Acta Sil va e et Ligni 131 (2023), 47–52 47 Pregledni strokovni članek / Review professional article PREDLOGI ZA KARTIRANJE IZBRANIH SKUPIN GOZDNIH FUNKCIJ IN NJIHOVO PODPORO Z IZBRANIMI GOZDNOGOSPODARSKIMI UKREPI PROPOSALS FOR MAPPING SELECTED GROUPS OF FOREST FUNCTIONS AND THEIR SUPPORT WITH SELECTED FOREST MANAGEMENT MEASURES Janez PIRNAT 1 (1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, janez.pirnat@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Za skupine ekoloških in socialnih funkcij gozdov smo kritično ocenili, kako posamezne funkcije na 1. stopnji poudarjenosti določajo način gospodarjenja. Za vse navedene funkcije smo pregledali slovensko znanstveno literaturo s področja gojenja gozdov, prirastoslovja, naravovarstva ter vire iz zakonodaje, ki vplivajo na funkcije gozdov, potem pa pripravili svoj predlog, kako ocenjevati funkcije v prihodnje. Predlagamo posodobljen sistem ocenjevanja in kartiranja poudarjenih funkcij gozdov in poudarjeno sonaravno gospodarjenje v teh gozdovih. Ključne besede: funkcije gozdov, gojitveni ukrepi, kartiranje funkcij, stopnje poudarjenosti ABSTRACT For groups of ecological and social functions of forests, we critically assessed how individual functions at the first level of emphasis determine the management approach. For all these functions, we reviewed the Slovenian scientific literature in the fields of forestry, growth and yield science, nature conservation and legislative sources influencing forest function, and then we prepared our proposal on how to evaluate functions in the future. We propose an updated system of assessing and mapping of emphasized forest functions and an emphasis on close-to-nature management in these forests. Key words: forest functions, silvicultural measures, function mapping, levels of emphasis GDK 58+907:61(045)=163.6 Received / Prispelo: 17. 04. 2023 DOI 10.20315/ASetL.131.4 Accepted / Sprejeto: 22. 09. 2023 1 UVOD 1 INTRODUCTION Gojenje gozdov je ena izmed osrednjih vsebin goz- darstva, ki zajema področja ohranjanja, nege in obnove gozdnih ekosistemov na trajnostnih temeljih in sona- ravnosti (Diaci, 2021). Načelo tako pojmovane nege naj bi vodilo v ravnanje z gozdom, ki bo v idealni situaciji po posegu ustvarilo še boljše stanje od izhodiščnega (Diaci, 2021). Zaradi tega včasih v stroki celo razmi- šljamo, da bi tako naravnano gojenje gozdov hkrati zadostilo vsem potrebam različnih funkcij gozdov. No, zakonodajalec je vseeno dovolj realistično spoznal, da ni tako, in je v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) predvidel, da se funkcija gozda ovrednoti s tremi stopnjami poudar- jenosti, pri čemer je zlasti pomembna 1. stopnja, kjer funkcija določa način gospodarjenja z gozdom. Sedanja delitev funkcij gozdov je v letu 2023 – enako kot Zakon o gozdovih (1993) – praznovala svojo 30. letnico. Zato je nadvse primeren čas, da ob tem okroglem jubileju kritično pregledamo sedanji sistem funkcij in ocenimo, kako z ukrepi določamo način gospodarjenja v gozdo- vih s posameznimi funkcijami na 1. stopnji. Slednje je še posebej pomembno, ker so funkcije gozdov na 1. stopnji poudarjenosti pomembna varovalka za zaščito le teh pred spremembo namembnosti rabe prostora v prostorskih načrtih. Sedanji način delitve števila funkcij gozdov in nji- hove stopnje poudarjenosti smo v preteklosti že nekaj- krat kritično presodili (Pirnat, 2007; Planinšek in Pir- nat, 2012a, 2012b). V pričujoči raziskavi želimo pre- veriti, kako posamezne ekološke in socialne funkcije na prvi stopnji v resnici