi okno v poslopje, in klical pomoči. Sosedi in drugi prihite in gase neutrudljivo. Tudi požarna bramba je bila pripravljena. Ob 5412. uri je bilo vse pogašeno. — Gospo Kašovič so našli v kleti preoblečeno in zbčgano. Pripoznala je, da je vsled bede sama zanetiia. Takoj so jo aretirali, in prepeljali v Maribor na sodnijo. Najbrž se ji ie omra5il duh. Gospodu Požarju vsa čast in zahvala, da je rešil lep kos trga velike nesreCe! m St. Lovrenc nad Mariborom-. Tukajšnje km. zadružništvo vrlo napreduje. , Najlepši dokaz je tukajgnja kmečka hranilnica in posojilnica. Ta.iina na binkoštni ponedeljek popoldne ob 1., oziroma 2. uri obfini zbor v Pernatovih prostorih v trgu gt. 128. Načelništvo in nadzorništvo bode obširno poročalo o delovanju v letu 1909.. Vpisovali se bodo tudi novi udjezadružniki, Ud-zadružnik vplača delež 4 K, ki so njegova hranilna vloga, vpisnine 1 K,, in za zadružne bukvice 40 vin. — K obilni udeležbi vabi načelstvo. m Jarenina. Zopet smo imeli zadnjo nedeljo priliko slišati o lepem napredku v Jarenini. Na občnem zboru hranilnice in posojilnice smo narareč izvedeli, da je imela pretečono leto 116.672 K prometa, torej za 51.000 K ve6, ko prejšnje leto. Naša radost je bila tem ve^ja, ker imeli smo ta dan neumornega delavca na zadružnem polju, g. nadrevizorja PuŠenjaka v svoji sredini, ki je z njomu lastno zgovornostjo slikal mnogoštevilno zbranemu občinstvu razvoj kraeftkega stanu, in dokazoval veliko važnost naših posojilnic, katere skoro edino zamorejo našega, že itak preve6 zadolženega kmeta rešiti iz rok raznih oderuhov. — G. odvetnik dr. Leskovar je v znesenih besedah razpravljal o zvitem namenu Siidmarke in Schulvereina, ki med nami ne deluje iz ljubezni do nas, ampak hoče nas in naše otroke potujčiti, naše lepe kraje pa z nemškimi protestanti preplaviti. — Obema gospodoma smo za lepe besede, ki so tako blagodejno uplivale na poslušalce, prav hvaležni. m Dekliški shod obmeinih Slovenk prl Sv. Krlžu nad Mariborom. Dekliške Mar. družbe mari- borske dekanije na levem bregu Drave priredijo dne 21 t. m., na praznik Sv. Trojice, majniški izlet k Sv. Križu nad Mariboroui, kjer se vrši dekliški shod obmejnih Slovenk. Ker je posebno ob meji potrebno, da varujemo.sveto vero in materino govorico, zato vabimo vse, v okrožju Sv. Križa bivajoče slovenske mladenke in njihove rnatere na dekliški shod dne 22. ma,ja. Sliod se vrši po teni-le redu: Predpoldne ob 10. uri pridiga, potem slovesna sveta maša, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, in poklonitev majniški Kraljici. Popoldne shod pri g. Gašparju Dobaj, kjer nas bodo križevska dekleta razvedrila z lepo igro ,,Cašica kave", in miCnimi pesmimi. Na shodu bo govoril odposlanec S. K. S. Z. iz Maribora. Tudi mladenke posameznih Marijinih družb pozivljamo, da bi se oglasile k besedi. Ob 3. uri kratek nagovor, v cerkvi za slovo, in potom vofcernice s petimi litanijami. Se enkrat torej obmejne Slovenke: Na svidenje dne 22. maja pri Sv. Križu nad Mariborom! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Krasen poinladanski dan je bil; zbralo se je tisto nedeljo popoldan, dne 8. maja na stotine ljudstva, prijateljev, sosedov in znancev, da spremljajo svojega rojaka, g. Karola Zavernik, bivšega orožniškega stražmojstra, na potu do zadnje postaje: ,,k pokoju v grob tihoten." — Po dovršeni triletni vojaški službi izvolil si je takrat čvrst in močan mladenič orožniški stan. Služboval je na Kranjskem, od kodor se je po devet letih vrnil v domaCi kraj, s Šaržo stražmojstra sicer, a v prsih pa s kaljo — smrtne bolezni, ki si jo je nakopal v težavni službi. Ker se mu zdravje ni ve6 vrnilo, bil je stalno umirovljen, ter je bolehal še nad dve leti, dokler ga ni rešila smrt! Umrl je, previden s sv. zakramenti, dne 6. maja, star komaj 35 let. N. v m. p.! m Sv. Lenart v Slov. gor. Tukaj so vrši politični sliod slovenske Kmečke. zveze na b i n k o š tn i p o n e d e 1 j e k , d n e 16. m a j a 1910 p o v e • černicah v dvorani g. Arnuša. Poročata gg. poslanca Roškar in ['lšek. Obenem je občni zbor politi6negŁs društva zji šentlenartski okraj z navadnim sporedom. Ker se bližajo okrajne volitve, se bo tudi 0 njih rekla potrebna beseda. Agitiraite, pridite! m Gornja Poljskava. Avskultant Hojnik, kateri je kot gimnazijec igral v narodnem oziru dokaj čudno vlogo, je začutil potrebo, začeti z delom za mili ,,narod". Poln navdušenja za svobodomiselne, socialdemokraško-štajercijanske ideje, katere propagira dan za dnevom .,Narodni Dnevnik, je pričel svoje delo tudi v tem smislu. Zbral je nekaj narodnih dvoživk, poklical voditelja socialdemokratov, Kiteka, in s temi ,,narodnjaki" ustanovil liberalno posojilnico. Pribiti moramo, da je zelo žalostno, če se v našem kraju, ki je v narodnem oziru zelo zaostal, na tak naein ,,narodno" dela. Se žalostnejše pa je, da se v vodstvo posojilnice, katera bo iskala, stranke med kmeti, voli socialnega demokrata, akoravno ve dandanes vsak otrok, da so socialni demokrati najbolj strupeni sovražniki kmeckega stanu. Da bo naše kmeeko ljudstvo ostalo zvesto svoji kmečki slovenski posojilnici v Spodnji Poljskavi, in popolnoma preziralo rudečo Hojnik-Kilekovo posojilnico, se razume samo ob sebi. Nepotrebna liberalna posojilnica pa je začela svoje delo z nesramnim obrekovanjem, V zadnjem ,,Narodnem Listu" v dopisu iz Gornje Poljskave piše nekdo v imenu liberalne posojilnice sledeče: ,,Seveda gg. duhovnikora bi bolj ugajalo, če bi iraelo ljurlstvo hranilnico v larovžu, kjer kmetje