določajo način gospodarjenja, oziroma katere ukrepe zaradi poudarjene 1. stopnje funkcije prepozna gojenje gozdov kot osrednji instru- ment gozdarjevega delovanja. Zaradi poenostavitve in v luči naših prej navedenih predhodnih raziskav, v katerih smo predlagali nekatera združevanja funkcij gozdov, bomo v pričujoči raziskavi uporabili delovno poimenovanje izbranih funkcij gozdov, kot sledi: • varovalna (združeni funkciji varovanje gozdnih ze- mljišč in sestojev ter zaščitna funkcija – varovanje objektov); • hidrološka (kot sedaj); klimatska (združeni klimat- 48 Pirna t J .: P r edl og i za kar t ir anje izbr anih sk upin go z dnih funk c ij in njiho v o podpor o z izbr animi go z dnogospodarsk imi ukr epi ska in higiensko zdravstvena funkcija); • pestrostna (ohranjanje biotske raznovrstnosti); • rekreacijska (združene funkcije rekreacijska, turi- stična, poučna, estetska); • dediščinska (združeni funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine). Obrambne funkcije v nadaljevanju ne obravnava- mo, ker je po mnenju pisca tega prispevka anahroni- zem, prav tako pa tudi ne raziskovalne funkcije, ker je ta praviloma izločena iz sistema gospodarskih gozdov. Za vse navedene funkcije smo pregledali slovensko znanstveno literaturo s področja gojenja gozdov, pri- rastoslovja, naravovarstva ter vire iz zakonodaje, ki se dotikajo funkcij gozdov, potem pa pripravili svoj pre- dlog, kako ocenjevati funkcije v prihodnje. 2 EKOLOŠKE FUNKCIJE GOZDOV 2 ECOLOGICAL FOREST FUNCTIONS 2.1 Varovalna funkcija 2.1 Protective function Predlog posodobljenega določanja varovalne funk- cije gozda je bil že večkrat predstavljen (Kobal in sod., 2020; Kobal in Papež, 2021; Pirnat in sod., 2022). Po teh ugotovitvah so osnovni podatki o erozijskih, pla- zljivih, plazovitih in poplavnih območjih sicer prosto dostopni, vendar še ne v podrobnih merilih. Na UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire smo razvili metodologijo, ki omogoča izdelavo kart erozij- skih nevarnosti. To metodologijo smo na posameznih ožjih predelih že tudi uspešno preizkusili (Kobal in Papež, 2021; Pirnat in sod., 2022). Na podlagi tega je mogoče objektivno kartirati izboljšano karto varovalne funkcije gozdov na 1. stopnji. Kaj pa gospodarjenje za to funkcijo? Ker so varovalni gozdovi navadno zaradi lege, težke dostopnosti malo gospodarsko zanimivi, oziroma sodijo v kategorijo negospodarskih gozdov z omejenim gospodarjenjem, jih tudi z lesnoproizvodne- ga vidika ne obravnavamo bolj podrobno. Edini pripo- ročeni ukrep pri negi varovalnih gozdov je, da zaradi pospeševanja stabilnosti izbiramo izbrance v skupinah (Diaci, 2021). Varovalna funkcija se lahko smiselno prepleta tudi s klimatsko funkcijo še posebej na stiku gozdnega roba in naselij, ta vidik varovalnosti gozdov obravnavamo v nadaljevanju. Pomembno varovalno vlogo imajo gozdovi na pla- zovitih terenih, še posebej sestoji s strnjenim sklepom ter globokim koreninskim sistemom. Pravočasno pa je treba odstraniti nestabilna drevesa in mrtvo biomaso na bregovih nad hudourniškimi predeli (Gozd in voda, 2007). 