nimajonobenebesedevečzraven,inpotemboljlahko izginevajo liranilne knjižicestarihženic* Z ozirom na to podlo obrekovanje pozivljamo dopisnika, daj navede jmena naših posojilnic, v katerih nimajo kmetje nobene besede zraven, in izginevajo hranilne knjižice starih ženic. Ce tega ne stori, ga imenujemo navadnega lažnjivca. m Slov. Bistrica. Slavnost, ki jo je priredilo naše izobraževalno društvo dne 8. t. m., je prospela z ozirom na naše razmere prav dobro. Udeležba je bila prav povoljna, fantje in dekleta pa so izvršili svoje naloge res častno brez izjeme vsi. Govomiki so podajali v lepi obhki zlata zrna potrebnih naukov, ter vsi navdušeno govorili. Hvala torej vrli, zavedni mladini slovenjbistriški. Le po tej poti čvrsto naprej. Ne ozirajte se na one, ki vam ali kljubujejo, ter tako kažejo svoje hudobno srce, ali pa vam v svoji domišljavosti in zaslepljenosti drugače nasprotujejo. Pojdite prek teh krepko naprej, odkrito, značajno, vztrajno. Vaše delo vam mora pridobiti med vsemi dobro raislefiimi in znafiajnimi Slovenci prijateljev, plevepa odpadejo same od sebe. Živeli vrli igralci, govorniki in pevci! m Poljčane. Nova šulvereinska Sola se začne bojda staviti še to leto v našem Peklu, katere o5e bode nemški Schulverein in protestantska Siidmarka, seveda tudi protestant g. Baumann ml. — Baje je Pekelčanom Schulverein ponudil za stavbo 50.000 K, ostanek pa bodo sami vkup naberačili. Nemškutarji lovijo na vse pretege slovenske stariše, da dajo svojo nedolžno mladino v to raučilnico, katera jim bode njihove otroke le odtujila materinemu jeziku. Slovenski stariši, posebno Pekelčani, ki imate količkaj ljubezni do sebe in svojih otrok, ne dajte se premotiti grabljivim volkovom, ki prihajajo k vam v ovčji obleki zapeljive nemškutarije. Od vsakega pošteno mislečega 61oveka pripoznano vzgoje,valno pravilo je: otrok dobivaj prvi in temeljni pouk v materinem jeziku! Noben Nemec ne pošilja svojega otroka v slovensko Šolo, ker otrok učitelja ne razume, in se toroj ne more ničesar naučiti; zakaj bi ravno vi svoje otroke tiŠčali v tujo šalo, kjer izgubi otrok toliko dragocenega Casa v naj- lepži in najvažnejši dobi svojega življenja. — Povedati se vam mora že tudi naprej, da se bodo vaši otroci za nemškutarskimi zapostavljali in izzivali, kar bode privedlo do prepirov in pretepov ter končnega sovraStva. — Pekelčani, painet je boljša ko žamet! m Tlnie. Krasnoga divjega petelina ja ustrelil minoli teden gospod župnik Janez Medvešek. m Pekel pri PoljCanah. To vam je bil ravs in kavs; pa, zakaj! Naši vrli fantje so postavili v soboto zvečer dne 30. aprila t. 1. pri gostilni rajnega Damšeta, katero ima v najemu nemškutarsko misleč Fr. Grubelnik, prav Grobelnik, — majevo drevo. — Vrlim fantom je padla prav lepa misel v glavo; okrasili so drevo s cesarsko in avstrijsko zastavo, na vrK smreke pa pritrdili slovensko trobojnico. — Ko se 1. maja prebudijo naši deuč gesinnte Pekeleani, in opazijo novost, zaprlo jim je sapo. To bi morali videti, kako so letali ti nemškutarski h6urki od Poncija do Pilata, da jih reši od njili astme, sicer popokajo. — Jojraene, sto zelenih kuščarjev, gadov in modrasov, ter polk ciganov, bi ne napravili toliko strahu in trepeta, ter jeze našim Pekelčanom, ako bi prilomastili k nam, kakor je napravilo to nedolžno drevo s svojim dičnim slovenskim okraskom. — Celi dan niso naši nemčurčki mogli nie jesti in piti, in še to, kar so po sili zavžili, jim še do danes v želodcu tiči, ker drevo še stoji. Iskali so sredstev, kako odstraniti to drevo in na njem slovensko cunjo, tako namreč so jo iinenovali, pa na srefio našo, niso bili toliko mogočni. Poskrbeli so za moža, da spleza vsaj na drevo, in odstrani tega zmaja: toda junaku je, ko je priplezal do polovice drevesa, padlo srce v hlače, in hočeš ali nočeŠ, rnoral je nazaj, češ, moje pregrešne kosti so vendar več vredne, nego zastonj golaš in pivo, in ce ga nikdo drugi ne plača, pa sam, — po zastavo naj pa gre, kdor Loee. — Ko so iantje izvedeli za nakaiiOj zastražilo je kar 20 fantov smreko, ter jo varovalo celi dan in Še pozno v no6. Vkljub zastraženju drevesa je g.rišel Albin Belak z orodjem, da smreko odstrani; toda ubrati jo je moral urnih korakov, za svoje junaštvo pa ;je dobil par gorkih po svojem, od nemškiitarjev izrejenem hrbtu. — Pa kaj ste fantje še drugega storili! NemŠkutarji se sedaj inenijo, da jim Ijocle Siidmarka odpovedala nameravano 50.000 kronsko posojilo za nemško šolo, ker se je Pekel izdal s tem drevesom. Da, ko bi se to uresničilo, potem pa vrli fantje niste mogli najti boljšega sredstva za prepreeenje pricakovanega propada vaše lepe slovenske obeine. Opozorite so vrli in zavedni lantje na god sv,: Cirila in Metoda! ' PekelCan. Pfujskl okra). p PtuJ. Požar. Na Bregu pri Ptuju je v soboto, dne 7. maja zgorela velika i nova tovarna za usnje, last g. I. Piricha. Ogonj je nastal v mlinu, in se od(od razširil po celi tovarni, in to tem lažje, ker zgodaj zjutraj ob 4. n.ri ni bilo delavcev v tovarni. Ogenj je uničil glavno poslopje, kakor tudi velikansko množino izdelanega usnja, ki so ga nameravali drugi dan odposlati. Ptujska požarna bramba je bila kmalu na licu mesta, ter skoro celi clan jako naporno delovala; ludi vojaki-pionirji so prihiteli na pomoč. Ker je bil veter, so bile tudi sosednje hiše v nevarnosti, vendar se ni ogenj drugam i"azširil. I. Pirchu je Sele pred 2 in pol leti zgorela stara tovarna v mestu, sedaj tudi nova; škoda je jako velika. V tovarni je imelo dela čez 100 delavcev, ki so sedaj brez