2.2 Hidrološka funkcija 2.2 Hydrological function Najnovejša spoznanja o hidrološki funkciji gozda so zbrana v zborniku 36. gozdarskih študijskih dni Voda in gozd (Kobal, 2020). V prispevkih so avtorji predlagali, da gozdarstvo (nastajajoči) sloj hidrografije in vodnih zemljišč prevzame od Direkcije RS za vode (DRSV) kot eno izmed podlag pri določanju hidrološke funkcije gozdov (Pirnat in sod., 2020; Kobal in Pirnat, 2022). Šele na podlagi omenjenih slojev je smiselno določiti vplivna območja hidrološke funkcij, znotraj teh obmo- čij pa označiti ukrepe na ravni sestojev (Pirnat in sod., 2020), kadar je to potrebno. Tako bi pridobili območja, kjer bi izvajali ukrepe za zagotavljanje vodne funkcije gozda na ravni posameznega sestoja. Kakšni so ti ukre- pi? Vilhar (2020) predlaga naslednja kazalnika za spre- mljanje hidrološke funkcije gozda: drevesna sestava in velikost vrzeli. Vendar v literaturi nismo zasledili, da bi izvajali posebne gojitvene ukrepe izključno za pospe- ševanje hidrološke funkcije. Diaci (2006) sicer predla- ga, da se pušča obvodno vegetacijo naravnemu razvo- ju, razen tam, kjer je nevarnost poplavljanja naselij ali infrastrukture. Po Diaciju (2006) naj bi sicer zastorna sečnja ugodno vplivala na vodno funkcijo, razvoj mladja in individualne lastnosti dreves. Višja gozdnatost zliv- nih območij vpliva na enakomernejše sproščanje vode. Redkejši gozdovi so manjši porabnik vode. Če želimo zmanjšati porabo vode, so pomembna pravočasna red- čenja. Odmrla drevnina sicer vsrka precej vode, a ob vo- dotokih plavje lahko ogroža nizvodno infrastrukturo in ga je treba odstranjevati. V sestojih s hidrološko funkci- jo pospešujemo naravno drevesno sestavo in pospešu- jemo manjšo gostoto dreves (Diaci, 2021). V rezultatih projekta Gozd in voda (2007) so zbra- ni ključni ukrepi za zagotavljanje poudarjene hidro- loške funkcije gozda. Tako so v raziskavi ugotovili, da le zmerno redčenje ne poveča odtoka in sproščanja plavin. Nadalje je pomembno ohranjati pritalno vege- tacijo, še posebej v vrzelih. Naravna drevesna sestava z več listavci pospeši nastanek humusa iz opada, kar tudi povečuje zadrževanje vode (Gozd in voda, 2007). Posebno pozornost so v raziskavi namenili tudi obre- žnim pasovom, kjer je zaželen pas obvodne vegetacije, ki zagotavlja naravni pokrov, vendar brez starih oziro- ma nestabilnih dreves. Iz vsega tega lahko zaključimo, da sonaravno goje- nje gozdov praktično v vseh primerih dobro pokriva tudi gospodarjenje za hidrološko funkcijo, edina kon- fliktnost bi izvirala, če bi se odločili puščati mrtvo bio- maso (torej eno izmed oblik pospeševanja pestrostne funkcije) v neposrednem zaledju (npr. ena drevesna višina) od vodotokov, ki ob poplavah lahko odnašajo Acta Sil va e et Ligni 131 (2023), 47–52 49 lesno plavje. To praktično gledano pomeni, da bi paso- ve gozda, ki ležijo v oddaljenosti 1-2 drevesni višini od struge vodotokov, uvrstili v najvišjo stopnjo poudarje- nosti, vse druge gozdove pa v 2. stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije. 2.3 Klimatska funkcija 2.3 Climate function Pomen sestojne zgradbe, predvsem na gozdnem robu, smo obravnavali s poudarkom na urbanih gozdo- vih (Hladnik in sod., 2020), vendar je izsledke mogoče prenesti širše na klimatsko funkcijo gozda. V predelih, kjer se pojavljajo močni vetrovi, je po- membno dimenzijsko razmerje h/dbh. Debla z visokim dimenzijskim razmerjem prenesejo bistveno manjše uklonske obremenitve kot debla z nizkim. Pri smreki je h/d razmerje ugoden kazalec odpornosti zoper veter. Ta se tu giblje med 0,5 do 1,0, kar je več od 0,8, velja za kritično. Priporočeni so sestoji, kjer je premer nad 35 cm in h/d pod 0,8. (Diaci, 2006). Seveda je pomembno tudi zdravstveno stanje drevesa. V predalpskih smre- kovih gozdovih velja, da najbolje opravljajo varovalno funkcijo raznodobni sestoji z neenakomerno sestojno zgradbo, kjer se različne drevesne vrste ves čas obna- vljajo (Bachofen in Zingg, 2001). Redčeni sestoji imajo nižje dimenzijsko razmerje (h/dbh) in zato večjo od- pornost na sneg, veter, žled. Z jakostjo redčenje lahko to razmerje uravnavamo (Kotar, 2011). Ključna vpra- šanja so, kako različni gojitveni prijemi vplivajo na: prostorski razpored drevesnih vrst, gostoto sestoja, razmerje h/dbh, dolžino krošnje, homogenost sestojev (Diaci, 2021). Na dimenzijsko razmerje lahko vpliva- mo z redčenjem in tako z ohranjanjem dolžine krošnje drevesa. Tudi starost vpliva ugodno, saj je višinski pri- rastek prej upočasnjen kot debelinski prirastek (Kotar, 2011). Z uravnavanjem gostote dreves in s tem veliko- sti rastnega prostora z redčenji povečamo povprečno debelino dreves in tako vplivamo na manjše dimenzij- sko razmerje dreves (Kotar, 2011). Za povečevanje stabilnosti dreves je pomembno po- stopno pomlajevanje. Poleg individualne je potrebna kolektivna stabilnost. Za ohranjanje kolektivne stabil- nosti je pomembno, da upoštevamo naravne strukture, npr. šope in skupine. Pri redčenju ne pospešujemo pre- velikega števila izbrancev oz. da jakost redčenj ni pre- visoka (Diaci, 2021). Premočna redčenja zmanjšujejo kolektivno stabilnost dreves v sestoju. Z redčenji se zmanjšuje število dreves, kar vpliva na boljšo osvetlitev notranjosti, na višje temperature zra- ka in tal ter na zmanjšanje intercepcije in evapotran- spiracije, pospešuje se mineralizacija organskih snovi in razvoj pritalne vegetacije. Z nego polnilne plasti in oblikovanjem gozdnega roba vplivamo na ohranjanje visoke zračne vlažnosti in zmanjšujemo vetrovnost v sestoju (Diaci, 2021). Za vse gozdove s klimatsko funk- cijo na 1. stopnji poudarjenosti so obvezni zgoraj nave- deni negovalni ukrepi. Kjer je gozdni rob odprt in je na voljo dovolj prosto- ra, je treba s sajenjem grmovnic in nizkih vrst drevja oblikovati stabilno zasnovo gozdnega roba. To lahko dovolj natančno ugotovimo z lidarsko pridobljenimi podatki. Takšen rob je še posebno primeren pri sesto- jih, ki ležijo v strminah nad naselji ali prometnicami in v predelih, kjer je pričakovati večje hitrosti in sunke vetra (Hladnik in sod., 2020). V sedanji situaciji bi bilo tako smiselno imeti gozdove s poudarjeno klimatsko funkcijo na najvišji stopnji predvsem povsod tam, kjer ščitijo naselja pred močnimi vetrovi. Kadar bodo na vo- ljo s strani ARSO dovolj kakovostne baze podatkov o hi- trosti vetrov, bo smiselno na novo ovrednotiti klimat- sko funkcijo gozdov na najvišji stopnjo poudarjenosti. 2.4 Pestrostna funkcija 2.4 Diversity function Pestrostna funkcija vsebinsko gledano pokriva največji sklop gojitvenih ukrepov znotraj sistema so- naravnega gospodarjenja. Zato večina priporočil za vzdrževanje pestrostne funkcije gozdov temelji na iz- branih gojitvenih ukrepih za sestoje z najvišjo stopnjo poudarjenosti te funkcije. S prebiralno sečnjo ali malopovršinskim gospodar- jenjem ohranjamo presvetljen gozd, še posebej v pasu priobalnega zemljišča. V določenem radiju okoli znanih gnezdišč oblikujemo mirne cone, v katerih opravljamo prebiralno sečnjo zunaj gnezditvenega obdobja oziro- ma sečnjo lahko opustimo. Obnovo gozda prednostno izvajamo z zastorno sečnjo ali v majhnih pomladitve- nih jedrih. V obrežnem pasu vodotokov se izogibamo panjevskemu načinu gospodarjenja z gozdom in pra- vočasno odstranjujemo nestabilno drevje. Z zmernim redčenjem pospešujemo rast listavcev. Kjer ni mogoče zagotoviti odmrlih dreves, pri sečnji listavcev (hrast, jesen, kostanj) puščamo višje panje. Ohranjamo goz- dne površine in grmičevje, še posebej sklenjene mejice ali obrežno lesno vegetacijo. Skrbimo za strukturno ra- znolikost gozda, z določenim deležem sestojev z odra- slim drevjem ter predelov z gostim grmičevjem. Ohra- njamo mokrišča in vodne površine v gozdu (gozdne potoke, luže in kaluže). Puščamo odmrlo stoječe drevje in sušice, tako da delež odmrle lesne mase znaša 1- 3 %. Gozdove lahko bogatimo s starimi in odmrlimi drevesi, s podaljševanjem obhodenj, puščanjem prihranjencev, vzpostavljanjem omrežja starih in odmrlih dreves (Di- aci, 2006). Pomlajevanje se prepušča naravni sukcesiji. 