kruha. p Starine, zlasti staro posodo, posebno steklenice, je pobral nek Nemec po Ptuju, seveda tudi po slovenskih hi§ah. Slovenci imamo svoj muzej v Mariboru; tja spravljajmo starinske reči, ne pa v rokeNemcev, ki nas potem še zasramujejo, češ, da ničesar ne razumemo. p Ptujska okolica. Vedno večja potreba stanovskega združenja i'.i koristi, ki jih nudi c. kr. kmetijska družba svojim 51anom, ter druge vsakojake okolnosti, so privedle posestnike ptujske okolice do sklepa, ustanoviti za ptujsko okolico posebno kmetijsko podružnico. Okoli 50 posestnikov je že prijavilo svoj jjristop. Da bi se število udov bodoče kmetijske podružnice kolikor mogoče pomnožilo, vabi pripravljalni odbor vse posestnike ptnjske okoliŠke župnije, kakor tudi sosednjih župnij na prijateljski pogovor, ki se vrši dne 22. majnika ob 11. uri predpoldne v veliki dvorani v gostilni gospoda Zupančiča v Ptuju. p Trgovsk«a zadruga za okolico Ptuj opominja cenj. gg. trgovco na ministrsko naredbo obrtnega zakona par. št. 115, da morajo biti na binkoštno nedeljo vse prodajalnice ves dan zaprte. p Velika nedelja. Tukaj se je dne 30. sušca po neprevidnosti ustrolil 161etni Avgust Andrlič. Nesel si je na pašo samokres, kjer se je takp dolgo ž njim igral, da se mu je sprožil. Zadel se je tako nesrečno, da je čez par dni v ormožki bolnišnici iimrl. Stariši! ne dovolite vsega svojim otrokom! p Sv. Bolfank pri Bišu. V nedeljo, dne 8. raaja 1910 so se zbrali naši možje v prostorih gostilne Horvatove, da prisostvujejo občnemu zboru lar ni ustanovljene posojilnice, in na to sledečemu zborovanju, pri katerom je imel govoriti državni in deželni poslaneo dr. Anton KoroSec. j x i- Načelnik posojilnice,,' gospod župnik VoduSek, je podal sliko o delovanju mlade posojilnice, ki ]6 vkljub svoji mladosti zdrava, krepka in nadebudna, Posojilnica stoji na trdnih nogah, ' pravzaprav na trdnih ramenih imnvitih župljanov ter se Je lzkazala kot velika dobrotnica vseh, ki so bili slufiajno v za- dregah. Gospod župan Lubec je poroftal kot nafielnik nadzorništva ter predlagal staro načelništvo v zopetno izvolitev, kar se je tudi zgodilo. Poslanec dr. Korošec je opisal sedanje stanje kmpčkega stanu. Kmet je priden delavec, a treba je, da je tudi obrtaik, ki svoje produkte proizvaja v tak_šni obliki, rv kakoršni jili potrebuje in kupuje trg; da je tudi trgovec, ki zna svuje pridelke vreči na trg, kajti dasi so minoli, tia bi konzumenti prihajali k producentom. Izriniti se mora prekupce, ki škodijo ceni producentov in konzumentov, ki sta potem oba nezadovoljna. [Napredek kot obrtnik in trgovec pa nudi kinetu cdino-le oblika zadružništva. Govornik razjasnujo namene, ki jih ima novoustanovljena zadruga za vnovCenje živine v Mariboru | ter razvija program zadružnega delovanja naše stranke v bližnji bodočnosti. Dosedanje stranke so se malo brigale za gospodarsko in izobraževalno delo ined ljudstvom, in kjer se je to zgodilo, jim je neslo dobieek ali čast ali pa oboje. NaŠa stranka si je postavila vzornejše cilje in kdor se noče za te cilje boritiv- je sovražnik napredka med našim kmeckim Ijudstvom. Tako se naj razlaga tudi naš boj proti plojašem, ki so tuji mišljenju in življenju našega ljudstva in ki v gospodarskein in izobraževalnem oziru ne ganejo niti z mezinccm. Za to delo nimajo sraisla. Nazadnje pojasni govornik tudi; gospodarsko plat slovenske deželnozborske politike. Zborovalci so z zanimanjem poslušali izvajanja svojega deželnega poslanca. p Sv.Toniaž pri Ormožu. Na praznik, dne 5. t. m. se je vršil pci nas gospodarski sliod, kateroga se je udeležilo na:l 200 mož in mladeničev. Govoril je g. Vladimir Pušenjak o zadružništvu, zlasti o zadrugi za skupno prodajo živine. p Polenšak. Dne 27. aprila je umrla spoštovana mati Marija Planinšek. Raina je bila dobrega srca, sppštovana od vseh župljanov. N. v m. p.! p Cirkovce. Sv. birma pri nas izostane, in bo pribodnje loto, in obenem posvečevanje cerkva in oltarjev. p Cirkovce. Med glasnim kroliotom žnpana Kušerja, se je občinski pisar Matija obregnil ob gospoda župnika, ter govoričil o finančni ,,perkoraturi", ko je na cirkovškem javnem prostoru čital razna oznanila. 0 Matijee, ali znaš, da dotični prostor ni za šikolskega pisarja? Ko bo občina popolnoma razdeljena, bo mencla. le eirkovški tajnik tam gospodaril. Nekateri pravijo, da bo Ton6 šribar, ki bo Matijčeta obril. Radovedni nismo preveC, a to le nam ne gre v glavo, da bi slišal Matija oznanilo gospoda župnika, ako Matija eno uro pozneje v cerkev pride, kakor je bilo 6ita.no oznanilo. Matija je kričal, kaj ,,sliši" v cerkvi. Sliši vendar tisti, ki je navzoS v cerkvi, in ima zdrava ušesa, ne pa tisti, koterega sploh blizu ni. Naš Matija iz Sikol se prav rad glede službo božje ravna po znanem reku: ,,Zadnji priša, prvi odiša." In če mu odide tudi tajniŠtvo, to bo šele čudna in žalostna ,,finančna perkoratura". p Bralno društvo v Crkovcah ima občni zbor dne 26 t m. cb treh popoldne v župnišču Na dnavneoi redu js tndi spremer&ba pravil. p Svetinjo. Voj&ško veterausko podporno društvo obhsja dae 22 miji ob pol 10 uii ti glužbo bnžjo gl&vnogt raz itja in blagoslavIjanja druStvene ztBtave. Po kcnčaoi glažbi božji gknpen oah: d z godbo v Zerovinco k g. PibJaiju, kjor se ?rši veliiia Ijodgka vegelica. Siovenjgraškl okraj. s Reinšnili. Frvi obeni zbor našega izobraževalnega društva dne 5. t. m. je pokazal, da stoji isto že fivrsto na nogah, in se vodno lepše razvija. Točno ob 3. uri pozdravi pudpredsednik g. župnik Podviiiski vse, navzoče, posehno deželnega poslanca g. dr. Verstovšeka, drage goste iz Marnberga in Breznega. Sledi kratko poročilo tajništva, bln g:\jnictva in knjižniCarja, iz katerega zvemo, da ima društvo gotovine 13 K 90 vin. Društvo ima sedaj 820 knjig različne vsebine, toda izposojevale so se le vezane, katerih se je prebralo 400. Prav pridno so društveniki in drugi segali po »Sloveiiskom Gospodarju", ,,Našemu Domu", ,,Straži", ,,Slovencu", ,,Bogoljubu" in ,,Glasniku najsvetejšili Src". Večina knjig je darovana oc! g. župnika, nekaj Kidi od g. kaplana; največ zaslug za društvo ima pnc g. župnik, ki ni le daroval mnogo knjig, arapak tudi večje svote denarja, ter ga podpiral vsestransko. — Novi odbor je sledeži: Kozjak Janez. predseclnik, Podvinski Anton podprcdsednik, Kolešnik Janoz tajnik,' Gril Adoli tajnikov namestnilc, Zavrainik Fcrdinand blagajnilc, Hiter Alojzij blagajulkov namostnik, Krežat Anton knjižničar. Izvoljeni odborniki so porok, da bode drnštvo v naprej §e bo^' naprodovalo. — Nato govori doželni ; -": g. dr. Vefstovšek v krasnih besedali, kako : :nes vsi stanovi izobrazujejo, zato je treba, da se k:i'i ]¦; ki stan izobrazuje, ter nato vzpocibuja navzoče !: : obrazbi. Za krepko in lepe besede bocli g. poslancu na tem mestu izrePona najlepša zahvala! Obenem gr prosiino, da bi prišel še veekrat med hrs. — Kajnn; reeemo k gledališki igri? Vse je napeto prieakovalo, kako se bodete igrali napovedani igrL Domači iant]o pa se upajo na deske? Sicer smo žc poprej slišali. da tias niistijo presonetiti naši navduSeni mladeniči z urro, toda dvomili smo, bo li tudi. filo. Tn rcs, vstvnjnost in :;:'!-ljivost je promagala vse oviro. Prnv dobro ?.;;> .'' ": ' ouodili, knr je pokazal bučen smeh ii1 ob;lr,o '¦¦% dn ao morali -z igro, večkrat prenc- liati. Obc ig.i sto bili izborno igrani. Zato pa lantjeigralci lo nnprei po zafirtani poti! Nabrani denar za predstavi se bode porabil za razširjenje knjižnice. V odmorih nas je razveseljeval domači pevski zbor. Društvu pa kličemo: rasti, krepi in razcvitaj se! s* Sv. Martln ob Paki. Veselilo nas je, imeti pretečeno nedeljo v svoji sredini vrlega poslanca g. dr. Verstovšeka, kateri nam je v zbranih, jedernatih besedah opisal sedanji politifini položaj in delovanje poslancev Kmeč" y zveze. Zborovalci so ga z velikim zanimanjem poslušali, in mu živahno pritrjevali. Njegov vsestransko stvaren in zanimiv govor je izvabil jjoslušalcem veliko priznanje in prisrčno pohvalo. •Sploli si je g. poslanee pridobil s svojim neuinornim delovanjem, in s svojo odkrito ter neprisiljeno uljudnostjo srca vseh, tudi mnogih nasprotnikov, ki so se slioda udelcžili. Zeljno smo pričakovali tudi državue;;a in deželnega poslanca g. PiŠeka, kateri pa je bil žalibog zadržan. Namesto ujega je prišel deželni poslanec g. Terglav, kateri nas je s svojo domačo besedo hitro potolažil. S svojim prirojenim mu dovtipom je označil okstrukeijo v deželnein zboru, ter nje vzro ke, in povzročil mnogo smeha in pohvalo. Ko so se koačno .še prebrale nekatere resolucije, so zborovaloi pozvali poslance, da ostanejo neizprosni v boju za narodne in gospodarske koristi spodnještajerskih Slovencev, so jim izrazili popolno zaupanje, ter obenem obsodili škodljivo pisanje celjskih listov. s Rlbnica. Tukaj je nenadoma iimrl dne 10. t. ra. g. Lipe Miklavc. Pogreb se vrši v. petek, dne 13. t. m. — N. v m. p.! Št. Jan pri Dravogradu. Na binkoštni ponedeljek, dne 16. t.. m. po rani maši je v gostilni g. Casa shod, na katerem bode govorili deželni poslaneo dr. K. Verslovšek. 8 Kmetijs'<o bralno drnšt?o v Staremtrgn priredi na Binkoštni rtondeljek obf-ni zbor g gledečim dnevnim redom: 1. Račan za leto 1909. 2 Pobiranje udnine. 3. Vol tev novega odbora. 4 PcgretOTanje glede 10 letnice dražtvenega obataoka. 6. Slučajnogti, E obilni udeleibi ?abi odbor. Konjiškl okrtj« k Konjiee. Globoko verno in do jedra zavedno slovensko prebivalstvo staroslavne nadžupnije konjiške, se z globoko ainjenostjo in najsrčneišo hvaležnostjo klanja veledičnemu svojemu rojaku, Njega ekscelenci, prevzvišeneinu in milostljivemu vladiki Mihaelu za visoko odlikovanje, ki so ga pridobili od-svete Stolice, in poklonili svoji rojstni fari kot najlepši — majniški dar. Radost še povišujc to, da je ta čast zadela ravno sedanjega, raodrega, požrtvovalnega, gorefiega gospoda nadžupnika, kateremu je cela nadžupnija hvaležno vdana, kot dobre ovčice dobremu pastirju. Za nas larane pa bodi to bodrilo, da bo arhidiakonija konjiška v verskem oziru — biser lavantinske školije. k Konjlce. Žene in gospodinje, matero., najboljše vzgojiteljice naše mladine, pomagajte organizaciji. Vsak stan, ki ima velike in važne cilje, mora združiti svoje raoči v skupnem prizadevanju. Dajte mi dobrih mater, in svet bora spreobrnil; to starodavno načelo še ludi danc-s veija. Da, slovenski narod je lahko ponosen na svoje može — v organizaciji so postali veliki; ponosen na mladeniče in dekleta — zveza ]e njihova moč; naj pa bo ponosen na svoje matere — zato združirao jih! Mladenka, ki je v ,,Dekliški zvezi" delala m se veselila, ter si tako utrdila značaj, naj v zakonu stopi na drugo polje drnštvenega delovanja, in io udejstvuje, kar si je ,v dekliškem delu pridobila. Glavno clelo ženske nrganizacije bodi 1. vzgoja, 2. vzgoja, 3. vzgoja. Ce je doseženo to, je doseženo vse. Zato bodi v izobraževalnem drnStvu poleg mladeniške in dekliške zveze še tretja, namreč žeuska zveza za vspešno vzgojo najlepšega dela slovenskega naroda — uedolžnih otrok. k Ifonjiee. Dne 