50 Pirna t J .: P r edl og i za kar t ir anje izbr anih sk upin go z dnih funk c ij in njiho v o podpor o z izbr animi go z dnogospodarsk imi ukr epi S podaljševanjem pomladitvene dobe dosežemo večjo vertikalno zgradbeno pestrost (Kotar, 2011). Pestrost v horizontalni zgradbi dosežemo s povečevanjem števila pomladitvenih jeder. V naravnih zatočiščih poskrbimo za prilagojeno rabo gozdov, tako da ohranimo vsaj 1-3 odrasla drevesa. Zagotavljajmo svetel gozd, primeren za gozdne mravlje in z bogato zastopano zeliščno pla- stjo, zagotavlja se strukturno in vrstno pestre sestoje s poudarkom na plodonosnih drevesnih in grmovnih vrstah. Ohranjajmo pestro zeliščno in grmovno vegeta- cijo na gozdnih jasah, gozdnih robovih, robovih vodnih teles in ob cestah. Poudarjeno pestrostno funkcijo v kmetijski krajini naj imajo gozdne zaplate z dovolj veliko količino odmr- le lesne biomase (≥ 20 m 3 /ha) z vsaj 200 ha velikim je- drom notranjega okolja in prostorskim razporedom, ki vzdržuje manj kot 2 km medsebojno oddaljenost med gozdnimi zaplatami oziroma okoliško gozdno matico (Pirnat, 2022). Predlagamo, da sodijo gozdovi, kjer gozdarstvo uresničuje tu navedena priporočila in prilagojene ukrepe v skladu z 10. členom Pravilnika o varstvu goz- dov (2009), v najvišjo stopnjo poudarjenosti pestro- stne funkcije. Posebno poglavje so gozdovi v območjih Natura 2000, kjer so podrobni ukrepi predstavljeni v Progra- mu upravljanja (Operativni program …, 2007: Priloga 4.2) in jih tu ne naštevamo. Za ukrepe v okviru območij Natura 2000 se štejejo aktivnosti, s katerimi skrbimo za izboljšanje oziroma ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in ha- bitatnih tipov v gozdovih na območjih Natura 2000. Predlagamo, da sodijo gozdovi v okviru območij Natu- ra 2000 v 2. kategorijo poudarjenosti. 3 SOCIALNE FUNKCIJE GOZDOV 3 SOCIAL FOREST FUNCTIONS 3.1 Rekreacijska funkcija 3.1 Recreational function Opravljamo sanitarno sečnjo, predvsem pa v sesto- jih ukrepamo bolj pogosto, a z manjšo intenziteto. Če določene rekreacijske gozdove zlasti v mestih in ob njih, ob turističnih objektih in rekreacijskih centrih razglasimo z odlokom kot gozdove s posebnim name- nom (GPN), naj spadajo v najvišjo stopnjo poudarjeno- sti. Enako naj velja za gozdove, ki izpolnjujejo pogoje za razglasitev za GPN. 3.2 Dediščinska funkcija 3.2 Heritage function Z varstvenimi usmeritvami oziroma posegi želimo doseči, da naravnih vrednot drugi posegi ne uničijo oziroma ne poškodujejo lastnosti NV (vključno z vi- dnostjo). Prav tako, da ne pride do uničenja, poslabša- nja vitalnosti, zdravja, življenjskih razmer, naravnega ravnovesja, hkrati pa želimo ohraniti prostorski razpo- red krajinski elementov. Za zvrsti kulturne dediščine uporabljamo Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (2010). Varstvene usmeritve za naštete zvrsti kulturne dediščine v gozdu se nanašajo predvsem na omejitve pri gradnji gozdnih prometnic, ohranitev avtentičnosti lo- kacije, razmerje med dediščino, okolico in vedutami (vi- dnost), skrb za ohranjanje krajinske zgradbe