29. t. m. popoklne po družl^enem nauku "se bo vršil v sobi izobraževalnega dniStva pomeaok o tesnejši združitvi naših žena, mntor in gospodinj. Prijateljice društvenega življenja in gibanja, skrbite za obilno udeležbo! k Honjice. /Pri nas bo kmalu vse v lvajlepšem j-edii. Liboralcev nimamovve2, par nedolžnih šta.jcrcijaiičkov se ponižno skriva, Nemce lahko preštejemo na prste obeh rok, tisthn prodrznim polticpolmiškam, bomo pa- 2e pošteno na krempeljce stopili, če ne boflo dali zlepa miru. Tistira pa, ki napol zastonj na§ knili joiio, praviuio: Boga zahvalite, da živif«1. CtflsM okraf. c Celje. Katoliško podporno društvo v Coljuj ki  ,:ujo orazrerino zasebno dekligko šolo v Celju in ¦.Rospodmjsko šoio v Teharjih, priredi na binkoštni ¦ ' "'k ob 1, iiš-i ]?opoldne pri ,,Belem volu" svoj ."ni zbor. Vspored: porooilo o dolovanju in !,i!ioi;!em stanju društva. — Vsi cenjeni udje in pri: ,1; i-sf,;i «o ir.in nnfnni r.iTiv rninflnn vabi.io. Odbor. huii'1 je tlne. 7. maja 1'Jji.i goapod Gregor Duir>r?ik pri Rv. Frar.Ci.šku v Savinjski dolini letvi svojega življenjn. 'Rojen v Dobrni dne 6. n-ii-ua 1813, v mašnika posvečen v Mariboru dne 23. juVi.|a 18i'9, je mir.i shižboval kot kaplan v Ribnio',' r:!i Zgoniji' Polskavi, v Negovi, pri Sv. Markn, v ppftici (tudi kot provizor), kot provizor in kurat pri Lenartn nad LnSkim, in od 1. julija 1894 kot ziinnik pri ' "-.- ^ ^•¦'-¦•• " *:*•-—'¦!¦¦ (Hi<v. "R. I. P.! i ,i« r L-,n- c Mariia-GriMlec pri F.aškem. Pi-i Letošnjem rojaškem naboru dno U. aprila je bilo iz naše občiae potrjenih 10 fantov. Nekaj tukajšnjih rojakov je bilo potrjenih tudi po drugih krajih. Toliko jih že zda.vnaj ni bilo. — Lov obeine Marija-Gradec za dobo 6 let je izdražbal due 15. aprila g. davčni kontrolor Pleskovič v Laškem za 70 K na leto. Prej je imel iov. tovarnar Withaelm. Lov ima sedaj Slovenec. — Pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic je unirl 85 let stari Anton Aškerc, p. d. Hrušovar, oče znanega slovenskega pesnika in bivšega duhovnika Antona Aškerca. — Svetila mu večna luč! c Arna vas pri Petroveah. V neiloljo, dne 1. t. m. je naš ,,Orel" imel izlet na Dobrno. Neki mož mi .je jjoznejc pravil, da v vseh svojih 60 letih v majniku ni bil nikdar tako vesel, kakor takrat, ko je vide3 same čvrste mladeiiiče lepo v vrsti enakomerno korakati po cesti. Ko pa so dospeli do moje hiše, pravi mož dalje, naenkrat slišim iz vseh grl prijazen poztlrav: ,.Na zdar!" To me je tako vzradostilo, da sern vkljub svoji staroati misli], da štejem komaj 20 let. Kar za njimi bi jo najrajši popilial. la mož ]e izražal slavnemu petrovškomu ,,Orlu" najiskrenejše eastitke na njego^em napredku. — Tako so govorili naSi pošteni možje, tako se je izkazala za vso najboljSe vneta mladina. — Toda kaj pa so med tem delali naši nasprotniki po Arni vasi? Videči tako veliko četo našili ,,Orlov", so obfiutili ti reveži, da zares propadajo. Toda k pogrebu je treba uekoliko sedmine. Zato pa se je v Arni vasi v kratkem času sestavil nov odbor napredne mladine za nabiranje gnilih jajec. Mi smo pa res mislili, pravila mi je pozneje neka ženica, da si hočejo pripraviti olnisen šmorn za vefierjo. Toda nič! Gnila jajca so si shranili kar v žepe, kot pirhe. Torej reveži ste že tako daleč, da. pobirate to. kar kokljam ostane! In tako bogato obložen odbor je Cakal, kedaj se pripelje naš slavni ,,Orel". In res, ko je nastal večer, pridrdra prvi voz, čez nekaj Pasa drugi itd. Dočim so nas naši pristaši navdušeno pozdravijali s klici: ,,Na zdar!", .,2ivio Orli!" itd., obsipali so nas izobraženi naprednjaki s kletvicami in zmerjanjera. Metali so v nas gnila jajca. Toda slaba roka ni dobro zadela, ker se ga je gotovo preveč navlekel. Torej, ker s tem nr.so nife opravili, pa so lioteli fvojo naprednost pokazali na drugem koncu vasi. Ta z dišečimi pirhi obložen odbor se je v spremstvu rlveh naprednih dara prlvlokel na drugi konec vasi, kjer so z mefanjem gnilili jajec pokazali zopet svojo naprednost. Naša poš',ena deklcta bi torej niti na lastni zemlji, na domačem dvorišču se no smela skupno po.uovarjati, kajti že jih izzivajo napredna dekleta. ter gonijo spat. Toda po naših mislih je nekateriin naj)rednim punicam, ki iazijo po noCi okoli po vasi, ter ¦ izzivajo naša dekleia, bolj potrebna posteljica, p:i še šiba po vrhu. Ker pa tega ni, zato si pa morajo nekatere revice o ,,pepelnici" peti ono staro narodno, da: ,,Prišla je pepelnica, ostala sem sirotica,: ženka, brez moža. In pa Ze filovek mlad pride k ljubi mamioi na prevžitek, pa tudi pravijo, da ni dobro, ker se lahko privadi pohajkovanja in lonobe. — V liberalnem.listu ,,Narodni Dnevnik" se baje livali neko dopisunfie z mogočnim pevskim odsekoro ter tarna. da hodijo naSi nastavljat uSesn pod okna! Toda. panlou; Do clanes na.ni že ni toliko prostega Casa preostajalo.. Pao pa nasprotno. Saj vesto, da je moral eden iztoed vas pete pokazati, ker je prišel kot nepovabljen gost brate ,,Orle" izzivat v naš lastni druStveni dom. In pa zakaj bi hodili poslušat, ko pa nam baje obljubujete, da nas bodete z gnojnico polivali. Mi pa vas prav prijazno vabimo, da nas lahko pod oknom naše sobe posetite ob času pevskih vaj, toda brez vaše rauzike. Se okna vara bodemo odprli, 5e bodete prišli, kot se spodobi. To pa zato, da boste bolje slišali, ter da ijoste vsaj videli, koliko truda stane naSega požrtvovalnega g. organista, predno nauCi tako izvrstno našo pevce. — Toliko od izobrazbe napredne raladine. Mislim, da bode z? danes dovolj. Vam pa, dragi tovaritii bratje ,,Orh", kolegi];;!:io pozclrave! Kot vedno bodita nara tiidi oclslej nabožnost srca \\\ izobrazI)a duha oni poglavitni zadaei, za katerimi le hropenimo lientrvidno, kor veino, (l;i no brez uspelia! Le pogumiio nnr-rej! Na zdar! Brat Orel, c Št. Pavel v Savinjski dolini. Naša na novo ustanovljena Soiarska kuliinja v Št. Pavlu začeln. je delovati šelo začetkoni junija f. 1., ker so .do tafias liodili vsled suliega in ugodnega vremena skoro vsi ueenci črez poldno domov, in ni bilo .tedaj popfojpoirebe. OctBor, ki so jo osnoval pod predscdništvom g. dr. Kunsta za vzdrževanjo te kuhinje, nadel si ]e (lubi-odoluo nalogo, oskrbeti brez izjeme vsem otrokom, la ostajajo čez opoldne v šoli, toplo kosilce; sa.i Jc otrok premožnih stanšev ravno tako potrcben opolO.no toplega kosila, kakcr reven. V celem razdelilo se .jc od 3. "janup.rja do 7. marca okroglo 5000 porcij, ter jc jedio povprefijio na dvn 110 otrok. Dobodkov v ?,'-"' ' je bilo 28 kg kaše, 15 kg moke, 9 kg žmavca, V/,: fižola, 24 škafov krompirja in 75 kg riža. Doliodko\ v denarju jo bilo sknpno 290 K 8G vin.; taico, f'" ^stane že 200 K čistega dobička, tateri denar se ložil kot fond za drugo leto v Sentpavelski posojiiinoi na obresti. Pri tei priliki so vsem drrovriV^n pnr|',Msani odbor najprisrčneie zaJivaljujo ¦ stilničarju g. Franc Vedeniku, ki ju ri. ..-,;.-..;. .-•>., kiihiiijo in druge potrebne prostore v imenovani blagi nara&n pnpolnoma/ brezplačno. — 'Odbor za vzdr- ŽSYf111'n ?-0Vl1T> hibTnio v St. Pp^ii! ^ro ?S. Hl«l 1910. ^•. i ('iini.-nij.i. c. iii'. \'-\.\ itiCii.i i',i;-,. ¦/.!- >fia: Za dobo 0 let 6d 1. julija 1910 du 30. junija 1916 so bodo sledeee obcinske lovske pravice oddalo v najem, in sicer: 1. Trg Mozirje v izraeri 22(5 ha; dražba se vrši 27. junija ob 8. nri pop. v Mozirju. 2. Okolica Mozirje v izmeri 4GG0ba; dvažba se vrši 27. junija ob 6. nri pop. v Mozirju. 3. Rečica I v izmeri 2665 ha;' dražba se vrši dne 27. junija ob 10. uri dopoldne v Mozirju. 4. Kokarje v izmeri 1910 lia; dražba se vrši dne 27. junija ob 11. uri dopoldne v Mozirui. 5. Gornji grad v izmeri 527 /la; dražba se vrši dno 28. jnnija ob 8. uri dopoldne •\ Gornjem gradu. 6. Bsčna v izmeri 4922 ha; dražba se vrši dne 28. junija ob 9. uri dopoldne v. Gornjem gradu. 7. Novaštifta v izmeri 2247 ha; dražbase vrši dne 28. juiiiju ob 10. uri dopoldne v Gornjem gratlu. 8. Soloava v iznieri 4455 ha, dražba se vrši dne 28. junija ob 2. ui-i dopoldne v Ljubnem. c Sv. Jurij ob juž. žel. Divjega petelina je ustrelil dne 6. maja ob '/20. uri zjutraj g. Franc Lubej iz Kranjčice. Petelin je bil izredno velik in lep. c Sv. Jurij ob juž. žel. Pičispak laže zopet v nNarodncra Listu", čeravno zadnjič ni dobil stave, in mu je izrekla komisija grajo, ker ne zna še dovolj la.trati. Se mu pač vidi, da je zolo razbnrjen, ker ga je .,Slovenski Gospodar" malo pokrtačil. Zadira se v nas, grozi, da bo razkril strašne stvari, če ga ne bomo pnstili pri miru. Res, kaj bo? Pičispak naj razkriva rajši svoje in svoje kompanije eedne reči. Kajti spaki, spnčki in spačke so vsi — grdi, ostudni, da jili nihče ne more vee oprati. Hudo bodejo v ofii PiCispaka tudi naši OrJi, in jim oeita razne namišljene reči. Sevoda spak vidi in hoče videti le slabe reei. Toda, le poglej v svoj regiment, tam boš našel sebi vredne — vzor-spake. Pičispak pravi tudi, da je naroden, in da dela za povzdigo narodne misli, za narod in njegovo prosveto. No, to je pa najnovejše, da delajo spaki za narodno prosveto, najbrž za libcral110; a to prosveto prav radi prepušCamo liberalcem, ki imajo tako tesnc zveze z razniini Pičispaki in spaici. — Zclaj bodi vendar enkrat miren, Pičispak, zdaj ima besedo drugi spak — Pičinorec! c Sv. Jurij ob juž. žel. Nek dopisnik sfe v zadnjem ,,Narodnem Listu" zopet strašno krega nad nami, in nam oeita, cla smo na nečuven način v ,,Slovenskem Gospodarju" sramotili blagi spomin bratov Ipavcev in koncert, kojega dobiček je bil namenjen sporaeniku bratov-skladateljev. — Ne bodite vendar smešni! Kcdo je pa sploh kaj 1 isal 0 spomeniku bratov-skladateljev, in kedo kaj 0 koncertu? Dopisniku se menda raalo meša, ni vse pi-av v glavi. 0 spomeniku in koneertu skladateljema na čast ni nihče pisal ne besedice. Ampak mi smo imeli drug namen. Mi s«io se namreč liofeli pred celim svetom malo pobahati, kake naprednjake mi imamo, kake umetnosti in kake veselice zaato šentjurski naprednjaki in napredJijakinje prirediti. Vas smo hoteli pred celim svetom poCastiti in povzdigniti. Torej bodite nam rajši livaležni, da tako skrbimo za vas, in nikar nam ne delajte krivice, ker tako skrb.imo zaj vaše dobro ime. c Šniarje pri JeJŠah. Lansko leto \t ,,Narodni List" v sosedni šentvidski župr.iji kvasil od nekega ropotanja, in res so ni motil, silno je bilo zagrmelo, ko je shrula na kup liberalna podrtija- šentvidska. Naši šmarski liberalci so si pa menda mislili, 0, pri nas pa ne bo tako, mi se bodemo pa drugaSe na kremplje postavili, a na njihovo žalost so se morali preprifiati, da ni v vsaki luknji rak, ker obsedeli so popolnoma na golih tleh. Izginili so iz odbora kot nekdaj slavna rimljanska mesta iz površja zemlje. Zdaj pa seveda Ie nad duhovnike, oni so vsega krivi, le v ,,Stajerca" ž njimi. Siromaki pa 11 e pomislijo, da s tem le sami sebe blatijo. Vsa čast pa bodi našim možem, ki so volili po svojem krščanskem prepričanju in se niso dali T)remotiti iiberalnemu hn.iskan.tu. Opazovalka. c Ž?1«C. P!or. kat. izovr^žtTtlDO d>iiši-o ¦.