in prepo- znavne prostorske podobe, tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), avtentič- nost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov. Pomembna dejavnika pri varstvenih usmeritvah v gozdu sta: • vplivni radij 1 (varnost objekta, torej 1-2 drevesni višini od objekta), • vplivni radij 2 »vidnost«, znotraj katere je pomemb- na ohranjenost; prvinskost, sonaravnost gozda in vtis slovesnosti. Dokumenti, ki urejajo varstvo kulturne dediščine v varstvenih usmeritvah, žal pogosto prinašajo t. i. meh- ke informacije, kot so značilna raba zemljišča (=gozda), tradicionalna raba, avtentičnost lokacije, prostorska integriteta, prvinskost. Slednje v gozdu najlaže zagota- vljamo tako, da v okolici objektov puščamo velika dre- vesa oziroma izvajamo gospodarske ukrepe za zagoto- vitev zgornjih zahtev, ki so pravzaprav enaki, kot smo ji navedli pri pestrostni funkciji. Na našo zaznavo in počutje vpliva tudi zgradba gozda (Bell, 2001) Sklenjen sestojni sklep povečuje vtis slovesnosti, npr. na spominskih predelih, presve- tljen sestojni sklep deluje bolj poživljajoče, saj prepu- šča več svetlobe. Sonaravna drevesna sestava je vedno primerna rešitev, še posebej pa je nujna v dediščinskih krajinah (npr. oklica Žičke kartuzije), kjer jo določamo na podlagi vidnosti in je ključni kriterij za določanje t. i. nepogrešljivega vzorca prvinske krajinske zgradbe (Pirnat in Kobal, 2018). Predlagamo, da površine gozdov v okolici objektov (2 drevesni višini) sodijo v najvišjo kategorijo poudar- jenosti, gozdovi znotraj kriterija 'vidnost' pa v 2. kate- gorijo poudarjenosti. 4 PREDLOGI Za vse funkcije naj bi veljala misel - če niso potrebni posebni ukrepi in zadošča le sonaravno gospodarjenje oziroma gojitveni ukrepi, ki bi jih sicer izvajali v teh gozdovih, potem je takšna funkcija lahko na 2. stopnji Acta Sil va e et Ligni 131 (2023), 47–52 51 poudarjenosti. Ob najvišji stopnji pomena funkcije gozdov predlagamo naslednje razumevanje stopenj poudarjenosti funkcij: • 1.1. stopnja pomeni prilagojeno gospodarjenje in prepoved krčitev, • 1.2. stopnja pomeni običajno gospodarjenje in pre- poved krčitev, • 2. stopnja so vsi gozdovi, kjer so krčitve gozdov ob določenih pogojih dopustne. Ob spremembi gozdarske zakonodaje bi bilo smi- selno kartirati površine poudarjenih funkcij gozdov na dveh stopnjah. Varovalno funkcijo bi kartirali na pod- lagi naših podatkov (Kobal in sod., 2020), in sicer na stopnji 1.1. Hidrološko, klimatsko in dediščinsko funk- cijo bi kartirali na podlagi pridobljenih slojev ustre- znih strokovnih služb, in sicer na stopnjah 1.1 ali 1.2. Pri vseh treh funkcijah je pomembno določiti vplivni radij, ki je odvisen od različnih naravnih in družbenih danosti (Hladnik in sod., 2020; Kobal in Pirnat, 2022; Pirnat in sod., 2020). Poleg večkratnika drevesne viši- ne, ki je uporaben pri klimatski in hidrološki funkciji, bi bilo pri dediščinski funkciji smiselno izračunati in kartirati vidnost vseh tistih sestojev, ki skupaj z objek- tom dediščine sestavljajo nepogrešljiv krajinski vzorec (Pirnat in Kobal, 2018). Pestrostno funkcijo na 1.1. sto- pnji bi lahko gozdarji kartirali sami, površine gozdov v območjih Natura 2000 pa na podlagi uradnih podatkov o omrežju Natura 2000. Ob tej priložnosti naj še enkrat poudarimo, da naj bi vsi gozdovi, ki ležijo na območjih Natura 2000, sodili v 2. stopnjo poudarjenosti. Rekrea- cijsko funkcijo na 1.1 ali 1.2. stopnji bi kartirali na pod- lagi razglašenih GPN oziroma izpolnjenih kriterijev za uvrstitev v GPN. 4 PROPOSALS All