Žalec" prirfdi rsa binkoštni p-ndeiek fh pni 4. ur) pounMno. pri g. Kidivfrrj" na Vrbiu glavarst sV.et.jcn", tsoihnrsBJ^, jj-to-oui io prfds;?.'o ginMJke igre: nNajdeiia h'i" Č>ti il b\$*k j^ n»KinJKti «a nsbavo drc.ltvne kejižn'co c Mo3''i8. V naSi dekliSsi zrpzi rlada veliiro n,v(]uš?DJe ?a T»pelico ki s« h,\ 'rrsila na iris.oil,Taoie ndbo/uic dekl š^' z^za dne V2 raaa po voeern><ih pri g Vxs'etn Sportd bode ;anit. v Vabirco k ol :<ini ndrlržhi v.-e zaf-.n^c. n Tjiijafelje Odh r ^reliški ol:ra|. b Grozna uesrcča na železnici se je zgodiln v torok ob devetih predpoldne v Zakotn pri Brežio.ah ob tamošnji čuvajnici. Posestnik Poštnk iz Bizeljskoga s svojo scstro in z Dornikovičem so se peljali na seiem v I3režico. Zdaj v prvem hi[>u še ni po.iasn.in"' kako da pri čuvajnici, kjer gre cesta prek proge. severno strani ni bila zaprta z^itvornica. Ko jo bil voz na progi, pridrvi žc osebnivlak iz Zagreba ter zgrnbi zadnji del voza; spredaj scdefiega voznika je nonpSkodovanoga vrglo stran, konji so zbežali, ostnli voz je pa zdrobilo in vsc zgoraj imenovane tri ose^o popolnoma raztrgalo ' in kosce razvleklo, da so jih lo s težava raogli nekoliko z,brati za pokop. K'1 -, y- kriv urozne nesreče, zdaj še ni dognano. b Rfi.jlienbnrg ob Savi.. Pri vol"<tvi ,;vl,.,. , trški obfiini dno 3. maja je bil soglasnp izvoljen velotržec r. M.Priskcr. Prvi svetovalec je ;i. Ivan Lonart, posestnik; drugi g. poštar Frano KnoiinTi, in tretji g. Jožef Radoj, gostilničar. b Plauhsa. Ma binkoStni ponorleljek ... ... _.;.• popoldno bo (nknj ve!ik gospodarski sbod v gostilni R. Josipa Pinterja po vecornicah. Govorila bosta gg. državni in dežcljji poslancc Franc Pišelc in nn.drevizorVladimir Pnšcnjak. SomiŠljeniki, pridite v obilnem Stevilu! b V Orešjn pri Bizeljskem deluje že nekaj oasa nad 50 let star, oženjen šolski vodja I. A. Cugmus. Ljudstvo je zadnje dni govorilo različne dogod'»ice o njegovem vzgojevanju, in posledica tega je bila, da je po zaslišanju priČ suspendiran od poufievanja. b Po«lsreda. Golovo je Se vsem, ki so slučajno eitali lani in letos nmazani ,,Narodni List", v spomiiiu oni liberalni dopfsnik, in oni nesramni dopisi iz Podsredo. Vsak, še tako propal elovek je obstal presenečronja, kajti zagnjusihi se mu je taka pisarija. Vse je bilo laž, sama ostudna liberalna laž, kakršne jo zmožen le najpodlejši in moralno liajpropadlojši ("¦lovek, pravi izvržck človeške dvužbe. Koliko smrdijive gnojnice se je lakrat in se je še preliva po celjskih listih za Judeževo groše; vsak najmanjši dogodljaj, vsak pojav v nerednih dopisnikovili možganih, je oblekel v dolgovezr-o in strašno jtrozo, in nam naslikal vsakega našega, moža kot najhujšega hudodelca. O ta liberalna laž! Ost vseh teh natolcevanj in ovadb je bila zmiraj obrnjena na g. kaplana PodpeCana, ali pa na č. g. župnika. Prvi se za tako izbruho ni brigal, meneč, naj laja, se bo že naveličal, a ne tako g. župnik. Blagi mož si ni iskal pri sodniji zado§5enja, ker tega ni maral, ker se mu je mladeiiie-dopjsun smilil, in smatral je tudi pod svojo častjo, se pečati s takiin clovekom. Toda ker ni bil vajen lake gonje, kateri je izpostavljen dandanes vsak katoliški dnhovnik, ga je vsaka taka laž zadela v srce. In ni 6uda, če to vpliva tudi na zdravje. Žalibog, je res začel g. župnik vidno bolehati in sedaj leži — na smrt bolan. Evo, tu imate dokaz tiste ,,velike" liberaljic svobodoljnbnosti, človekoljnbnosti in prostosti, katero tako radi naglažajo. Pomislite, in sodite sami! ĄesfnSk ~ miadinske or|aniiacijeR Obmejne Slovenke opozarjamo na sliod, ki se vrši dne 22. t. m. pri Sv. Križu nad Mariborom. Vspored med mariborskimi novicami. i Jarenina. Vnovič opozarjamo vse slovenske mladeniee na mladeniški shod, ki se vrši dne 29. maja v Jarenini. In siuer bo predpoldne slovesna služba božja, pri kateri bo pridigoval g. prof. dr. Hohnjec, nato pa takoj veliko mladeniško zborovanje na lirostem. — Obljubljeni so uajboljši govorniki, vendar naj se tudi drugi v velikem številu oglasijo. — Gospode voditelje mladeniških zvez prosimo, naj skrbe, da bodo vsi kraji častno zastopani. Fram. Mladinska svečanost se ,je na Križevo obhajala v cerkvi in v društvenih prostorih prav slovesno, in ob sijajni ndeležbi naše ljube mladine. Vso slovesnost je vodil Ijnbitelj ter Ijubljenec slovonske mladine, veleč. g. profesor dr. ,J. Hohn.iec. Pri ranem opravilu je govoril polni cerkvi, pri vefiernicah pa v natlačeno polni ve-.iki dvorani Aninega dvora. Okoli 200 fantov in deklet je prejelo svete zakramente. NavduSenje popoldne pri glasovanju je bilo iskreno in veliko. Vrstili so se govori, pesmi, deklamacije. Dva mladeniča, Lešnik in Brdnik, sta govorila mladenieem, dve dekleti, Lešnik in Cretnik, pa mladenkam. Vsak govor je mladina sprejela z glasnimi ,,Živio"klici. Mladina je bila že dobre volje, a g. dr. Hohnjec jo je pa s svojim izbornim, eno uro trajajočim govorom, tako navdnSil, da je postala vneta in goreoa, ter z glasnim odobravanjem pokazala svojo zadovoljnost, pa tudi hvaležnost g. govorniku. Pripravljal je spretni govornik naSe mladeniče in dekleta na botlofii zvezi, mladeniško in dekliško, ter za izobražcvalno društvo, kar se bo letos vse ustanovilo, ko priredimo še vef-jo mladt-niško slavnost. Pa tudi ta slavnost je bila velika zlasti glede ndeležbe; kajti mlacline bi bilo v dvorani najmanj 500, a mnogi so morali ostati v veži na hodnikn, veliko pa jih sploh ni moglo blizn. Ob koncu je vsa mladina navdušeno zapela mogočno pesem ,,Hej Slovenci". Hvala Bogu, čast mladini, zahvala govorniku! Šmarje pri Jelšah. Velekrasen jo, bil tukaj v nedeljo mladeniški tečaj Orlov. Ob 8. uri so imeli mlivleniei sveto mašo. Potem so v prostorni Habianovi dvorani telovadHi predpoldne 3 ure in popoldne 2 uri pod vodstvom brata Vojtcha Jeločnika iz Ljubljajie. Telovadbe se je udeležilo do 40 Orlov otl telovadnih odsekov iz Šmtirja, Št. Jurja ob juž. žel. in Sv. Pefra na Medvcdovem seln. Velika truraa mladenieevfflpdalcev je prisostvovala telovadbi. Zastopar.e- so bi^o mnoge župnije šinarske in rognško dckanije. Pod ¦nrnim voustvom prvega Orla br. Jeločnika so se i ' 'oniči še b:;i vneli za telovadbo; ob 3. nri r;. na se je v lo velikansko Ijudsko zborova- nje. Dvorana je bila iiipoma polna našega vrlega ljudstvn, zlasti obojne mladine. Bilo nas je gotovo preooi !!;¦(• G00. Zborovanje otvori v imenn naSega izobraž valiic.sai drnštva pVedsednik kaplan Sinko, in pr, lacrn, za predsednika zbora župnika Gomilšeka, ki •> •rovanje. Prvi govori brat Ivan Podlesnik, pod- >dnik Zvezo n ¦'"¦¦ ¦ iz Ljnbl.iane. V navdnšfinih !.h pravi: '¦ l nekdaj Tnrki, so šovražni- !oi m socijaldemokrati, ki s r: \.lajo za narodov blagor. Na- .šo fante, nas;;. dekieta n-am'hofejn pokvariti z orožjem laži in hinavsčinc. Tc n.jih delo mora orr^virfnr-Hi naša bojna orfip.nizaeijs) Orlov. Naša 'za\ ta bo strla mo6 onib, ki lepo govoro o domovini. u;i si; vežftin s.fitajeroijanci, ki niSijo inn.itrdno.isi tcmelj našei^ n1stanka, verski tcmolj, ako' bo delala v smislu y Kristus danor-. i'v--:ij, jntri. \™i"n in \u:vn,<<} Jeločnik ognjevito povdarja: V Šmarju so bili nedavno poraženi liberalci. Tako bo tudi v bodoče. V ta naiiien si moramo ohraniti mladino. Orel vzgaja mladeni(v;e potom telovadbe in ponka za može. Našim mladeničem treba discipline, to je pokorščine v telovadJiici in v družini, treba ljubezni do tovarišev in do starišev, treba junaštva v borbi za lastno in narodovo srečo. Teh čednosti treba tndi )flekletom. S takim orožjem gotovo zmocamo. Nadžupnik Korošec zagotavlja oba govornika, da bomo nju nauke upoStevali, da zmagamo na celi črti. Podlesnik v slovo kliče, da lnoramo biti povsod na svojem mestu, v cerkvi in v zborih, in lahek nam bo odgovor. Sinko izrazi zahva- 10 Smarčanom za krasno disciplino ob volitvnh. Gomilšek vzpodbuja vso navzoče k Ijubezni do naše mladine, pa tudi naše domovine, in vabi na delo za ,,Slovensko Stražo". Vsem govornikom ljudstvo navduSeno pritrjuje; šmarski mešani zbor pa vmes zapoje nekaj krasnih pesmi. Ob velikanskem navdušenju ljudstva se konfia shod. Naša mladina ga ne pozabi in tudi ne ostane brez sadu, gotovo ne v veselje Ijudstvn neprijnznim šmarskim liboralcem. Bil je to prelep naŠ dan, Bogu hvala zanj! Mladenlškl lečaj v Celju, prirejen zlasti za telovadee v Savinjski dolini, s« jo lepo in ugodno izvršil. Prišlo je okoli 120 Orlov in drugi mladeniei iz Dobrne in iz cele Savinjske doline. Pohvalno je omeniti mladeniče iz Št. Jurja ob Taboru, ki so se pelja- 11 skozi mesto na vozu, na katftrem so bile zastavice in slovenske trobojniee. Cast vsem fantom! Na tečaju je vodil telovadbo brat Kržan iz Ljubljane. Z zanimanjera so sledili telovadbi mladeniči, ki niso telovadili. Telovadilo se je pridno predpoldne in popoldne. Pouoldne ob 544. uri je bil velik mladeniški shod .,Pri belem volu". Govoril je prav navduSeno g. Fr. Terseglav, urednik ,,Alladosti" v Ljubljani. Polagal jim je na srce one ideale, za katerimi mora hrepeneti vsak slovenski mladenič, namreč ljubezen do slovenskega naroda, gojitev čistosti in poštenosti, ljubezen do domače cerkve, in do domačih slovenskili navad. Po govoru se je ustanovilo okrožje z imenom ,,Savinjski Orel" za telovadce iz Celja, Petrovč, St. Petra, Griž, Gomilsko in St. Jurij ob Taboru. Na}novtJ&« novlc©, Ustauovitev ,,Slovenske Straže" v Ljubljani. Včeraj, dne 11. maja so se v beli Ljubljani zbrali krš(>iinsko misleti Slovenci iz vseh krajev naše slovenske doraovine, da položijo teinelj za naše obrambno druStvo. Velika . ,,Unionova" dvorana je bila polna. Posebno mor*no so bili zastopani naši štajerski in koroški obmejni kraji. Zborovanje je otvoril dr. Šusterši6. Predsedoval je koroški poslaneo Gralenauer. Podpredsednikom slioda so bili izvoljeni: Sentiljski župan Thaler, župuik Ražun iz Št. Jakoba v Rožni dolini, dr. Brecelj iz Goriee in Cok iz Trsta. Na zborovanje je došlo veliko število brzojavnih pozdravov. Obširno poroeilo je imel nrednik Štefe. — Izmed Štajercov so se udeležili debate: Zupan Thaler iz St. iljn, ki je bil pozdravljen z velikanskim oduševljenim dolgotrajnim ploskanjem, ter župnik Gomilšek, Vastlo iz Mozirja, in akadcmik Ogrizek. Blagajniško porocšilo je podal g. Volta. V odbor ,,Slovenske Straže" za Štajersko so bili izvoljeni: dr. Hohnjoc, Pušenjak, Thaler, dr. Benkovič, dr. Verstovšek in Gomilšek. Predsednikom je bil izvoljen profesor in deželni odbornik Evgen Jarc. — Po zborovanju. popoldne so zborovali zastopniki S. K. S. Z., Jugoslovanska prometna zveza in Rafaelova družba. Na večer pa. se je v sijajno okrašeni in razsvetljeni ,,Unionovi" veliki dvorani vršil koncert glasbenega drnštva ..Ljubljana", ki se je vršil nad vse veličastno. ISv. Anton v Slov. gor. Katoliško bralno društvo pri Sy. Antonu v Slov. gor. . fpriredi na binkoštnl pondeljek v prostorih gospoda M. Rojsa gledališko predstavo ,,Tri sestre." Nastopili bodo tudi doniači taraburaši. Začotek ob 4. uri popoldne. Po predstavi prosta zabava, petje, tamburanjc in tombola. Vstopnina: sedeži 50 v, stojiŠea 30 v. fv obilni ndeložbi nljndno vabi odbor.