functions should be considered as such - if no special measures are needed and only the sustaina- ble management or silvicultural measures that would otherwise be carried out in these forests are sufficient, then such a function can be designated at level 2 of emphasis. At the highest level of importance of the fo- rest function, we propose the following understanding of the levels of emphasis of the functions: • Level 1.1 means adapted management and no defo- restation allowed, • Level 1.2 means normal management and no defo- restation allowed, • Level 2 are all forests where deforestation (conver- sion in other land uses) is permissible under speci- fic conditions. When forestry legislation is amended, it would be reasonable to map the areas of forest functions desi- gnated on two levels of emphasis. The hydrological, climatic and heritage functions would be mapped ba- sed on the information layers obtained from the rele- vant expert services, either at level 1.1 or 1.2. For all three functions, it is important to determine the area of effect, which depends on different natural and so- cial conditions (Hladnik et al., 2020; Kobal and Pirnat, 2022; Pirnat et al., 2020). In addition to the multiple tree height, which is useful criterion for the climatic and hydrological functions, it would be useful for the heritage function to calculate and map the visibility of all those forest stands that, together with the object of heritage, form an indispensable landscape pattern (Pirnat and Kobal, 2018). For the diversity function at level 1.1, foresters could map the area by themselves – areas within Natura 2000 sites based on official Natura 2000 network data. We would like to reiterate that all forests in Natura 2000 sites should be designated at le- vel 2 of emphasis. The recreational function at levels 1.1 or 1.2 would be mapped based on the declared are- as of forest with a special purpose or upon meeting cri- teria for inclusion in the forest with a special purpose. VIRI REFERENCES Bachofen H., Zingg A. 2001. Effectiveness of structure improve- ment thinning on stand structure in subalpine Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) stands. Forest Ecology and Manage- ment, 145, 1–2: 137–149. https://doi.org/10.1016/S0378- 1127(00)00581-8 Bell S. 2001. Landscape pattern, perception and visualisation in the visual management of forests. Landscape and Urban planning, 54, 1-4: 201–211. https://doi.org/10.1016/S0169- 2046(01)00136-0 Diaci J. 2006. Gojenje gozdov: univerzitetni učbenik. Ljubljana, Bio- tehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Diaci J. 2021. Gozdna ekologija in nega. Ljubljana, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Gozd in voda: rezultati projekta Interreg IIIA. 2007. Ljubljana, Goz- darski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/zavod/mednarodni_projekti/zakljuceni_projek- ti/gozd_in_voda/index.html (16.10.2023). Hladnik D., Kobler A., Pirnat J. 2020. Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih. Gozdarski vestnik, 78, 4: 167–177. Kobal M. (ur.) 2020. Voda in gozd: 36. gozdarski študijski dnevi: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=124045 (16. 10. 2023). 52 Pirna t J .: P r edl og i za kar t ir anje izbr anih sk upin go z dnih funk c ij in njiho v o podpor o z izbr animi go z dnogospodarsk imi ukr epi Kobal M., Papež J., Kostevc M., Neuhauser M., D’ Amboise C., Teich M., Kleemayr K. 2020. Regionalno modeliranje pobočnih ma- snih premikov: določanje erozijske ogroženosti pred skalnimi podori in snežnimi plazovi na primeru hudourniškega območja Velika Pišnica.V: Voda in gozd: 36. gozdarski študijski dnevi: zbornik prispevkov posvetovanja. Kobal M. (ur.). Ljubljana, Bi- otehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive goz- dne vire: 102–109. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=124045 (16. 10. 2023). Kobal M., Papež J. 2021. Metodologija izdelave kart erozijskih nevar- nosti za območja izven vpliva poplavnih voda – za področje ne- varnosti pred skalnimi podori in snežnimi plazovi. V: 32. Mišičev vodarski dan, Maribor, 2. december 2021. Maribor, Ptuj, Vodno- gospodarski biro Maribor; Drava Vodnogospodarsko podjetje: 305–309. https://www.mvd20.com/LETO2021/R41.pdf (16. 10. 2023). Kobal M., Pirnat J. 2022. Kako vpliva nastajajoči vodni kataster na določanje hidrološke funkcije gozda? Gozdarski vestnik, 80, 1: 21–26. Kotar M. 2011. Zgradba, rast in donos gozda. Ljubljana, Zveza goz- darskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije. Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000: 2007–2013. 2007. Ljubljana, Vlada RS. Priloga 4.2 https://na- tura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Program_ upravljanja/141-natura.pdf (21. 2. 2023). Pirnat J. 2007. Presoja kriterijev za določitev in ovrednotenje funkcij gozdov. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Planinšek Š., Pirnat J. 2012. Predlogi za izboljšanje sistema funkcij gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 70, 5/6: 276-283. Planinšek Š., Pirnat J. 2012. Zasnova meril in kazalnikov funkcij goz- dov. Gozdarski vestnik, 70, 9: 348-357. Pirnat J., Kobal M. 2018. Vidnost gozdov v okolici Žičke kartuzije kot merilo njihove dediščinske in estetske vloge. Geodetski vestnik, 62, 1: 28-38. Pirnat J., Papež J., Kobal M. 2020. Kako vplivajo nastajajoči sloji hi- drografije na funkcije gozdov? V: Voda in gozd: 36. gozdarski študijski dnevi: zbornik prispevkov posvetovanja. Kobal M. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in ob- novljive gozdne vire: 146–150. https://repozitorij.uni-lj.si/Izpi- sGradiva.php?lang=slv&id=124045 (16. 10. 2023). Pirnat J. 2022. Odmrla biomasa in krajinska povezljivost kot podpo- ra za določanje pestrostne funkcije gozda v primestni kmetijski krajini. Gozdarski vestnik, 80, 2: 77-84. Pirnat J., Kobal M., Nastran M., Hladnik D. 2022. Funkcije gozdov med pokrajinami in deležniki. V: Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji do leta 2030: razvojni problemi in njihovo reševanje. 38. gozdar- ski študijski dnevi: zbornik prispevkov posvetovanja. Bončina A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 51–60. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z div- črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z div- rtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z div- jadjo. 2010. Uradni list RS, št. 91/10. Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah. 2010. Uradni list RS, 102/10. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 (21. 2. 2023). Pravilnik o varstvu gozdov. 2009. (Uradni list RS, št. 114/09. http:// pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9492 Vilhar U. 2020. Predlogi kazalnikov za spremljanje hidrološke funkcije gozdov. V: Voda in gozd. 36. gozdarski študijski dne- vi. Zbornik prispevkov posvetovanja. Kobal M. (ur.). Ljublja- na, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 42–50. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=124045 (16. 10. 2023). Zakon o gozdovih. 1993. Uradni list RS, št. 30/93.